List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 1. številka Joliet, Illinois. 14. decembra leta, 1906 I^etnilt XVI PREGANJANJE KATOLIŠKE CERKVE, Francoska vlada nastopa s kruto silo in skrajno brezozimostjo proti njej. CERKEV IN DRŽAVA LOČENI. Bati se je krvavih spopadov med verniki in vladnimi pomagači. Pariz, ii. dec.—Dànes je zgodovinski dan za Francijo. Boj. ki se je bil leta 1880. začel s progonom jezuvitov, se je sedaj končal s pretrganjem vezi, ki je cerkev in državo trdno spajala tisoč let. Ker se občine upirajo, po zakonu z leta 1881. naznanjati službe božje, bo od jutri naprej postavno prepovedano opravljati katoliške službe božje na Francoskem. Izvzete so samo razkolne organizacije. V posameznih cerkvah so se do-igravali izvenredno ganljivi prizori. Že leta in leta ni bila udeležba sv. maš tako obilna. Zlasti je bilo število žensk izvenredno veliko. Katoličani so zelo potrti. Mnoge gospe so zapuščale cerkve s solznim očesom in se na cestah povpraševale, kaj se zgodi, če se duhovniki proženejo iz hiš božjih. Pariz, 11. dec. — Kardinal-nadškof pariški Richard ter vsi škofje in župniki v nadškofiji so dobili poziv, jutri zapustiti škofijske palače in župnišča. Kaj hoče prvi minister. Pariz, 11. dec.—Po ministerski seji se je razglasilo, da bo prvi minister Clemenceau dne 14. decembra v parlamentu predlagal, naj se pokojnine duhovnikom ustavijo, nepremična cerkvena posest zapleni in skupiček razdeli semeniščem itd. Vojni minister Pic-quart je naročil častnikom nabornih uradov, pozvati bogoslovce, da pred-lože svoje vojaške papirje. Bogoslovci, ki se ne odzovejo zahtevi do dne 20. decembra, se imajo dne 7. januarja poklicati k vojakom. Ta naredba prizadeva 5,500 bogoslovcev. En dan odloga. Pariz. 12. dec.—Vlada je dala katoliškim cerkvenim občinam \ Parizu še en dan odloga, izpolniti dolžnosti, predpisane po ločitveni postavi. Ta odlog je pa samo povečal razburjenost ki jo je povzročil progon tajnika papeške unucijature. Prostozidarski duh. Proti župnikom cerkva St. Pierre du Gros Caillou, St. Augustin in St. Rochus so vložene kazenske tožbe. V teh cerkvah so našle oblasti ob po-pisavanju premičnine hud odpor. Vlada je sklenila, občinska poslopja takoj zapleniti, izplačevanje pokojnin duhovnikom ustaviti, vojaštvu podvržene duhovnike poklicati k orožju in z vsemi duhovniki ravnat: kot podaniki tuje velesile. To pač dovolj kaže duha, ki prešmja vlado, in namere, s katerimi namerava odgovarjati odpornikom. Protest iz Rima. Rim, 12. dec.—Papeški državni tajnik kardinal Merry del Val pripravlja odločen protest (ugovor) proti francoski vladi radi preiskave arhivov (pismohran) nunçijature v Parizu. Protest se vroči v Vatikanu potrjenim članom diplomatskega zbora. Med drugim razpravlja državni tajnik, da tvori to prvi zgodovinski slučaj tacega kršenja človeških pravic. Lajiki zglšiuijo službe božje. Pariz 13. dec.—V mnogih občinah, tako v Parizu kot i na deželi, so danes nastopili lajiki in zglasili za go tove cerkve opravljanje služeb božjih za prihodnje leto. Če se ta navada uvede, bo pomenjala zmago za vlado, kateri potem ne bo treba zapreti cerkva. Nesreča v rovu. Fort Smith, Ark. ,13. dec.—Vsled eksplozije v rudniku št. 1 San Bois Coal-kompanije v Chantu, J. T., so bili sinoči trije premogarji usmrčeni. Njih in.ena 'so: William Armstrong, Mihael Kolosky, Josef Bankowsky. Sto mož je baš zapustilo rudnik, ko je sledila eksplozija. Japonci hvalijo Roosevelta. Tokio, 8. dec.—Tukajšnji časopisi večinoma hvalijo stališče, katero je ravzel predsednik Roosevelt v svoji poslanici kongresu glede Japoncev. “Asahi” je zelo vzradoščen nad tem, da so se izpolnile nade, stavljene na predsednika. List piše: “Po svojem trdnem stališču, ki se opira na visoko pravičnost, je predsednik svoji že veliki slavi dodal nov blišč. Upati je, da se vsi pravi Američani združijo v podpiranje njegove odkritosrčne politike.” Dr. Lapponi umrl. Rim, 7. dec.—Telesni zdravnik papežev dr. Lapponi je umrl. Mučil ga je že dlje časa želodčni rak. Zadnjič se je pridružila še pljučnica. Ko se je zdravniku bližala smrt, mu je poslal papež apostolski blagoslov. Pripoveduje se, da je dr. Lapponi, predno je izgubil zavest, govoril o zdravju papeževem ter med drugim rekel: “Krepko telo ima. Na temelju mojih skrbnih preiskav mislim, da bo učakal večjo starost nego Leon XIII." Pokojni telesni zdravnik je bil v vseh rimskih krogih enako priljubljen. Švedski kralj bolan. Stokholm, 13. dec.—Švedsko ljudstvo se je danes razburilo vsled vesti, da je kralj Oskar resno bolan, da so vsi člam kraljevske rodbine zbrani v kraljevski palači in da je bil prestolonaslednik Gustav Adolf nujno poklican iz Berolina. Kralj trpi na srčni napaki že tri leta. 1,178,785 priseljencev. Washington, 9. dec.—V fiskalnem letu, končanim dne 30. junija, je znašalo število priseljencev 1,178,785, od katerih je bilo zavrnjenih 12,432. Izmed ostalih se jo kmalu vrnilo 65,618. Število priseljencev je letos presegalo za 152,286 lanske. Večina priseljencev je prišla, kakor tudi prejšnja leta, iz južne in vzhodne Evrope. Tri dežele so poslale 69 odstotkov priseljencev, namreč Rusija 215,665, Avs-tro-Ogrsko 265,138 in Italija 273,120. Andrassy trinog? Budimpešta, 9. dec.—Veliko pozornost vzbuja oster govor ministra notranjih zadev grofa Andrassyja zoper nemadžarske narodnosti na Ogrskem. Ljuti napadi se zde tem čudnejši, ker po zadnjem ljubkovanji ogrske koalicije (združene parlamentarne skupine) s Hrvati ni bilo pričakovati izbruha take sovražljivosti. V najbolje poučenih krogih mislijo, do je ta govor takorekoč uvod za bodoče vladno postopanje, po katerem se ima vpliv ostalih narodnosti oslabiti. Za plošno volilno pravico. Dunaj, 13. dec.—Volilni odbor gosposke zbornice je začel obravnavati predlogo o volilni reformi. Ministrski predsednik baron Beck je opominjal člane k hitrosti in izjavil, da bi bilo zavlečenje naredbe, sprejete v poslanci zbornici z veliko večino, skrajno nevarno. Od dobropoučene strani sezatrjuje, da cesar želi, da gosposka zbornica sprejme predlogo nemudoma, tako da se reforma izroči Avstriji kot božično darilo. Nimajo mesa. Dunaj, 8. dec.—Odposlanstvo je avstrijskemu ministerstvu vročilo sklepe, sprejete na zadnjih protestnih shodih in ki se v njih zahteva odpomoč proti pomanjkanju mesa. Ministrski predsednik baron Beck je odgovoril, da začasno ni mogoče otvoriti nuj za vpeljavo inostranske klavne živine. Minister za poljedelstvo, grof Auersperg, bo vkratkem govoril o položaju. Šah umira. Berolin, 13. dec.—V državnem ministerstvu vnanjih zadev mislijo, da perzijski šah še ni pri koncu, kot je sklepati po brzojavkah iz Teherana. A vsi so prepričani, da bo šah kmalu umrl, ker se nahaja v zadnjem stanju svoje bolezni. Na Angleškem in posebno na Francoskem domnevajo, da ima Nemčija v Perziji razne tajne namere, ki sc tičejo, seveda pridobitve dežele. Nemčija pa hoče samo (!) enakih pravic z drugimi kupčijskimi narodi. Rusija je glede trgovine v Perziji hujša tekmovalka nego Velika Britanija. London, 8. dec.—Iz Pariza poročajo o smrti perzijskega šaha. Ugodno za unije. Madison, Wis., 13. dec,-—Tožbo Al-lis Chalmers-kompanije proti Mould-ers’-uniji iz Milwapkee je ravezni sodnik A. L. Sanborn odločil takisto, da imajo unije nepobitno pravico štrajkati, pa naj bo vzrok zadosten ali ne. Zarota v to svrho ni nepostav-na, če ima namen zboljšati delavske razmere. Sodnik potemtakem ni hotel nalotžiti uniji globe. Razstava v San Franciscu. San Francisco, 11. dec.—Če se nič vmes ne pripeti, bo imelo mesto San Francisco leta 1913. svetovno razstavo. Z delniško glavnico v znesku $5,000,000 se je v to svrho ustanovila družba zvana “Pacific Ocean Exposition Company,” ki namerava z razstavo združiti 400 letnico odkritja Tihega oceana po B;'bau in slavlje do-vršitve Panamskega kanala. OGRSKE SANJE O PORAZU NEMŠTVA. Član vladne stranke misli, da so dnevi nemške mogočnosti šteti. ANGLIJA ZDROBI NEMČIJO. S pomočjo Francije Italije in slovanskih narodov. Dunaj, 12. dec.