KKJliKIfi* j EBVMSX KARBHJfc V ISEUB ZELEZAR Leto XX. 1981 APRIL 1981 ŠT. 7 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZAblJE ŽELEZARNE ŠTORE Demontaža transformatorja v TOZD Jeklarna Okvara na 501 BBC peči V torek, 24. marca, je prišlo ob 22. uri in 30 minut do okvare na pečnem transformatorju 50-tonske BBC peči. Nepričakovana okvara se je pojavila po založitvi druge košare vložka (okoli 15 ton) ob ponovnem vklopu peči skladno s tehnološkim predpisom za fazo taljenja. Komisija, ki je bila imenovana v delovni organizaciji, je ugotovila skupaj s strokovnjaki Energoinvesta iz Črnuč in s predstavnikoma firme BBC na osnovi vizualnega ogleda in izvršenih meritev, da je prišlo do težke okvare transformatorja. Nesporno so ugotovljene poškodbe regulacijskega navitja stikala in'na primarnem navitju. Obseg poškodb je takšen, da bo potrebno poslati transformator v tovarno dobavitelja, kjer se bo dokončno ugotovil obseg vseh poškodb in vzrok za nastanek okvare. V teku so pogovori, da bi transformator popravljali v Črnučah pri Energoinvestu pod nadzorom strokoVnjakov BBC iz Švice. Nadalje se začenjajo akcije za pridobitev ponudb za rezervne dele in potrebnih soglasij za uvoz. Analiza vseh aktivnosti, ki jih bo potrebno narediti v zvezi s popravilom transformatorja, kaže, da bomo imeli ob veliki pripravljenosti za sodelovanje s strani Energoinvesta in ob pravočasni dobavi uvoznih rezervnih delov s strani BBC na razpolago popravljen transformator šele čez 4 mesece. Kaj to pomeni za železarno? Vsekakor izredno težko situacijo, tako za obe valjarni in jeklo-vlek, kakor tudi za delovno organizacijo. Izpadlo bo preko 20 tisoč ton planirane proizvodnje konti gredic v vrednosti 260,000.000 din, pri tem pa bo TOZD jeklarna izgubila 39,720.000 din dohodka. Izredne težave bodo nastopile pri zagotavljanju manjkajočih količin polizdelka za valjarne, ki si jih moramo skoraj v celoti zagotoviti iz uvoza. Posebno težko bo sestavljanje programov glede na predvideni asortiment v okviru že sklenjenih pogodb s kupci. Da bomo navedene težave premostili v vseh mejah možnosti, se naše aktivnosti usmerjajo v dve smeri. Prva je znotraj delovne organizacije, predvsem v prizadetih temeljnih organizacijah in druga navzven. V železarni se morajo vsi delavci, ki so neposredno in posredno vključeni v proces proizvodnje jekla, prizadevati, da bodo v največji meri izkoriščene proizvodne zmogljivosti 45-tonske BIRLEC peči. V tej zvezi so bili v TOZD jeklarna že sprejeti oz. dogovorjeni naslednji operativni ukrepi: a) Proizvodnja — dnevno moramo dosegati (5 X 45) = 225 t proizvodnje. Uporabljajo se le težje ponovce in tekoče se skrbi za teže šarž. Zadolženi: Burič, Mackošek, Vengust, Tomažin; — z okrepljeno posado skrajšati remont za 8 ur; — za remont peči nabaviti magnezitne bloke od Magnohroma Kraljevo, tovrstni razgovori so bili opravljeni 25. 3. 1981. b) Delovna sila — okrepijo se izmene na EOP 1, 4 + 1 in maksimalno se izrabijo dopusti v vseh oddelkih TOZD; — organizirati tečaje za voznike žerjavov in zakladalnega stroja; — organizirati skupino za čiščenje vseh prostorov okrog EOP 2 in izlivnih jam. c) Nabava surovin . — do nadaljnjega ustaviti dobavo jeklenih odpadkov od Bro-dospasa. Ostale pošiljke sprejemati; — prilagoditi dobave ostalih surovin dejanskim potrebam. Zadolžen: Burič-komerciala. d) Vzdrževalna dela — centrirati električne ročice na EOP 2 glede na kotel peci m delilni krog, na to prilagoditi obešanje obeh pokrovov peči. Zadolženi: Levec—Burič. Rok: mesec april; — izdelati nov podest — razširjen na korita za