—-Ogrski državni poslance Lengyel, ki prjpada sedanji ogrski vladni stranki, slika v svojem časopisu “A Nap" stališče Ogrskega k zvezi, ki jo ustanavlja Anglija zoper Nemčijo, takole: “Anglija mora z Nemčijo obračuniti kar najhitreje. Zato je dala po avstrijskih diplomatih prirediti demonstracijo z brodovjem proti Turčiji. Povsodi je opaziti njeno roko. Z mojstrskim delom je že dosedaj porazstavila v skupino proti Nemštvu enajst držav, malih in velikih. Nemštvo je na celi črti osamljeno. Na morju bo poljubno razbila nemško mornarico. Tudi na suhem je angleška skupina močnejša, ako popolnoma oboroži balkanske države in zamore nenemške narode pod Habsburžani pripraviti vsaj do nepristranosti. V tem oziru so Ogri največji činitelj. Od njih zavisi, kako bo kocka padla. V angleških očeh so tako Ogri svetovnosilen činitelj. Ista namera je združila oba naroda. Po poraženju Nemštva bode Anglija svetovna sila brez tekmeca na mnogo stoletij. Samo drug Kraljevi gradeč Nemštva more napraviti Ogre neodvisne. In ne samo neodvisne, mar-vep vsled pridobljenega vodstva med malimi narodi postane Ogrsko edina velesila od Berolina do Carigrada! S Srbi, Hrvati, Čehi in Poljaki skupaj moramo skleniti neprodiren krog v osamljenje in premago Nemštva. V svetovnopolitičnih ozirih pa moramo sprejeti angleško politiko kot kažipota.” Kaj pravijo Italijani. Dunaj, 12. dec.—Govoreč o . razmerju med Avstro-Ogrskim in Italijo je po listu “Neue Freie Presse” rekel bivši italijanski finančni minister Luzzatti, da so morale vojaške obo-rožbe avstrijske ob italijanski meji neizogibno vesti do oboroževanja italijanskega. Minister je opomnil nadalje, da nudi trozveza največje poroštvo za mir med Nemčijo in an-glo-francosko zvezo. Prava nevarnost za svetovni mir, je rekel, tiči v tekmovanju med Nemčijo in Veliko Britanijo, in če izbruhne vojna med tema narodoma, potem Avstro-Ogrsko in Italija lahko samo kaj izgubita. Zato bodita složni, da moreta dobro razmerje med Nemčijo in Anglijo pospeševati. Isti list objavlja interview z bivšim prvim ministrom italijanskim, markizom di Rudini, ki je rekel, da je trozveza izgubila svojo prejšno moč. Izza izpremenjenega stališča Velike Britanije dela trozveza neprestano skrb tako Italiji kakor tudi Avstriji. Čehi in socialisti. Dunaj, 12. dec.—Do znatnega spopada med Čehi in socialisti je prišlo v Pragi. Čehi so priredili veličasten sprevod v čast kardinalu nadškofu dr. Leonu baronu Skrbenskemu. Od začetka je šlo vse lepo, dokler niso ude-ležnikov sprevoda motili socialisti. Takoj je prišlo do najžlvahnejših prepirov. Razburjenosti valovi so naraščali in že je bil resen spopad videti neizogiben. Konečno se je vmešala policija, ki se ji je posrečilo, na praviti spet mir. Novo orožje. Budimpešta, 8'. dec,—V nagovoru na armadno komisijo ogrske delegacije je izjavil vojni minister avstro-ogrski, general Schoenaich, da je vojno ministrstvo potegnilo iz rusko-japonske vojne svoje nauke in zato dalo delati nove poljske in gorske topove z vsemi najnovejšimi zboljšavami. Tudi puške za pešce se imajo zboljšati s povišanjem dalekosežnosti. Predložena je v proučavanje tudi nova magazinska puška, ki se da nabiti z enim edinim prijemom. Amerikansko-slovenski koledar za leto 1907 je dobiti po 30 ct poštnine prosto. Letos ji zopet zelo zanimiv, obsega sliko povesti, poučne stvari in humoreske; mnogo slik se_ nahaja tudi v njem. Istotam so dobiti Mohorjeve in druge knjige, pratika, lepe božične in novoletne razglednice. Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York. 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Simon Gregorčič umrl. Ljubljanski "Slovenec” z dne 24. novembra je prinesel brzojavko liz Gorice: "Danes je prihitel z neba smrtni angel in poljubil zmučeno čelo ljubljenca slovenskega naroda, pesnika Simona Gregorčiča. Umrl je pri popolni zavesti. Ko so mu dali razpelo v roke, je razpelo krčevito stisnil in ga pritisnil k ustnicam. V svoji oporoki pravi pesnik: 'Glavni moj dedič je naš ljubljeni "Šolski dom".’ Umrl je za kapjo.” Simon Gregorčič je bil rojen 15. oktobra 1844 v vasici Vrsno pod sivim Krnom. Izšolal se je na goriški gimnaziji in v goriškem semenišču. Dne 27. oktobra 1867 je pel na Libušnjem svojo novo mašo. Služboval je v Kobaridu, potem v; Rihembergu v Vipavski dolini, a naposled v Gradišči pri Prvačini. Od tu se je pred leti stalno preselil v Gorico, kjer ga je doletela smrt. Kaj je nam Slovencem pesnik Simon Gregorčič, ni treba razlagati na dolgo in široko. To ve vsak Slovenec. Kakor svetla zarja je šla njegova pesem po slovenski domovini žarela je, razsvetila in razgrela slovenska srca. Ko je leta 1882. izdal svoje prve pesmi, je segel narod po njih, vzel jih v se in današnji dan zvenijo iz njego-vili.ii.st. Pesnik po božji milosti je pel, kakor mu je velelo srce, mehko srce sredi širokega obzorja. Globoke misli, visoki poleti poleg* domačih popevk, v krasnem pristno slovenskem jeziku. Zlata duša, čist značaj, blago srce odseva v njih. Goriški Slovenci so nad vse sijajno izkazali velikemu pesniku zadnjo čast. Pogreba se je udeležila šolska mladina iz "Šolskega doma", vadnica, realka, gimnazija in žensko učiteljišče. Vsak oddelek je nosil krasen venec. Nadalje je stopalo pred in za krsto 40 Sokolov. Sprevod je vodil monsig. dr. Gabrijelčič; udeležili so se ga med drugimi pisatelji in pesniki Meško, Medved, Trinko. Verhovnik, Aljaž, ljubljanski župan Iv. Hribar, goriški okr. glavar grof Attems, baron Winkler, sežanski glavar Rebek, notar Gruntar iv Ribnice, ravnatelji srednjih šol in mnogi drugi. V sprevodu je bilo troje zas-t;rv" Sokolova, Katoliškega delavskega društva in Delavskega podpornega društva, zunanje zastave so prepovedali. Na Travniku, kamor se je pomikal iz Gosposkih ulic sprevod, je bilo 7000 ljudi. Na Goriščeku, kraju smrti, so zapeli pevci in pevke “Glasbenega in pevskega društva”: “Nazaj v planinski raj!" V cerkvi pa: "Blagor mu!” Vencev je bilo nad 20. Za časa pogreba so bile zaprte vse tiskarne in iskarji se se skupno udeležili pogreba. Tudi trgovine so bile po ulicah, koder se je pomikal sprevod, zaprte. Črne zastave so vihrale iz slovenskih in italijanskih hiš. Demonstrativno sta imela odprte prodajalne samo Italijana Orsan in Steiner. Na Goriščku sta govorila mrtvemu pesniku slovo profesorja Berbuč in dr: Ozvald. Truplo so prepeljali v rodni kraj, na pokopališče v Libušnjem. Slava Simonu Gregorčiču! Razdelite bogastvo! New York, 13. dec.*—Andrew Carnegie, znani "kralj jekla”, je danes v nagovorit pred združbo “National Civic Federation” predlagal v splošno začudenje, da naj ogromna premoženja ameriških milijonarjev po njih smrti vlada dejansko zapleni v korist vsega ljudstva, češ, ta ogromna premoženja ustvarja ljudstvo, zato jih naj tudi uživa. Okraden samomorec. Chicago, 111., 14. dec.—Department mestnih detektivov skuša dognati, kako je izginilo $1,000 iz obleke Freda Cejelca, ki je izvršil samomor v torek zarana s tem, da je skočil skozi okno četrtega nadstropja Illinois-bolnišnice. Cejekov bratranec, Frank Stodola, ki je prišel semkaj iz Traera, la., radi preiskave, je rekel, da je bil denar všivan v notranji žep Cejekovega telovnika. Avstrijski konzul Alex de Nuber je obveščen in poklican na pomoč. BUEHLER BROS. Velika razprodaja v soboto 15. dec. v 104 N. Chicago St. Svinjska pečenka, funt..............9c Najboljša sirloin-stegna...........ior Frišno svinjsko pleče...............8c Frišna rebrca ......................8c Krišen pork tenderloin.............I7f Na izbero beef pot roast............6c Najboljša sviniska klobasa..........7c Fina round-stegna...................gc Dobra flank-stegna..................7c Štev. izajutrek-bacon..............12c Štev. 1 okajena svinjina...........12c Boneless sorn-meso .................6c Teletina na izbero .................9C Naibolji veal stew..................6c NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR RAZPUŠČEN. Ubogati ni hotel cesarja in zato ga je razkačeni Viljem poslal domav. SPOR O AFRIŠKI POLITIKI. Poslanci odklonili denar za nadaljnjo vojno s Hotentoti. Berolin, 13. dec.