žlindro pred EOP 2; — okrepiti vse podeste pred pečmi za manipulacije zakladalnega stroja. Zadolžena: Burič—Levec; ^ . — zatesniti stene okrog EOP 2 in zaščititi cilindre. Zadolženi: Čagaljeva—Burič—Levec; (Nadaljevanje na 2. strani) Bolji dani za domači Čelik Urednici informativnih emisija svih jugoslavenskih televizijskih centara sastali su se prošle sed-mice u Zenici, gdje su s Petrom Dodikom, predsjednikom Poslov-nog odbora Zeničkog kombinata, Lukom Broličem, predsjednikom Poslovodnog odbora Metalurškog kombinata Sisak, Kostadinom Av-ramčevim, predsjednikom Poslovodnog odbora Željezare Skoplje, Andrijom Mijuškovičem, predsjednikom Poslovnog odbora Metalurš-kog kombinata u Nikšiču, Igorom ■Uršičem., predsjednikom Poslovnog odbora Slovenačkih željezara, Bor-dem Šešlijom, sefkretarom Opšteg udruženja jugoslovenske črne metalurgije, razgovarali o problemi-ma u jugoslovenskoj crnoj metalurgiji. Novinare jugoslovenskih televizijskih kuča posebno je intereso-vao položaj črne metalurgije u novim uslovima^privredivanja, u vremenu kad se počinju »graditi« zakonski okviri da ova privredna grana dobije mjesto koje joj odgovora po strateškim zahtjevima, kao i ostvarenje mogučnosti da se smanji uvoz Čelika i time odliv deviza za nabavku željezne rude i. polufabrikata, koji ugrožavaju de^ vizno-platnu politiku zemlje. Prvi ljudi jugoslovenskih željezara obavijestili su novinare da je u zemlji ostvarena povoljna klima za razvoj i unapredivanje črne metalurgije, da je prvi put stvore-'na mogučnost da se formiranjem cijena u baznoj proizvodnji stvore uslovi za pravedniju raspodjelu dohotka u primarnoj raspodjeii. Postoje šanse/ kako su istakli predsjednici poslovnih odbora, da se nesklad u razvoju bazne i me-talopreradivačke industrije iznive-liše, kao i da udružena sredstva proizvodača Čelika, uz sredstva preradivača i potrošača, posluže za dalji razvoj baznih kapaciteta, cime bi se stvorile mogučnosti za jačanje ekonomske baze i znatno popravljanje opšte privredne situacije u zemlji. D. O. (Članek iz glasila METALURG SOZD MRK Zenica.) NA NOVO ROJENi Rojstni dan novega slovenskega naroda, tako bi lahko rekli za 27. april 1941, ko je zbral Centralni komite KP Slovenije svoje soborce, istomišljenike, zaveznike, zastopnike demokratičnih Sokolbv, krščanskih socialistov in napredne slovenske kulture za važno odločitev. Sicer nekateri dokazujejo, da so se zastopniki KP Slovenije, predstavniki levega krila Sokola, ki so že bili znani kot nosilci demokratičnih teženj med naprednjaki, pa predstavniki krščanskih socialistov, ki so izražali demokratična in napredna stremljenja slovenskih katoličanov ter zastopniki slovenskih ¡kulturnih delavcev, tedaj napovedovalci naprednega in demokratičnega duha, sestali že 26. aprila, vendar smo v partizanih kmalu začeli praznovati 27. april kot ustanovni dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Vedeti moramo, da je to bilo v dneh, ko je slovenski narod preživljal izred- no -težke trenutke v svoji zgodovini. Kamorkoli si takrat pogledal in kogarkoli si srečal, povsod samo žalostni in obupani obrazi, ki so izražali veliko zaskrbljenost nad usodo našega naroda. Toda CK KPS, ki je že v stari Jugoslaviji izve'del vrsto pomembnih demokratičnih akcij s prej navedenimi zavezniki, je pravilno računal, da bo zdaj postala akcijska enotnost zaradi tako strašne narodne nesreče še močnejša in globlja. Veliki slovenski revolucionar in komunist Boris Kidrič je na tem, v slovenski zgodovini edinstvenem sestanku z Vso točnostjo v imenu CK KPS napovedal, da bo tfenut-na preplašenost in potlačenost slovenskega naroda prešla v veliko vsenarodno upornost, če bo slovenskemu narodu pravilno prikazana edina rešilna pot: pot takojšnjega odpora proti okupatorju ih pot združevanja in enotnosti slo- (Nadaljevanje s 1. strani) — zamenjati poškodovane gumi cevi in vse cevi »zaščititi (poviti z azbestnim trakom). Zadolžen: Levec; — zapreti režimsko loputo za EOP 2 in izklopiti ventilator od-praševalne naprave; — popraviti odzračevalne cevi; posebej diletacijske vložke in očistiti cevi. Izdelati jašek v kmeti za črpanje vode. Zadolženi; energetiki; ,— urediti delovanje režimskih loput na odzračevalnih ceveh. Zadolženi:1 energetiki; — popraviti robove in šobe na livnih ponovcah. Na ponovci št. 5 popraviti dno, na ponovci št. 2 povišati plašč. Zadolžena: Vengust—Levec; — pristopiti k montaži hidravlike na KN. Zadolžena: Tomažin —Levec; — popraviti rezervni ravnalni stroj in škarje ter zamenjati stroj na 3. liniji in škarje na L liniji KN. Zadolžena: Levec—Tomažin; — dokončati rekonstrukcijo konca hladilne klopi. Zadolžena: Levec—Tomažin; - Obnoviti komoro KN. Zadolžena: Levec—Tomažin; — aktivirati obračalno napravo za medponovce. Zadolžen: To mažin; — popraviti zaščito žerjavne proge nad pečmi. Zadolžen: Levec. e) Investicije — dogovoriti montažo 350/150 KN žerjava. Zadolžena DS IR. —Manojlovič. V obratu pripravijo: Vengust—Tomažin—Burič; — Izvršiti montažo pokrovov za ogrevanje livnih ponovc. Zadolženi: DS IR in Burič. Strokovne službe in vodstvo DO pa usmerja svoje aktivnosti v naslednje: — Doseči sporazum z Železarno Ravne, da nam priskoči na pomoč, tako da izdobavi povečan delež pogodbenih letnih dobav gredic v kritičnih 4 mesecih. — pridobiti dodelitev deviznih sredstev iz rezerve v okviru določil Samoupravnega sporazuma. (Prošnja za dodelitev je bila že poslana komisiji za uvoz opreme prf Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino). — Cimprej pridobiti skupaj s SOZD Slovenske železarne možnost izkoriščanja deviznih sredstev iz dodeljenega avansa. — Intenzivno iskati vezani posel v okviru predelave gredic kot uslugo. — Pripraviti program proizvodnje valjarn in jeklovleka in režim dela tako, da se realizira valjanje vseh zaključenih izvoznih količin jekla za konvertibilno tržišče v potrjenih dobavnih rokih. — Seznaniti vse domače kupce s situacijo in doseči sporazumno podaljšanje terminov dobav Analzirana je tudi trenutna situacija in kakšne so možnosti za obratovanje valjarn v tekočem mesecu. Uspeli smo z vsemi možnimi intervencijami, da zagotovimo vložek za valjarno II do planiranega remonta od 20. aprila dalje. Iz tekoče proizvodnje ene peči pa pokrivamo potrebe valjarne I za mesec april. Potrebne količine gredic za mesec maj imamo pogodbeno zagotovljene, predpogoj realizacije dobav pa- je pridobitev deviznih sredstev za plačilo gredic, ker s svojim izvozom ne ustvarjamo potrebnega deleža deviz. Rešitev vidimo v smislu pozitivne izpeljave vseh navedenih aktivnosti. venskega naroda v Osvobodilni fronti pod vodstvo CK komunistične partije Slovenije. Tako je rojstvo novega slovenskega naroda na dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda pomenilo dvoje: začetek novega revolucionarnega združevanja slovenskega naroda in začetek revolucionarnega boja z okupatorji, obenem pa proti vsemu tistemu, kar se ne sme nikoli več ponoviti. Lahko si predstavljamo, kako so si pošteni rodoljubi oddahnili, ko so izvedeli za tako revolucionaren korak naprednih Slovencev. To je pomenilo preobliko- vanje našega narodnega značaja. Naš maloštevilni, stoletja zaničevani, zapostavljeni