—Cesar Viljem je danes razpusti! državni bor, ker ni ta hotel dovoliti $7,300,000 za vzdrža-nje 8,000 vojakov v Nemški jugoza-padni Afriki. Sedaj je 12,000 vojakov tamkaj. Cesar je hotel 4,000 istih odpoklicati domov. Večina državnegazbora pa je 178 proti 168 glasovom odklonila dovolitev več denarja nego kar ga treba za vzdržanje 2,500 vojakov. Cesar se je vsled tega raztogotil in je razpustil državni zbor. Nove volitve bodo sledila nemudoma. Državna zbornica je bila natlačeno polna, ko je kancelar pl. Buelow vstal v konečni zagovor vladne politike. Rekel je, da smatra za svojo dolžnost še zadnjo uro opozarjati na resnost sedanjega glasovanja. Izjavil je, da ni vprašanje za par milijonov več ali manj, nego “da li zamoremo vzdržati naše kolonije ali ne.” “Vprašanje je,” je nadaljeval, “da li hočemo ohraniti svoj ugled v očeh sveta in vojaško čast a line?” Tu je kancelarja prekinilo gromsko ploskanje in vpitje od strani opozicije. “Ali naj tvegamo svoje narodno stališče.” je rekel knez Buelow, “za malenkostno svotico koncem vojskovanja v Afriki, ki nas je stalo žc na stotine milijonov?” Zanika cesarjev vpliv. Ko je Buelow nadaljeval, se je silno razvnel. Rekel je: “Ljudje pra- vijo, da izpeljavam samo namigljeje cesarjeve. To je nesramna laž. Nihče me ne sili in nihče ne poriva. Sam poznam narodno potrebo. ,Ali naj se osmešimo s svojo kolonijalno politiko pred celim svetom? Nikarte!” Nato jc sledilo ploskanje in kričanje. Potem glasovanje. Dovolitev je bila odklonjena. Proti so glaso vali Ccntrum (nemška katoliška stranka), socialisti in Poljaki. Sedaj je Buclow prečital cesarsko listino, s katero je bil državni zbor razpuščen. Sledili so divjr prizori. Socialisti so kričali in hoteli preprečiti navadne tri slava-klice na cesarja, kar se pa ni posrečilo. Nove vofitve bodo završene pred dnem 11. februarja. Z lastno stranko skregan. S tem, da je razpustil parlament, je cesar Viljem odkrito pretrgal zvezo s Centrumom, t. j. nemško katoliško stranko—glavno stranko na Nemškem —na katero se je vedno oziral za podpiranje svoje politike. Ta stranka je bila v tako tesni zvezi z vlado, da so jo dostikrat označali kot vladno stranko in da so politični proroki zatrjevali, da se kancelar Buelow ne bo nikdar upal razpreti se ž njo. Kitajci na Nemškem. Berolin, 9. dec.—Zapadnopruska poljedelska združba je sklenila, pooblastiti svojega predsednika, radi pomanjkanja poljskih delavcev pripraviti vse potrebno za uvedbo Kitajcev. Ta sklep je vzbudil veliko pozornost, ker je značilen za pomanjkanje delavcev na Nemškem. Razprodaja. Podpisani prodam svoje posestvo 1Y? milje južno vzhodno od Jolieta na Manhattan cesti, v sredo dne 18. dec. 1906, začetek ob 10. uri zj, Naprodaj imam 11 krav in 3 leta stafega bika, 2 konja, 43 prešičev, 2 vozova, corn planter, 1 stroj za košnjo, stroj za sajenje krompirja, stroj za žetev, tri brane, plug, stroj za okopavanje, 2 lahka vozova, 2 para konjskih ,har-nesov in drugo. Hišna oprava, 3 peči, postelje in druga hišna priprava. Vzemi So. Chicago St. ali Brooklyn karo, ki te popelje do nas. Samuel Glasgow. C. M. Reeves & Sons, Razprodajalci. Los Angeles, Cal., 13. dec.—Nekega Antona Fritz iz Portlanda, Ore., je pri SanFernandu železniški vlak povozil in usmrtil. Fritz je prišel pred letom z $13,000 iz Pittsburga v San Fernando. Pred štirimi meseci je sporočil policiji, da mu je neka ženska ukradla $9,600. Od teh je bilo pozneje zopet najdenih $5000, in siter v posesti necega črnca. Pravijo, da Fritz ni bil pri polni pameti. Cenjenim naročnikom. Ker začenjamo s to št. XVI. letniku našega lista Amer. Slovenca, zato tem potom uljudno prosimo ceiij. gg. naročnike naj ponove svojo naročnino čim prej mogoče; obračamo se tudi do onih, ki so že za več' časa zaostali 2 plačilom, a list pa še vedno dobivajo, naj plačajo list, ker drugače jim istega ne bodemo mogli več pošiljati. Opozarjamo tudi one rojake, ki pošiljajo list svojcem v staro domovino, pa so že daleč zaostali z naročnino, naj plačajo isto, ker vsak ve, da brez plačno nam ni mogoče nikomur lista pošiljati. Stvar je bolj težavna, ako ni kake podpore, ker z izdavanjem lista so združeni ogromni stroški, ker vedno gledamo, da zadovoljimo čitalce. Neradi pa ustavimo list, ker nam je zato že marsikateri hudo zameril, pa drugače ni, in to se bode storilo, če se naročnina ne plača. Saj je list dosti poceni še nekateri pravijo, da je skoro malo manj kot zastonj, če ga primerja drugim. Naročnina se pošlje lahko v pismu ali na drug način. Pri tem ni težave. Cena je pa tudi dovolj nizka, da ga lahko vsak plača za naprej, pa če še tako slabo služi, le če hoče. Gg. uradnike podrejenih društev K. S. K. Jednote tem potom opominjamo, da nam pošljejo imena novega odbora posebno pa tajnika če jc drugi izvoljen, da se premeni list na novoizvoljenega tajnika, ker le on jc deležen list prejemati brezplačno in nihče drugi. Oni gg., ki so bili tajniki doslej so naprošeni, da nam naznanijo, ako žele še za naprej list dobivati ter nam naj obenem blagovole poslati naročnino. Upamo, da nam naši vrli naročniki še nadalje ostanejo zvesti ter nam pomagajo delovati še nadalje za vero. narod, materinščino in slavno K. S K. Jednoto Upravništvo Am. Slov. Jolietske novice. —Predstava žaloigre “Mlinar in njegova liči” v nedeljo, dne 16. dec zvečer je zagotovljena. Odstranjene so vse ovire. Zatorej, rojaki, v nedeljo zvečer v Golobičevo dvorano! Začetek točno ob polosmih (7:30). Na svidenje! —Pisma na pošti imajo: Kruljac Albert, Kuc<č Beno, Orlovič Lazo. Ozbetič Miko, Pintar Ivan. Štampar Ivan, Kkroks, Petar, Tekavc Ignac in Večerina Nikola. Lep koledar zastonj. Že četrt stoletja se Severov sloven' ski almanah ali koledar smatra za najboljši svoje vrste. Izdaja za leto 1907 je pravkar izšla. Ta koledar je lepš; in večji nego kdaj poprej ter obsega 95 dragocenih in zanimivih poučnih člankov, razun tega 12 koledarskih stranij in istotoliko za zapiske. Vsak član družine najde v njem nekaj zase primernega — tu so kratke zdravilske obravnave o raznih boleznih in njih zdravljenju, statistike, koristni podatki za trgovca, farmarja, gospodinjo itd. Šaljive pripovedke in dovtipi zgodovinski dogodki, vremenska prerokovanja itd. itd. Ta lepi koledar lahko dobiš zastonj v vsaki lekarni, ali pa napiši na prazne vrste spodaj svoje ime, naslov in časopis, v katerem si či-tal ta oglas, ter vpošlji na: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Ime ................................. Naslov .............................. Časopis ............................. Prijetna novost. Pred nami imamo krasen stenski koledar za leto 1907., ki jih razdeljuje Jos. Triner, izdelovalec znanega zdravila, zvanega Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Prve osnutke je narisal slavni češki umetnik, g. E. Nadherny iz New Yorka in • so re? prav primerni. Prvi predstavlja izkrcanje priseljencev v to deželo, drugi nabiranje zelišč v stari domovini in grozdja v Californiji za Trillerjev izdelek. En iztis dobi vsakdo po pošti, če vpošlje svoj naslov in ioc v znamkah na naslov: Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. NAZNANJAM SLOVENCEM V Ameriki, da prodajam svoje posestvo v stari domovini v Gotni vasi štev. 10 fara Šmihel pri Rudolfovem na Kranjskem. Posestvo se ceni na 8585 gold . Posestvo je vse v prvem razredu. Kdor hoče isto kupiti naj se obrne na spodaj podpisanega. Fr. Baudek, Bx 5, Sta. A, Milwaukee, Wis. IŠČE SE DEKLE REVNIH STA-rišev od 12 do 15 let stara. Uza-mem jo za svojo hčer, to le od revnih starišev. Otrok naj bode čeden in zdrav. Pišite na Fr. Baudek, Bx 5, Sta. A. Milwaukee, Wis. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 12. dec.—Božič se bliža. To dobro vedo zlasti otroci, ki se veselo mrdajo opazujoč, kako ljubi starši skrivaj prinašajo domov vsepol-no škatlic in zavojev—i. kaj pa v njih.' To je skrivnost staršev, ki jo deci razodene sam Jezušček o Božiču. Le še majčkeno potpljenja, otroci! —O priliki nenadne smrti g. Antona Stanfel izrekam tem potom spoštovani Stanfelovi družini kot svojim prijateljem in sosedom svoje najglobokejše sožalje. Fr. Jurečič. 