in podjarmljeni narod je napovedal okupatorjem organiziran odpor, saj je bila organizirana Narodna zaščita in vse več ljudi je odhajalo v gozdove, med slovenske borce za svobodo in tako je zrasla narodna vojska. Malodušneži niso mogli doumeti, da je kaj takega mogoče in da bo tak odpor prerasel v vseljudski upor in privedel do končne zmage nad okupatorji in domačimi izdajalci. Vendar smo dočakali tudi to, osvoboditev-, politično in socialno in kulturni preporod. Svobodno smo zadihali in svobodno ustvarjali novo življenje, zdaj obogateno še s samoupravljanjem. R. U. Razbesneli fašisti so udarili Ker so jugoslovanski narodi konec marca leta 1941 odločno zavrnili pristop Jugoslavije k fašističnemu paktu, je Hitlerjev vojaški stroj deloval silno hitro in natančno; zlasti zato, ker je imel Hitler glavnino svojih najboljših čet že razporejeno za napad na Sovjetsko zvezo. Zdaj je bilo treba za napad na Jugoslavijo odvo-jiti dve veliki nemški armadi (27 divizij) in tem dodati še pet italijanskih armadnih zborov, 16 madžarskih brigad, veliko letalskih sil itn. V nedeljo, 6. aprila 1941, so že zgodaj zjutraj, brez vojne napovedi, nemški avioni srahovito bombardirali Beograd in pobili več deset tisoč nedolžnih ljudi, na mejah pa so se začeli prvi boji. Vojna je bila tu. Tudi nad Ljubljano in drugimi slovenskimi kraji so se tega dne pojavili strah zbujajoči nemški avioni, z zloveščimi črnimi križi na krilih — in do prvih spopadov je na meji prišlo tudi z Italijani, Potem je'vse šlo zelo hitro: fašistične tolpe so z vseh strani. vdrle v našo-deželo in jo vso gnilo v. vojaških in političnih krogih spravile na kolena. Vlada in kralj sta z državno blagajno vred pobegnila čez Sredozemsko morje v Egipt. In 10. aprila je bilo vsakemu jasno, da kraljevine Jugosla- vije in njene vojske-pravzaprav bi več. Vse je razpadlo in se podiralo; 11. aprila, so bili Italijani že v Ljubljani. Že takrat je postalo jasno, da je Komunistična partija Jugoslavije edina pravilno presodila dogodke, saj je že pred fašističnim napadom na našo deželo opozarjala, da se je treba resno pripraviti na obrambo domovine. Države tako imenovanega trojnega pakta so 24. aprila 1941 sklenile sporazum o razdelitivi zasedenega jugoslovanskega ozemlja. Ko je kraljeva vojska 15.-aprila položila orožje, sta Hitler in Mussolini razglasila ustanovitev umetne tvorbe — neodvisne države Hr-vatske, ki sta ji postavili za kralja vojvodo iz Spoleta, sorodnika italijanskega kralja Viktorja Emanuela II. Ante Pavelič je bil torej le lutka v rokah fašistov, ne pa »po-glavnik«, kakor se je nazival. Kaj čudna, tvorba, ki je nastala z blagoslovom naci-fašističnih pokroviteljev, je bila tako imenovana Neodvisna država Hrvatska. Krvoločnost ustaškega režima se je kmalu pokazala. Že 28. april^ so ustaši na sejmišču v Godovcu pri Bjelovarju pobili 300 žena, otrok in starčkov. Zato je ljudstvo rado prisluhnilo organizatorjem odpora proti fašističnim zavojevalcem. R. U. Obletnica, ki navdaja s ponosom dipl. ing. Srečko Senčic Zlasti mladina bo letos ponosna praznovala pomembno obletnico. Pred 35. leti, 1. aprila 1946, je mladina iz vseh krajev Jugoslavije pričela graditi mladinsko progo Brčko—Banoviči. Ta dan si je pozneje izbrala za Dan mladinskih delovnih brigad. Toda mladinske delovne akcije segajo z začetki že v narodho-osvobodilni boj. Tako so mladinci Bosanske Krajine že leta 1942 želi žito za borce in tako- postavili skromne temelje velikim povojnim delovnim zmagam mladine. Prvi železniški progi je leta 1947 sledila graditev železniške proge Šamac—Sarajevo, potem