1001 North Chicago st. —O pokojnem rojaku Petru Velikonja. pokopanem zadnji petek, se nam še poroča: Bolan je bil rajnik pet tednov. Mala rana na desnem palcu mu je zastrupila kri in bolezen je krožila po vsem životu trikrat. Umrl je previden s sv. zakramenti. Poleg svoje žene, treh sinkov in ene hčerke zapušča v Clevelandu 1 brata in 1 sestro, nekje v Californiji 1 brata, a mater v starem kraju, v Ručini pri Gorici. Vdovljena gospa Jennie Velikonja se zahvaljuje za tolažbo in _jpomoč ob prestanem hudem udarcu posebno g. Antonu Košiček in gospej soprogi. —Naš župan Richard J. Barr se bo oženil z gdčno M. C. Dougall v četrtek, dne 20. t. m. ob polosmih zivečer v Christ Episcopal-cerkvi. —“Economy Light & Power Company” je kupila lastnino in vse pravice sindikata Gaylord-Munroe oziroma “Channahon Light & Power"-kompanije. Tej novici je sledila vest, da namerava prvoimenovana kom-panija izdati $2,000,000 za razvitje nove in dodatne sile, kar pač pomenja. da postane to podjetje eno izmed največjih syoje vrste v Združenih državah. Na kupljeno- zemljišče si je E. L. & P. kompanija že izposodila $3,000,000. Tako ogromne pogodbe še ni bilo v zgodovini našega mesta, a tudi tako važne transakcije ne za obrtno razvitje naše občine. Vsled velikanske vodne in električne sile bo Joliet z okolico privlačno in zaželeno središče za tovarnarje in vsekojake obrtnike še mnogo bolj, nego je bil doslej. In ko se napravi še veliki brodarstveni kanal iz Chicage skozi naše mesto do St. Louisa oziroma do Mehikajiskega zaliva, potem se bodo Jolietčanje res lahko postavili. —Po tukajšnjih angleških listih smo predzadnjič posneli vest, da delavcev v našem mestu primanjkuje. “Central Trades and Labor Council of Will Co.” pa pravi, da je celo izučenih unijskih mehanikov še preveč v Jo-lietu, tembolj pa navadnih delavcev, kar je lahko videti vsak dan pred tovarnami. kjer išče ta in oni dela, pa je težko dobi, ker so vsa mesta zasedena o tem zimskem času. Ga. Mary Jerman iz Omahe v Nebraski je dospela v Joliet k pogrebu g. Antona Stanfel ter prinesla Joliet-čanorn srčnih pozdravov od svojega I moža, ki se mu baje zelo toži po našem mestu. —Iz tukajšnje državne kaznilnice (Illinois State Penitentiary) je bilo sinoči 41 kaznjencev odvedenih v Leavenworth, Kansas, v tamošnjo zavezno pokorilnico (federal prison). —Ker ni plačal vladne licence v znesku $25, je bil salunar J. Zentarski, na voglu Franklin in Ohio cest, kaz- novan v globo $100, in ker ni mogel ali hoiel tudi te svote plačati, mora sedeti v okrajni ječi 60 dni. — Pocestnih karnivalov ne bo več v našem mestu. Tako je določil mestni zbor v ponedeljkovi seji. —Pisma na pošti sta imela koncem zadnjega tedna: Furlan Stive iu Žlogar Martin. —Knjigarna A. S. ima bogato zalogo krasnih, v barvotisku izdelanih razglednic ,naše nove slovenske cerkve sv. Jožefa, po 5c kos. Lepšega Ti. Zatorej pojdi, kupi si par razglednic in jih razpošlji svojim dragim v spominka ne moreš poslati svojcem v stari kraj, nego je takale razglednica, ki jim pokaže, kako lep hram božji si je postavila vzorna slovenska naselbina v Jolietu. katere član si tudi pozdrav: —Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Pitone 1012, Chicago 2202. . Kakor strela.iz jasnega je v nedeljo dopoludije zadela družino g. Štefana Stanfela ,tjtžua ¡brzojavka iz Detroita, Mich., o smrti.iijih preljubljenega sina oziroma brata Antona, ki je imel vkratkem' doživeti veliki dan svojega novomašništva; tv božja volja je hotela drugače. Mladij : komaj 23 let stari mož je letos: dovršil-svoje du-hovske študije,, pa ker še ni; dosegel za novomašništvo predpisane starosti, je začasno še ■ nadaljeval -svoje uke v poljskem semenišču v Detroitu. Poprej je študiral osem let v srednješolskem zavodu zvanem St. Viafeur’s College. Novo mašo bi bil pel prihodnje leto o- Veliki nočTv naši cerkvi sv. Jožefa; njegOv veliki dah bi bil izvenreden praznik ža vSo našo naselbino; pa mesto vesele nove maše smo učakali • žalosftfi -dah” A j egovega mož, nato so korakali vitezi sv. Jurija v polnih uniformah, za njimi so deklice nosile vence, na kar je sledila krsta, ki so jo nosili vitezi mladeniči; za krsto so šli sorodniki in ostali mnogobrojni spremljevalci, a sprevod je zaključila spet četa vitezov. Slovesno sv. mašo zadušnico v fes natlačeno polni cerkvi je daroval tukajšnji dekan, preč. g. Dunne, ob asistenci čč. gg. Johna Kranjec iz South Chicage in Johna Plevnik iz Waukegana, 111., kot dijakon in subdijakon. Prisotni so bili nadalje tudi Rev. Al. Kraschowitz iz Desplaines, 111., Rev. Ant. Sojar iz Chicage ter mnogi irski in poljski čč. gospodje, skupaj 16 duhovnikov. Domači župnik, č. g. F. S. Šušteršič, je imel ganljiv govor, da skoro nijedno oko ni ostalo suho. Medtem ko je pevski zbor rajniku v pogreba: ^eiihdfehj.^ttfrodf ‘bele žčiiej je. utrgal najlepš? Cčet :riitšr!;haselbm,i,| a prizadet up. staršem ' žašekaF neb-' ždravn'01 ržtip1. ’ , " ‘ ;Takq'nenadno! "”Ah;J:kžtk‘df’ da* i 'očmi bi Trenil, • ‘ ; j življehje' si'• mladostno sklenil1. ’; ;r in legel v ¿¿ml j o hladno : . 'j 's Umrl je rajni Anton za srčni) napako v nedeljo' 9: dee: zjutraj, previden s’ sv. žakrameutj: 'Truplo nepozabnega 1 v Jphetu! .Pg; poslovimo,se,o,d blagega rajnika je: prjbkjaLjž DeffčtiJa g. Mathjj rajnika in hitimo h kon^Ui-i Nemanich 'i' tdrek; J d 0^01 ud n e ' 'po slovo lepo peT'žalOšiitifco 'Nad zvezdami,". so šli oavzočniki mimo. odprte' krste, -op ' ■• j. St .JU, teze,. ; t^m.^rpsjJfL:!X^iS|.jiI čjjs.,«)kj;aj(-in pot oglasili .zvpnoyj,in. pogrebni, sprevod'! ' ,e jo ,£3.č.el: porpik^ti od .lnše,,žalosti v , ce.rkpy.pi Spredaj -je :¡korakaj, vitez zastavonoša; poftfm; , je v/ sledila ., slovenska združena godba, broječa 14 Le hrepenel jaz Ijodem k tebi, jhef.boijijg^tejbtjžsibjral, /j. " saj našel si ¡niji.bozjeiji) nebi, N , kar tukaj bi zastonj'islial' ‘ osb .4L o:i 1?. Wenona, onasidO .1-1 t>0 lil., 9. dec—Redkokdaj se bere kak dopis iz naše naselbine, in zalibog tudi dattes' miharfi nič kaj veselega pofbctftl,' ""Neribla, bela žena njun je vzela dvafOjik^vMrčh dnevih. Prvi rojak je hftfft tuMl'dihe Š. decembra p6 štiridHčvVij1 ''boičztii in to je bil Martin'sVž9'ok6Ii'53 let, (loma iz £jfa. ob ozračje, okrožajoče našo z e bi mora! nastati orkan čez vse pojme straŠek1 1,1 morje se jbi vznemirilo do svojega dna. Najpfej bi rep kometov nasul na zemljo ploho meteorjev ra|,n. tako da bi bilo solncc videti kakor kri. Potem bi se morali in ogenj bi zaplapolal „koli zemeljskega obla. Nazardnje bi t.i.iu' jedro kometovo treščilo ob zemljo : t po svoji smeri hitrost zemljino zm n j šal o .ali pospešilo. Vsled tega bi so morski valovi razlili čez VR„ dežele, zemeljska skorja bi sc razčesnila i iz notranjosti zemeljske bi žareče tvarine. Potem no la zemlji nobeno živo bitje iora pripustiti, da je tak do-,goč. Res je pa tudi, da nam pismo popolnoma podobno oncu sveta, kakor sl jo smo ¡1 , ¿isto znanstvenega slai-,, niso o zvezdoslovju še ni p rdeče plini vžgati, izbruhu' ,c ostane pre več. Veda godel, daje s sliko o pre.dsta lišča. ničesar rdeli, pred 1900 leti. je nekdo napoved i.l tak konec, kakor bi ga sam videl; t i . Jezus Kristus. (Dalje prih.) OB ZAČETKU XVI. LETNIKA AM. SLOVENCA. Petnajst let je minulo, odkar je začel izhajati prvi slovenski katoliški list v Ameriki, in ta je Amerikanski Slovenec. Ah se je vredno tega spominjati? To naj bode Vaša sodba. Pred petnajstimi leti smo bili Slovenci še nepoznani naseljenci v tej deželi. Izpostavljeni smo bili raznim nezgodam ameriške kulture, ki nam je hotela vzeti vero naših očetov in mili jezik materin. Nismo imeli skoro nobenega društva ne Jednote, po kateri se danes imenujemo brate. Časnikov, kateri naj bi nas učili, kako napredovati v narodnem, verskim in družabnem življenju, nismo imeli. Rečeno z eno besedo, imeli nismo nič. Podlage, na kateri se naj zida steber naši naprednosti, tudi ni bilo. Ni bilo lista, kateri bi nas spodbujal in učil, da ostanemo zvesti sv. veri in pa milo donečim obljubam, katere nam so stariši predstavili predno smo zapustili rojstne hiše. Tavali smo v samoti po-1 časi vsak zase, eden v rudnik, drugi v tovarne. Kaj nam