jablaniš-ka hidrocentrala pa Novi Beograd, avtomobilska cesta Zagreb—Beograd, potem avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb in Beograd—Gevgelija kot prva so- dobna cesta, ki povezuje vso državo. Potem se je mladina lotila še ene zahtevne naloge, graditve izredno pomembne jadranske magistrale. Še in še bi lahko naštevali mladinske delovne akcije v vsej naši domovini. Tudi mladina v naši delovni skupnosti bi lahko preštevala in navedla veliko delovnih akcij. Spomnimo še samo, s kako temeljitim programom tekmovanja je počastila V, kongres ljudske mladine Jugoslavije v letu 1952 in vse druge kongrese ZK, sindikatov itn. Toda to je že poglavje zase. O tem bodo spregovorili mladi v naši delovni skupnosti in povsod po Jugoslaviji še posebej. Želeli smo samo opozoriti na važen jubilej mladih. R. U. OBLIKE UVELJAVLJANJA NEPOSREDNE SVOBODNE MENJAVE DELA IN NAČINA OBLIKOVANJA CELOTNEGA PRIHODKA DELOVNIH SKUPNOSTI S SVOBODNO MENJAVO DELA Sporočilo III. kongresu samoupravi¡alcev Preko štorskega Informatorja smo delavce naše delovne organizacije obveščali o poteku priprav sporočila kongresu, ki ga je pripravila in izdelala posebna delovna skupina Železarne Štore. Tokrat objavljamo vsebino sporočila v celoti, izpustili smo le predstavitev naše delovne organizacije. Sporočilo smo poslali na republiški organ zveze sindikatov Slovenije, ki ta sporočila zbira za skupno pripravo gradiva za kongres. Uredništvo UVOD V okviru procesa preobrazbe družbenoekonomskih odnosov v združenem delu se svobodna menjava dela le počasi in. težko uveljavlja. To velja tudi za eno od najbolj pomembnih področij neposredne svobodne menjave dela med delavci delovnih skupnosti in delavci TOZD, združenih v delovno organizacijo. Za počasno uveljavijabe obstojajo poleg subjektivnih tudi utemeljeni razlogi. Upoštevati je potrebno, da je uveljavitev svobodne menjave dela v delovnih organizacijah dolgoročen proces, ki zahteva sodelovanje dejavnikov tako znotraj kot zunaj delovnih organizacij. To velja še posebej zato, ker gre za resnično nov odnos in ni izkušenj ali modelov, na katere bi se pri njegovem oblikovanju lahko opirali; pa tudi zato, ker terja spremembo miselnosti ter načina življenja in dela delavcev, ki taka dela opravljajo v DSSS. Za uveljavljanje svobodne menjave dela v delovnih organizacijah je značilna tudi zelo velika različnost pristopov. Neenotnost prakse je posledica doslej prešibkih aktivnosti družbenih dejavnikov za vzpodbujanje širše izmenjave izkušenj, prav tako pa je tudi posledica nekaterih nedorečenosti in neenotnosti v teoriji. Še nadaljnje poglabljanje razkoraka med doseženo stopnjo dohodkovnih odnosov v delovnih organizacijah in uveljavljanjem svobodne menjave dela, na osnovah zakona o združenem delu, lahko privede do zaostrenih odnosov v delovnih organizacijah. Saj je od tega odvisen položaj delavcev v TOZD oziroma DSSS. Zato je potrebna v prihodnje povečana aktivnost na tem področju. S prispevkom, ki vsebuje poročilo o naših dosežkih in iskanju nadaljnjih poti, želimo vzpodbuditi predvsem širšo izmenjavo izkušenj, ki v sedanjih pogojih po našem mnenju lahko bistveno prispeva k hitrejšemu in kvalitetnejšemu uveljavljanju svobodne menjave dela. Zbrani delegati — predstavniki DO ob razpravi sporočila III. kongresu 'samoupravljalcev Jugoslavije v domu Železarjev na Teharju Iz predstavitve samoupravne organiziranosti Železarne Štore je razvidno, da smo se v naši delovni organizaciji odločili za ustanovitev več delovnih skupnosti skupnih služb. Za to smo se odločili potem, ko smo več let že imeli