je manjkalo? Manjkalo nam je lista, ki nam naj prinaša po-dučljive članke m zglede, po katerih se nam je ravnati. I11 res, leta 1891 zagledal je beli dan prvi slovenski katoliški list Amerikanski Slovenec, list, ki se je ustanovil na podlagi, da izobražuje naš narod v tej tuji deželi, brani vero naših ' dedov, in pa mili nam jezik materni; združuje naj rojake v bratske zveze, da si eden drugemu v potrebi pomagajo. In res, jist je izhajal ter prinašal lepe članke v korist slovenskega naroda; prinašal je tudi nedeljske evangelije in druge dobre stvari, da se tako naš narod v sv. veri še bolj utrdi i. t. d. Kmalu za teni se je začelo novo življenje med ameriškimi Slovenci, ustanavljala so se društva in kasneje tudi Jednote. Koliko dobrega so društva in Jednote storile revnim sobratom, ni mogoče opisati; koliko se je pa storilo v teh petnajstih letih za slovenski narod v Ameriki, je tudi težko povedati. S ponosom rečemo, da Slovenci smo v Ameriki v teh petnajst letih bolj napredovali kot kateri drugi narod v 50 letih. Da je to res, se vsak lahko prepriča. Pred petnajstimi leti nismo imeli skoro nič. a sedaj poglej naših cerkev ki so slava Slovencem in kinč nebeški mestu, v katerem stojijo; imamo slovenske šole, kjer se naša deca uči materinega jezika, kateri je v hudi nevarnosti. Naša Jednota in društva se lahko merijo s katerim si bodi slovenskim podpornim društvom bodisi tu ali v stari deželi. Lahko rečemo da K. S. K, Jednota je največja podporna družba slovenskega naroda na svetu. Živela na veke! Živeli nje vrli ustanovitelji! Njih imena naj sc svetijo v zgodovini K. S. K. Jednote kot svitle zvezde! Koliko so ti možje storili takrat za vero, narod in bratsko zvezo, ni mogoče opisati. Njih plačilo bo obilno v nebesih. Res pot je bila težavna in posipana s ostrim trnjem, ali trdna volja in pomoč zaščitnika Jednote sv. Jožefa je premagala vse ovire. Srce me žene. da to pišem, ker ko čitain in se spominjam koliko je naša dična mati K. S. K. Jednota storila v izobrazbo in podporo naših bratov, nehote moram vzklikniti: Pod tvojo pomoč pribežiipo, o mati naša slavna, ki si že toliko solza posušila našim revnim sobratom in sosestram. Napreduj še bolj in se razvijaj, da bodeš enkrat nele največja slovenska podporna organizacija na svetu, marveč ena izmed največjih svetovnih organizacij. Vstanovljena si pod varstvom sv. Jožefa, ki je tudi patroit slovenskih dežel, in 011 te naj varuje, da te tvoji sovražniki ne premagajo. Ne morem več dosti o Jednott povedati, pač pa si vzamem prostost staviti vprašanje in to je: Kdo je delal prvi, kdo pisal prvi, kdo se je bojeval prvi. in kdo pomagal prvi. da je naša Jednota postala po božji volji kar je danes? Prvi iti zadnji članek do današnjega dne je bil pisan in tiskan v korist naše Jednote le v prvem slovenskem katoliškem listu ■Amerikan-skem Slovencu, Ko se za druge slovenske liste še skoro vedelo ni,je A. S. pa že deloval na to, da postane tudi naš narod bolj omikan, in tako napreduje na verskem, društvenem in političnem polju. I. liudil Je rojake, ki zaspani So tavali zdaj tu zdaj tam, In kmalu so bili skup Zbrani Ter -zidal' hišo—božji hram. II. Kasneje je jih tudi klical, Naj združijo se pod zastave Ki naj bi tujcem pokazale, Hej. tukaj smo sinovi Slave. III. Potem sc nam ustanovila Slovencev slavna mati je K. S. K. Jednota. ki rodila Jv bratstvo sinov Slovenije. Za napredek Slovencev v Ameriki, K. S. K. Jednote in podrejenih društev si jv ta list stekel neminljivih zaslug. Se njegovi nasprotniki to priznajo, ker ni mogoče zanikati, kar je očividno. Zato ta list zasluži, da niti ob njegovi petnajstletnici podarimo zlati venec hvaležnosti in zaupanja ne le mi. ki smo člani K. S. K. Jednote: nego ceh slovenski narod v Ameriki. Slovenci v Ameriki, ki še miste iz ganili sv. vere in pa narodnosti, na- ročite si ta list, ki ne bo vaše hiše okužil niti popačil otrok vaših, nego iz njega se bodete'vi in otroci učili veliko dobrega, kar nam je vsem potrebno za ta in za oni svet. Sedaj bode čas, da sklenem in tem potom najiskrenejše čestitam našemu vrlemu listu na njegovi petnajstletnici ter na tem, da ima čast biti glasilo slavne Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote že od nje začetka. Da je res postal vrl junak v svoji starosti, se je pokazalo na zadnji konvenciji K. S. K. Jednote, ki si ga je zopet izbrala za varuha in pomočnika ter ga istej še tesneje objela kot se je poročala. Amerikanski Slovenec, ti si bil iti bodi zastava naša, plapolaj nad nami in želim, da obiščeš vsako slovensko hišo v Ameriki. Želim, da bi ti mogel voščiti še na mnoga leta, ako ne jaz, pa kdo. drugi. Pa kaj bi ti ne, saj nosis naše ime, ker smo vsi tu kajšni rojaki, ki smo sem prišli, imenjaki tvojega imena. Kolikor je v morju kapelj, tol’ ko let daj ti Bog med nami cvetet! Boleslav Dobravčan. Nad 200 oseb utonilo. V Lahori v vzhodni Indiji se je potopila ladja z 200 ljudmi. Kitajskega jezika, oziroma temu sorodnih narečij, se poslužuje skoraj tretjina vsega prebivalstva naše zemlje-. London šteje sedaj 7,100.000 prebivalcev, za pol milijona več nego leta 1901. London ima torej toliko prebivalcev kakor Češka. Vseslovanske razstave prihodnje leto v Pragi še ne bo. Razstava je odložena za toliko časa, da se razmere v Rusiji zboljšajo. “Američanski judovski odbor” so ustanovili v New Yorku. Namen mu je, da brani, ohrani in razširi državljanske in verske judovske pravice. Sodnik aretiran radi ponarejanja denarja. V. .Velikem Varadinu so aretirali sodnika Kadarja. ki je ponareja! bankovce. Aretirani sodnik je svoje dejanje že priznal. Angleška gradi tri nove bojne ladje. Vsaka bo imela 17.250 ton. hitrost 25 vozlov in bo oborožena z osmimi 30 •‘centimetrskimi topovi. Poizkušnje z novo bojno ladjo "Dreadnouglit” so se izvrstno obnesle. Italijanska policija je zasledila novo zaroto na življenje italijanskega kralja Zaprli so mnogo osumljenih oseb v Rimu. Milanu. Florenci, Genovi in Livornu. Zarotniki so nameravali bombni atentat na kraljevo dvojico. Preiskovalci vulkana ponesrečili. Ognjenik Colimo v Mehiki se je napotilo preiskat 14 geologov. Dosegli so že skoro žrelo, ko je ognjenik izbruhnil cel oblak ognja. Smrti so sicer vili z begom, a večinoma so težko opečeni. Tuji kapitali v Srbiji. Dva belgijska podjetnika, Vili Grof in Louis pl. Bervar, sta prišla v Belgrad in ponudila srbski trgovini in industriji na razpolaganje svoj kapital, ki znaša do pet milijonov dinarjev. Osnovali bodo banko. Za fotografe. .Rumunski učitelj Silvio Stefaneska v Cugiru na Sedmogra-škerrt je baje izumil tak fotografični aparat, katerega negative je lahko razvijati na dnevni luči, vsled česar je postala temnica čisto odveč. Novi aparat je baje patentiran že v vseh državah. Boj med delavci.Pri postaji Zgornja Gali ana Ogrskem so se stepli na železniški progi delavci dveh obči» . Rojevalo se je približno 250 delavcev. Brzovlak je stal četrt ure, ker se pretepajoči niso umaknili s tira. Nevarno je ranjenih 24. smrtno pa 6 oseb. Glavni tajnik abesinskega cesarja Meneltka. Grk Abanasji Survis, je bi! nekoč železniški sprevodnik na ori-jentalski železnici. Sedaj potuje po Evropi in ga hvalijo kot razumnega in spretnega diplomata. Neka grška četa je v monastirski okolici napadla neko bolgarsko vas. Malone vsim moškim vaščanom so prerezali Grki vratove. Malone 200 Bolgarov so poklali. Na pomoč pozvani turški vojaki niso ovirali Grkov, marveč napadli neko drugo vas, kjer so umorili Turki 10 mož in tri žene. V dobre namene je volila vdova Lewis v Londonu vse svoje 24 milijonov kron znašajoče premoženje. Njen mož je bi! v Lohdonu znan oderuh, kateri je "deloval” pa le v višjih krogih. Vdova je grehe svojega moža s tem činom nekoliko zinila. Bodočnost egiptskih piramid. . Skozi veke so se vzdigovale piramide veličastno iz blede egiptske pustinje. Vsi narodi so se divili mogočnim spomenikom starih Egipčanov, a sedaj bodo izgubili ti svoj bajni kras. Egiptska vlada je namreč dovolila, da se v nedogledni ravnini, ki se razprostira od Eskebiha do Nila, v kateri počivajo v solnčnem žaru zagonetne sfinge, zgrade moderne palač^, hoteli itd. Ustanovila so se društva, ki se bodo okoristila s slikovitim krajem ter okoli piramide Giseka postavila kolo modernih ameriških stavb. Kaj vse šolski otroci napišejo po svojih zvezkih. Za spoznanje otroške duše so večkrat; pomenljive opombice, ki jih šolski otroci nečečkajo po svojih zvezkih in knjigah ali pa celo v domačih nalogah. Nek angleški list je zbral več takih otroško-modrih opomb. Nek šolarček je napisat sledečo politiško izjavo: Edvard je eden najbolj uglednih kraljev na svetu in čeprav je kralj, ima precej pameti in dostojnosti. Drug šolar je bolj prebrisan in se je lotil deklet inžena. Napisal je ve neopazovanih trenotkih sledeče j razmotrivanje: "Dekleta so ženskega spola'in nosijo krila. Imajo zelo lepe, bele zobe in se vedno režijo, da jih morejo pokazati. Iamjo le en žep, ki ga pa navadno ne najdejo. Dorasli fantje jih radi vidijo. Nekatera dekleta so mična in neumna. Če vidijo i miš, skočijo na stol, če pa natepejo 1 take dečke, kot sem jaz, pa kaj močno udarijo. ZAHVALA. Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom izrekamo iskreno toplo zahvalo za izkazano nam sožžalje ob nenadni in bridki izgubi in pogrebu nam preljubljenega ter nepozabnega sina oziroma brata bogoslovca ANTONA STANFEL. Tudi se lepo zahvaljujemo vsem čč. gg. duhovnikom na mnogoštevilni udeležbi in vrlim članom društva volje sv. Jurija, kateri so mu drage volje storili častno parado in ga v polnem številu spremili k večnemu počitku, i Nadalje se lepo zahvaljujemo cerkve- i nim pevcem in pevkam, ki so mu v zadnje slovo v milodonečih glasovih 1 zapeli nekaj ginjivih žalostink. H I koncu se lepo zahvaljujemo vsem da-1 rovalcem mnogoštevilnih vencev, križ- 1 cev in šopkov. Še enkrat se vsem I skupaj lepo zahvaljujemo: Bog Vam stoterno poplačaj! Stefan in Antoniia Stanfel ter najini otroci. Izberite si sedaj božična darila, da nebode prepozno. Naša prodajalna bode odprta zvečer od sedaj do Božiča. G. Nikolaj Vranichar dela pri nas in lahko govori z vami slovensko,’ poljsko, slovaški, nemški in angleški. Naša velika prodajalna je nasproti sodišča in v istej se prodaje blago za može, žene in otroke. DlNLT.NAČHBOURr (° cQ^3Q9-3I 1-313 JEFTCRSON STRE£T)££> Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. Joliet, 111. Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas. Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik. Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa. NIZKE CENE IN D OBRA POSTREŽBA. 1 N. W. Phone 606. ... .. . Chicago Phone 152. Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam pri poroča. 123 Pine Street. Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha. lastnik HIBBING, MINN. Amerikanski Slovenec $1 na leto. Dom moških oblek in vrhnjih sukenj. d mi » «s« m ---- §j Pri nas si lahko kupite obleko ali vrhnjo suknjo ceneje p1 nego kje drugje v Jolietu. Poskusite in M se prepričajte. I ODPRTO. ZVEČER DO | OSME URE. 1 d u Praikfjamo otoške fine obleke jjgjj ir vrhnje suknje ^|jj $i:i. $18. $30, *25 in $30, m __________________________ m, '¡Št Moški ti»> klobuk ¡d! p°............ d $2. $2.50 do $5. d id g MM, oU+0+&*0+0+0+>*0+0+i>*0+0+0+0++00+ I ____________—<5) 3— '_____________$ i K. S. K. f 1 JEDNOTA -e; (&- ♦♦OK)O+CH(HOt3>D+>f»»J4^3+J+3+3+>»3+iH^CHO»(HO40 Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. Predsednik:........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik:...........Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. li. Podpredsednik:..........Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:...............Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. IL Tajnik:.............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:.............John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:.........Rev. John Plevnik, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Frančiška Sal 29. Joliet, 111., 2605 Helena Vičič, 3. dec. J906. Dr. št. 61 članic. Od društva vit. sv. Florijana 44. So. Chicago, 111., 2280 Roza Cernjak, 6. dec. 1906. Dr. št. 34 članic. • IZLOČENE ČLANICE: Od duštva sv. Janeza Krst 13, Biwabik, Minn., 661 Katarina Henigsman, 3. dec. 1906. Dr. št. 27 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Janeza Evang 65. Milwaukee, Wis., k društvu sv. Jožefa 53. Waukegan, 111., 2884 Katarina Mauser, 8. dec. 1906. 1. dr. št. 16 članic. II. dr. št. do članic. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K društvu sv. Jožefa 2. Joliet. 111., Uršula Plut. to, dec. 1906. Dr. št. 102 članici. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet. III., Ana Mahkovec, roj 1887. 2933 Elizabeta Lobas, roj. 1882. spr. 14. dec. 1906. Dr. št. 6 članic. PRISTOPILE ČLANICE: K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Evelett, Mitin., 2925 Ivana Zalar, roi 1884, 2926 Terezija Kožar, roj 1873, spr. 14. dec. 1906. Dr. št. 34 članic. K društvu sv. Nikolaja 67, Stcelton, Pa.. 2927 Katarina Čerjanc, roj 1870, sor. 14. dec. 1906. Dr. št. 9 članic. K društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan. 111.. 2928 Apolonija Treven, roj 1886, spr. 14. dec. 1906. Dr. št. N 2 članic. K društvu Marije Čist. Spočetja 85 So. Lorain. Ohio. 2929 Frančiška Jetaršič. roj 1885, 2930 Frančiška Klemen, roj 1883. 29.M Ana Žugeo. roj 1873, spr. 14. dec. 1906. Dr. št. 20 članic. IZLOČENI ČLANI: Od društva sv Janeza Krst 13, Biwabik, Mimi., 938 Anton Henigsman, 3. dec. 1906. Dr. št. 65 članov. Od društva sv. Treh Kraljev 98. Rockdale, 111.. 10013 Franc Zupančič, 5- dec. 1906. Dr. št. 24 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Frančiška Sal 29, Joliet, 111., 6811 Janez Vičič. 3. dec. 1906. Dr. št. 193 članov. Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago. 111.. 5499 Grga Čorak, 7292 Janez Malenšek, 5926 Štefan Cernjak, 6. dec. 1906. Dr. št. 167 članov. Od društva sv. Antona Pad 87, Joliet, 111., 8220 Jakob Žitnik. 10. dec. 1906. Dr. št. 30 članov. Od društva sv, Cirila in Metoda 90, So. Amalia. Nebr., 9349 Mihael Pavlinič, 3. dec. 1906. Dr. št. 6 članov. Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9892 Jožef Vrbovšek.' 10. dec. 1906. l)r. št. 32 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv, Rarbare 68, Invin, Pa., 6914 Janez Petrič, 3. dec. 1906. Dr. št. 106 članov. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 7400 Franc Kunc, to, dec. 1906. Dr. št. 83 članov. PRESTOPILI ČLANI: Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., k društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 7642 Štefan Stariha, 3. dec. 1906. L dr. št. 59 članov. IL dr. št. 59 članov. Od društva sv. Janeza Evang 65, Milwaukee. Wis., k društvu sv. Jožefa 53. Waukegan. Ul.. 7746 Anton Mauser, 8. dec. 1906. I. dr. št. 86 članov. I L dr . št.247 članov. Od društva sv. Maritana 75. La Salle, lil., k društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 3147 Franc Nograšek, 8. dec. 1906. I. dr.št. 27 članov. PRISTOPILI ČLANI: K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 10735 Anton Jelenič, roj 1887. 10736 Franc Završnik, roj 1882, spr. 14. dec. 1906. Dr. št. 83 članov. K društvu sv. Janega Krst 11. Aurora, 111., 10737 Franc Praprotnik, roj 1872, 10738 Anton Vesel, roj 1862, spr. 14. dec. Dr. št. 31 članov. K društvu sv. Frančiška Sal 29. Joliet. 111., 10739 Anton Križan, roj 1886. spr. 14. dec. 1906. Dr. št. 194 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 10740 Anton Rugóle, roj 1882, 10741 Jožef Žagar, roj 1867, 10742 Janez Zuro, roj r867, spr. 14, dec. 1906. Dr. št. 62 članov. K društvu, vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.. 10743 Matija Klemenčič, roj 1885, 10744 Franc Černe, roj 1884, 10745 Janko Jarič, roj 1883, 10746 Janez 1906. Dr. št. 171 članov. K. društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny. Pa., 10747 Nikolaj Benko, Stua, roj 1883, spr. 14. dec. 1906. Dr. št. 138 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis. Ind.. 10748 Jožef Bucik, roj i'88/, 10749 Anton Hribar, roj 1887, 10750 Jožef Gradi seri roj 1884, 10751 Franc Baudek. 