eno samo delovno skupnost z več kot 500 delavci. Dosedanje izkušnje kažejo, da smo z več delovnimi skupnostmi dosegli nekatere pozitivne učinke: posamezne DSSS predstavljajo funkcionalno zaokrožene celote, v uveljavljanju medsebojnih odnosov s TOZD je dosežena boljša preglednost in opredelitev odgovornosti, samoupravno delovanje v manjših delovnih skupnostih je boljše, v samoupravni delegatski sistem je vključeno bistveno večje število delavcev DSSS, kot funkcionalne celote so DSSS boljša in preglednejša osnova za ugotavljanje prispevka delovne skupnosti k doseženim rezultatom posamezne TOZD. Ob pozitivnih izkušnjah ugotavljamo tudi negativne učinke, kot npr. več dela v zvezi s finančno-računovodskim poslovanjem in podobno. Že ob ustanovitvi 6 DSSS smo predvidevali, da bo v določenem času možno nekatere dejavnosti delovnih skupnosti (nabava, prodaja, AOP, priprava proizvodnje) organizirati kot TOZD skupnih dejavnosti (403. člen ZZD). Delavci v Železarni Štore smo spoznali in dojeli, da je za nadaljnji razvoj samoupravljanja na osnovah zakona o združenem delu napočil trenutek, v katerem moramo storiti odločilen korak naprej zlasti pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov. Še nadaljnje capljanje na mestu in izgovarjanje na vsemogoče vzroke, zaradi katerih se dohodkovnih odnosov še ne da uveljaviti, lahko privede do težkih posledic. Delavci postajamo vse bolj nestrpni ob izkazanih vse večjih razlikah v poslovni uspešnosti posameznih TOZD, pri tem ko nimamo ustreznih meril, ki bi nas prepričala, da je oziroma v koliki meri je večja ali manjša uspešnost resnično rezultat boljšega ali slabšega dela delavcev, oziroma drugih vplivov znotraj ali zunaj delovne organizacije. Upamo, da smo z odločnimi zahtevami, ki so jih poslovodnim delavcem in strokovnim službam postavili samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, v letošnjem letu vendarle krenili z mrtve točke. Strokovna služba je pripravila »model« za uveljavljanje dohodkovnih odnosov med. TOZD po principu udeležbe pri skupnem prihodku, ki ga realizira na trgu TOZD, ki je finalist proizvoda. Odločili smo se, da eksperimentalno spremljamo in preučujemo delovanje »modela«-, da bi ga po pridobljenih izkušnjah in dopolnitvah uveljavili v medsebojnih dohodkovnih odnosih. Pomembni del družbenoekonomskih odnosov v delovni organizaciji predstavlja tudi pridobivanje celotnega prihodka delovnih skupnosti s svobodno menjavo dela. »Od kod in do kod svobodna menjava dela« je bil naslov članka, v katerem obravnava pisec J. S. objavljeno sporočilo štorskih železarjev III. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije. Članek je bil objavljen v DE z dne 19. 3. 1981. V Železarni Štore stno principe svobodne menjave dela med DSSS in TOZD opredelili v samoupravnih sporazumih o medsebojnih pravicah, obveznosti in odgovornostih. Zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj se ob sklepanju sporazumov nismo mogli izogniti nekaterim napakam, predvsem pa pomanjkljivi opredelitvi osnov in meril za svobodno menjavo dela. To nas. seveda ne ovira, da ob konkretnem uveljavljanju svobodne menjave dela dopolnjujemo sistem m odpravljamo napake. Dograjevanje zakonskih osnov, od katerih mora biti odvisen 'dohodek DSSS od: — vrste in obsega ter kakovosti dela, — prispevka k uspehom poslovanja TOZD, —: dohodka TOZD, je pri tem najpomembnejša, a tudi najzahtevnejša naloga. Te naloge doslej še nismo uspeli v celoti zadovoljivo rešiti. Mnenja smo, da je prvi korak na poti do meril za svobodno menjavo dela povezan s planiranjem dela delovne