1882, spr. 14. dec. 1906. Dr. št. 86 članov. • 11. dr. st. 82 članov. K društvu sv. Antona Pad 87, Joliet. 111., 10752 Antona Fančc, roj 1881. 10753 Franc Fanče, roj 1875, spr. 14. dec. 1906. Dr. št. 38 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 89. Etna. Pa.. 10754 Janez Erdeljac, roj 1882. 10 755 Lacko Kuševic. roj 1878, spr. 14. dec. 1906. Dr. št. 46 članov. JOSIP DUNDA, glavni tajnik, Joliet, Illinois. tudi lepo raste, da je veselje. Upati je najlepši napredek. Pozdrav vsem članom in članicam slavne K. S. K. Jednote, a našemu glasilu pa želimo o priliki njegove petnajstletnice neumornega delovanja za vero, narod in slavno K. S. K. Jed-noto najlepši napredek. Odbor. Joliet, 111., 10. dec.—Društvo sv. Antona Pad. št. 87. K. S. K. j. je imelo svojo redno in letno sejo dne 9. t. m. ter obenem volitev novih uradnikov za 1907- Izvoljeni so bili sledeči udi: Anton Sraj predsednikom, Frank Oblin podpredsednikom. Math Golobitch 1. tajnikom, Jakob Doroteja II. tajnikom. Math Kožuh zastopnikom, John Habinc blagajnikom. John Hervat, Jakob Doroteja in Josip Megle nadzorniki, Josip Ohorn rediteljem. • Seja se je vršila v prav lepem redu. Navzočih je bilo mnogo društvenikov, in tudi iz Carbonhila so poslali dva na glavno sejo. I11 pristopili k društvu so tudi dva nova člana in dve novi članici. Na tej seji je bila tudi volitev veseličnega odbora, ki smo vanj izbrali dobre može. Upamo, da se bo ta veselica vršila v najlepšem redu, iti vabimo nanjo vse Slovence in Hrvate v Jolictu in okolici. Slovencem in Hrvatom vstopnina prosta, Angležem 250. Z Bogom I Anton Šraj, predsednik. Rockdale, P. O., Joliet, 111., 10. dec. Slavno uredništvo A. S., prosim za malo prostora v priljubljenem mi listu. Društvo sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J. bo imelo svojo mesečno sejo v nedeljo, dne 16. decembra t. 1. in obenem tudi letno sejo, ker na tej seji se bo volil novi odbor za leto 1907. Vsi člani Imajo dolžnost udeležiti se te seje, ki se Bode vršila v dvorani gospe Mavričeve: zatorej je želeti, da se bratje društveniki iste udeleže v polnem številu, da st potem vsak lahko voli po svoji volji. Pri tej seji se bodo bratje pogovorili tudi o veselici, katero namerava društvo prirediti v korist društvene blagajne. Torej kdor se te seje ne udeleži, se podvrže po pravilih določeni kazni. Ob tej priliki tudi opominjam brate, kateri društvu še kaj dolgujejo, da isto poravnajo do 16. dec. t. 1.. da mi bo mogoče račun skleniti in knjige v pravem redu novoizvoljenim odbornikom oddati, ki bodo nastopili za prihodnje leto dne 13. januarja 1907. Naznanjam tistim možem in fantom kateri želijo pristopiti k društvu sv. Treh Kraljev, naj gredo k doktorju o pravem času. Nikar ne odlašati! Pristopnina je nizka. Tukaj na Rock-dalu poznam še dosti takih fantov in tudi nekaj mož. ki še niso pri nobenem društvu. Zdaj vidimo v zadnji št. A. S., koliko je članov umrlo in bilo poškodovanih, a vse jih poplača naša slavna K. S. K. Jednoia. Dragi rojaki. pristopite k društvu in ne odlašajte, ker ne znamo ne ure ne dneva, kdaj bomo umrli ali bili poškodovani, a skrbna mati Jednota je pripravljena vsaki čas izplačati zavarovalnino. K sklepu pozdravljam vse člane in članice naše slavne K. S. K. J. ter voščim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. a tebi, A. S., želim pa obilo uspeha. Ignac Verbič, tajnik. 14. OECEMBRA iq za korist in napredek našega društva, ki je letos dobro napredovalo, in naše slavne K. S. K. J. Bratovski pozdrav! Martin Zalar, tajnik. »^■K3^C*0>00^0*0*0*0«>0*0*C i Društvene vesti. 5 Joliet, 111., io. dec.—Slavno uredništvo glasila K. S. K. Jednote! Naznanjamo, da je naše društvo V:'.czo\ v. Jurija štev. 3. K. S. K. Jednote imelo v'nedeljo dne 9. decembra svoje glavno zborovanje in ob enem volitev uradnikov za leto 1907. Izvoljeni so sledeči sobratje: Anton Nemanich predsednik, John N. Pezderc podpredsednik, Josip Panijan finančni tajnik, Josip Klepec zapisnikar. Mat. N. Nemaniče blagajnik, Jurij Flajnik zastopnik, Anton Škof. Jcnaz Svajgar in Martin Muc nadzorniki. Josip Konduš ravnatelj. Leopold Planinc in Franc Papež zastavonoši. Vitežki uradniki: Anton Nemanich stotnik, Josip Volf nadporočnik, Janez ¡svajgar poročnik. Nikolaj Klepec maršal. Upamo, da bodejo novoizvoljeni uradniki s pomočjo našega Velikega Viteza sv. Jurija. še naprej delovali v procvit društva 111 Jednote ter v čast našemu svetemu patronu. Ravno minulo nedeljo nas je nepričakovano iznenadila najbridkejša novica in nesreča, ki je zadela našega večletnega predsednika, vrlega odbor- nika cerkve sv. Jožefa, prvega glavnega blagajnika in enega izmed ustanoviteljev slavne K. S. K. Jednote, g. Stefana Stanfel, soprogo in njih družino, ko je ob pol dvanajsti uri dospel brzojav, ki je naznanjal, da je vrlega očeta in blago mater t r brate ¡11 sestrce zadela najbridkeja izguba, da jim je nemila smrt ugrabila ljubljenega sina oziroma brata Antona v poljskem semenišču v Detroitu, Michigan. ki je že dokončal svoje študije in bi letos lahko pel novo mašo pa je bil premlad po predpisu. Pre-bridka žalost in nepopravna izguba je zadela našo frlro, a posebno pa družino Stanfljevo. To je rana. katera sc ne bo takp brž zacelila, ker vsi smo se veselili, da bode kot rečno na Veliko noč prihodnjo spomlad pel v naši cerkvi sv. Jožefa svojo L sveto ■mašo. Tolika nesreča in žalost še naše tukajšne naselbine ni zadela. Zalujičim starišem, brateom in sestricam se v imenu društva Vitezov sv. Jurija izreka najglobokejše sožalje. Ker smo ga vsi poznali in radi imeli, zato je naše društvo sklenilo, da se udeleži pogreba korporativno, in da ga bodejo nesli k zadnjemu počitku mladeniči ali fantje,ki so člani Vitezov sv. Jurija, oblečeni v vitežki obleki. Tudi je naše društvo sklenilo, da preskrbi na svoje stroške godbo, ki naj svira v slovo našemu nepozabnemu Antonu. Naše društvo prav lepo napreduje in zopet smo sprejeli dva nova uda in še jih je par priporočenih. Blagajna Mount Olive, 111., 6. dec.—Naznanjam. da je naše društvo sv. Barbare št. 97. K. S. K. J. imelo svoje glavno zborovanje dne 2. t. m. ter obenem volitev glavnega odbora, ki je: Predsednik Luka Dier, podpredsednik Viktor Meran, tajnik Math Gajšek, zapisnikar Frank Starki, blagajnik Jernej Kajtna, zastopnik John Knez. nadzorniki Rudolf Topolovšak, Anton Knez in Oton Kirbach, reditelj Vincenc Mladenič, poslanec Viljem Knez. Naznanjam tudi rojakom tu v okolici, da je naše društvo zagotovljeno za obstanek, in še posebno je večje veljave, ker je spojeno s častno Kranjsko-slovcnsko Katoliško Jednoto.ki je ena najmočnejših jednot v Ameriki. Torej ne cagajte iii pristopite precej k nam in se združite z nami in vsemi zavednimi rojaki v tej novi domovini. Danes vam je morebiti še mogoče pristopili in jutri bo že prepozno. Nesreča •pride nepričakovano in tedaj je prepozno kesati se. V sakdo lahko čita v novifiah, kcitiko naših rojakov se ponesreči in kakšen razloček je med. tistim, ki je spadal h kakšni Jednoti ,in tistim, ki ni bil pri nobeni. Torej ne odlagajte in pristopite k nam, , da bomo z združenimi močmi delovali in dosegli blagor v. tej novi dopiovini. Naše geslo naj bo,: /Eden za vse, vsi za eri e ga! Pozdravljam vse rojake v širni Ameriki, a tebi. A. S., želim pa obilo uspeha. Math Gajšek, tajnik. Chisholm, Minn., 3. dec.—Naznanjam vsem udom društva sv. Srca Jezusovega št, 54 K. S. K. J., da bo letna glavna seja dne *23. decembra, pri kateri si bode društvo volilo svoje uradnike za prihodnje leto i<5°7-Upam, da se bode vsak ud udeležil te volitve in volit po svojem najboljšem mnenju poštene, pravične in sposobno može, kateri se bodo trudili Biwabik, Minn., 3. dec—Društvo sv. Janeza Krst. št. 13 K. S. K. J. je pri zadnji mesečni redni seji dne 2. t. m. sklenilo, da lahko vsak ud opravi božično spoved in sv. obhajilo, kadar in kjer mu je mogoče; ker je veliko članov oddaljenih, torej ne bode skupne spovedi, samo da se vsak ud o pravem času izkaže s spovednim listkom pri društvu, če ne se bo postopalo proti njemu po pravilih. Nadalje naznanjam vsem bližnjim in oddaljenim članom, posebno tistim, ki se niso udeležili zadnje seje, da bo prihodnja seja dne 6. januarja 1907 točno ob 9. uri dopoldne in sicer glavna letna seja, na kateri bodo predloženi celoletni računi za preteklo leto in bo volitev novega odbora za leto 1907.'Bližnji ali oddaljeni ud, kateri se te seje ne udeleži, je podvržen kazni, določeni po društvenih pravilih. Bratovski pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki, posebno pa članom našega društva. John Stopnik, tajnik. društvenega Izvoljeni so od- bili Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas! Towe,r, Minn., 9. dec.