skupnosti. Zato delovne skupnosti na osnovi obveznosti iz samoupravnih sporazumov o medsebojnih pravicah in obveznostih in na osnovi sprejetih planskih zadolžitev TOZD izdelajo svoje letne delovne načrte. Dogovorili smo se za enotno metodologijo delovnih načrtov. Izhajamo iz ugotovitve, da merila za posamezne osnove ne morejo biti enaka oziroma enotna za celotno delovno skupnost, temveč da je merila potrebno oblikovati za posamezne naloge, ki jih opravljajo oddelki oziroma službe v delovni skupnosti. Za vsako nalogo je določen potrebni obseg dela, izražen s potrebnim fondom časa in zahtevano kategorijo strokovnosti. Na osnovi teh podatkov je izdelan načrt potrebnih kadrov. Vrednotenje nalog je naslednja faza pri izdelavi delovnega načrta. Vsako nalogo ovrednotimo posebej za vsako TOZD. Elementi vrednotenja nalog so materialni stroški, osebni dohodki, pogodbene in zakonske obveznosti, amortizacija in drugi izdatki. Tako izdelan in ovrednoten delovni načrt predstavlja plansko osnovo za svobodno menjavo dela — potem ko ga sprejmejo delavci TOZD. Z ozirom na to, da materialne stroške spremljamo Že vrsto let, se planirani materialni stroški približujejo normativni porabi. Osebni dohodki kot največja planska postavka delovnih skupnosti so pri vrednotenju nalog iz delovnega načrta izračunam na podlagi skupnih osnov in meril za razporejanje sredstev za osebne dohotTke v delovni organizaciji. Planirani osebni dohodki so tako odvisni od: zahtevnosti dela, planiranega dohodka TOZD, planiranega rezultata poslovanja delovne organizacije in načrtovane pgv-prečne individualne delovne uspešnosti. Iz navedenega izhaja, da smo dosegli zadovoljive rezultate ffri načrtovanju dela delovnih skupnosti, kakor tudi pri planskem vrednotenju načrtovanih nalqp oziroma pri posameznih sestavinah celotnega prihodka delovnih skupnosti. Mnogo slabše pa smo usposobljeni z.a merjenje vrednosti dejansko opravljenega dela oziroma prispevka k delovnim rezultatom TOZD. Razmeroma enostavno je merjenje oziroma primerjanje opravljene vrste in obsega del. Težje je ugotavljanje kvalitete opravljenega dela, saj gre za subjektivno oceno, ki jo ob izvedenih posameznih nalogah ali ob mesečnih ter periodičnih poročilih podajo TOZD. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) Odvisnost dohodka delovnih skupnosti od dohodka TOZD je podana preko skupnih osnov in meril za razporejanje osebnih dohodkov v delovni organizaciji. S terni osnovami in merili je vzpostavljena- neposredna zveza med uresničenim dohodkom vsake posamezne TOZD in sredstvi za osebne dohodke delavcev delovnih skupnosti. Z ozirom na to, da so osebni dohodki v delovnih skupnostih največja postavka, menimo, da je ta oblika odvisnosti za sedaj sprejemljiva, nikakor pa ni in ne more biti dokončna. Zavedamo' se velike pomanjkljivosti tako postavljene odvisnosti, saj so tako osebni dohodki delavcev delovne skupnosti odvisni bolj od rezultatov poslovanja delavcev TOZD, kakor pa od lastnega prispevka k temu poslovanju. Največje probleme in praznino imamo pri uresničevanju odvisnosti dohodka delovnih skupnosti od prispevka k poslovanju in zadovoljevanju potreb TOZD, ki je v bistvu najpomembnejša osnova. Pri iskanju rešitev izhajamo iz predpostavke, da moramo dejanski prispevek k poslovnim rezultatom posamezne TOZD ugotavljati za posamezne naloge DSSS, ne pa za delovno skupnost kot celoto. Odločili smo se za načrtno spremljanje in analiziranje vpliva posameznih nalog DSSS na poslovne rezultate- TOZD. Izdelava meril je zahtevna naloga, ki jo bo možno le postopoma uresničevati in dosledno uveljaviti. Zahtevnost te naloge ob splošnem pomanjkanju izkušenj in odločnejše širše družbene akcije lahko vodijo v pasivnost in čakanje na rešitve od zunaj, a tudi na vzdrževanje neustreznih oblik pridobivanja dohodka delovnih skupnosti, kar tudi ustreza določenim strukturam v DSSS. V. Železarni Štore si delavci prizadevamo, da v prehodnem obdobju, ko še nimamo izoblikovanih vseh ustreznih meril, vendarle zagotovimo najosnovnejše prvine svobodne menjave dela in preprečujemo negativne odklone in tendence. Veliko oviro pri iskanju meril za posamezne osnove svobodne menjave dela predstavljajo tudi nestabilne družbenoekonomske razmere. Do dobrih meril- se bomo lahko dokopali z večletnim vztrajnim spremljanjem in analiziranjem posameznih vplivnih faktorjev. To pa je skorajda nemogoče ob nestabilnih gospodarskih razmerah, ko Se rezultati in vplivi na rezultate med posameznimi obdobji ne dajo primerjati. Eden izmed pogojev za hitrejše uresničevanje svobodne menjave dela je torej povezan z rezultati pri stabilizaciji. Celotni prihodek delovnih skupnosti predstavlja razmeroma veliko obremenitev dohodka temeljnih organizacij. V letu 1980 je od skupno ustvarjenega dohodka vseh TOZD bilo razporejeno 13% za pokrivanje svobodne menjave v DSSS. Prizadevamo si za čimbolj racionalno poslovanje delovnih skupnosti. Sprejeli smo ukrepe za preprečevanje nadaljnjega razraščanja prekomernega administriranja v delovnih skupnostih. Toda pri tem imamo vpliv le na tisti del, ki ga delovne skupnosti opravljajo neposredno za potrebe TOZD, nimamo pa vpliva na zmanjševanje tistega velikega deleža administrativnih opravil, ki jih morajo delovne skupnosti izvajati'zaradi zunanjih činileljev, kot so zakonski in drugi predpis ter zahteve družbehopoltičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih. ' Celotni prihodek pridobivajo delovne skupnosti od posameznih TOZD tako, da jim TOZD priznavajo dejanske materialne stroške v okviru planske — normativne porabe. Sredstva za osebne dohodke pridobivajo delovne skupnosti v načrtovanem okviru ob upoštevanju dejansko opravljenih nalog ter določil samoupravnega sporazuma o. skupnih osnovah in merilih za razporejanje sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji, ostale sestavine celotnega prihodka pa načeloma v okviru sprejetega načrta. Celotni prihodek delovnih skupnosti na navedenih osnovah delavcem v delovnih skupnostih še ne zagotavlja povsem enakopravnega položaja z delavci v TOZD. Predvsem je okrnjen njihov interes z.a gospodarsko poslovanje delovne skupnosti kot celote. Tudi v tej s-neri bodo potrebni še veliki napori, ki pa jih rešujemo vzporedno z uveljavljanjem dohodkovnih odnosov med TOZD na osnovi izdelanega »modela«. Pri tem mislimo tudi na to, da za tiste dele delovnih skupnosti, ki bi izpolnjevali pogoje za organiziranje v-TOZD (403. člen), iščemo dohodkovno povezavo na teh osnovah. Delavci v Železarni Štore se zavedamo, da smo kljub velikim objektivnim problemom, ki spremljajo uresničevanje celotnih dohodkovnih odnosov in še posebej uveljavljanja svobodne menjave dela, dosegli manj kot bi lahko, z večjim družbenopolitičnim in strokovnim angažiranjem. Obenem smo enotni v prepričanju, da bomo z vztrajnim nadaljevanjem začetnih procesov tudi na področju svobodne menjave dela našli rešitve, ki nas bodo približale cilju, la cilj ni le v formalni zadostitvi določbam zakona o združenem delu, temveč v uveljavitvi takšnih odnosov, ki bodo zagotavljali enakopravni položaj in odgovornost delavcev v delovnih skupnostih ter delavcev v TOZD in ki bod