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4. K. S. K. J. je imelo svojo volitev bora za leto 1907. sledeči: Frank Žnidaršič predsednikom, John Tekavc podpredsednikom, John Lovšin I. tajnikom, Anton Zobec II. tajnikom, Frank Taticik delegatom, John Brula blagajnikom, John Vajda, Steve- Občin in Matija Vesel gospodarskim odborom, Ignac Flag, John Masnik in Martin Stepan bolniškim odborom, Jožef Gorenc in Matija Bajuk redarjema, Jožef Stepan in Jožef Erčul zastavonošama. Društvo je tudi sklenilo, da mora vsak njegov ud imeti potni list po pravilih za leto 1907. K društvu pristopiti je možno samo pri seji. ki se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu. Tudi odbora ne bo več drugej kakor v Towerju. Opozarjam vse ude našega društva, da opravijo adventno spoved in pošljejo listke ob pravem času. Vsa pisma, zadevajoča društvo, naj se pošiljajo na novega tajnika John Lovšina od dne 1. jan. 1907 naprej. Srčen pozdrav na vse ude našega društva in K. S. K. Jednote, tebi, A. S., pa dosti naročnikov. John Zobec, tajnik. New York, 3. dec.—Tukajšna slovenska naselbina vedno bolj in bolj narašča in postaja od leta do leta močnejša. Naši marljivi in pridni rojaki, ki so izurjeni v raznih strokah rokodelstva, imajo še precej dobra in tudi stalna mesta, ter primeroma dobro zaslužijo. Zadnji čas se je naselilo semkaj obilno število naših rojakinj iz starega kraja posebno iz Domžal in tamošnje okolice. Domžalčanke so namreč v šivanju in pletenju slamnikov zelo spretne in so na glasu kot najboljše moči v tukajšnih tovarnah za slamnike. Že delj časa se je prožila misel, da bi newyorske Slovenke ustanovile svoje lastno in posebno podporno društvo, in ga priklopile k naši slavni K. S. K. J. V ta namen se je zbralo precejšno število vrlih narodnjakinj dne 29. oktobra t-. 1. na določenem prostoru ter so pri tem shodu ustanovile: "Slovensko podporno dru- štvo sv. Ane v Greater New Yorku." Ker je to prvo in edino žensko podporno društvo v našem milijonskem mestu in okolici, bi bilo jako želeti, da bi vse'tu bivajoče Slovenke k taistemu pristopile, kajti to jim j ■ le v njihovo lastno korist. V društvo s - sprejemajo oženjene ali neoženjene čl nice. Vsaka članica je opravičena do določene tedenske bolniške podpore, ki se bode s časom zdatno zvišala: poleg tega je pa tudi opravičena do Jcdnotinc smrtne podpore kakor moški. V društveni odbor so se izvolile izmed svoje-srede sledeče uradnice: Josipina Fekonja, predsednica, Franja Ribič, podpredsednica, Uršula Mrhar, L tajnica. Ivanka Lovše. IT. tajnica, Frančiška Burgar, blagajnica, Marija Riedl, zastopnica, Nežika 'Vaupotič, Ivana Štirn, Barbara Rihter, nadzornice, Marija Cerer. Katarina Paulie. voditeljici. Razun navedenega odbora naj bodo še zabelježena imena ustanovnih članic novega društva: Marija Gostič, Ana Musič, Marija Lovše, Marija Zalaznik, Gustika Kleinlercher, Ivanka Habjan, Marica Kokalj, Barbara Kokalj, in Ela Jermanova. Želeti bi bilo. da bi se novoustanovljeno društvo v kratkem podvojilo, kar je lahko mogoče, ako članice nato delujejo in za društvo agitirajo. Prepričani smo, da je to društvo ustanovljeno na dobri in trdni podlagi in da ne bode odbor zanemarjal svojih važnih dolžnosti, marveč taiste vedno redno izpolnjeval, da zadobi pri članicah zaupanje in tudi pri občinstvu sploh; na ta način bode vladala medsebojno sloga in napredek'je društvu s\. Ane zagotovljen. Novemu društvu pa kličemo: Vivat, floreat, crescat! Naročnik. Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni c zdraviti vse bolezni moi in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk KATERE MI ZDRAVIMO. Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika. Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem času! Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od g—5 ob delavnikih, 7—g zvečer vsak rfan Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE, 703 Penn Ave. 2 nadstropje. Pittsbur?, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opršite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite nar Berlin Medical Institute, 703 Penn Avetiue Pittsbnrg, Pa. S Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulogje: 22 milijonov kron. Rezervnega zaklada jo: 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema ulogc in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje 1 hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh i ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem ¡svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to-; lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava I država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-; letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos ; jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno [varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljnhljarska posluje t svoji palači ? Prešernovih ulicah Naš zaupnik v Združenih državah je že \eč let naš rojak FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O. ^•»gx3rxxx?oooooooooooQOOOogoeoooooooooooooeooooooooo« J. J. KUKAR ZASTOPNIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnižjetn dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. J-. J. KZTTKAR 231 S. Genosee St., WAUKEGAN, ILL. ) S i Voznik št. 23 —— (Slika iz madridskega življenja.) Visoko gori na boku svoje kočije sedel je dremajoč kočijaž ter sanjal sanje pravičnega. Oblečen je bil v narodno nošo, na glavi velikansko klo-bučinasto pokrivalo s širokimi krajci. “Hej, halo, prijatelj!" “Kaj dobrega," odzove se v spanju kočijaž, kakor bi govoril, s starim znancem. “Ali je že pozno?" vprašam ga. “Odprite le oči, pa bodete takoj videli in vedeli." “Prav imate, nato niti mislil nisem." Ozrem se na stolp mestne hiše ter pravim: "Dvajset minut čez tri." “Natančno," pritrdil mi je kočijaž ter se jel polagoma gibati. Njegov konj, pristen potomec slavne plemenite Rozinante, obrnil je glavo, kot bi hotel vprašati: "Kaj, ali je mogoče potnik, ki se hoče voziti? Kaj takega se že davno ni pripetilo." "Peljite m®> v Calle Serrano št. 40." “Prav, prav.” kočijaž kimaje leno pritrdi“; "v Calle Serrano, no, no!” “Da, prijatelj; pa malo hitite in poženite, meni se mudi.” Kočijaž pa se ni vedel, kot bi se mu kam mudilo. Počasi ji vzel raz konja odejo ter jo zvijal; potem si je mirno sukal ter prižigal svalčico, mir-jipdušno puhajoč oblačke dima, je venomer ponavljal: V. Calle Serrano, tako; no, no, v Calle Serrano.” Naposled smo se vendar premaknili z mesta. Četudi je voznik konja včasih malce potipal z bičem po suhih rebrih, krevsalo je kljuse v vedno enakem počasnem diru. “Rekel sem vam, da se mi mudi. Poženite vendar nekoliko!” Voznik se malo obrne z rameni ter odvrne: “Ne skrbite, pridemo še zadosti zgodaj. Dan je še dolg!” Pripeljali smo se v Calle Mayor; tam je privozil nasproti drug voznik. Oba sta ustavila konja ter se jela raz-govarjati. V drugem vozu sedel je tudi nek gospod, na čegar pogledu se je izrazito čitalo vprašanje: "Ali dospemo še danes do omenjenega kraja?” Minuta je potekla za minuto, a voznika sta se neprenehoma razgovarjala. Gospod v drugi kočiji postajal je iiestrpljiv ter zaklical: "To je že od sile! Ali se mislite, vi lenoba, še premakniti od tod?" “Oho!” oglasi se njegov voznik, "le ne žalite me, drugače vam pokažem!" ter dvigne s sumljivo gesto bič kvišku. Gospod se je razljutil, toda jaz sem mu dal znamenje, naj se pomiri; zato se je izdahnivši nejevoljno vdal v svojo usodo. Končno je vendar napočil čas naše rešitve. Oba prijatelja sta si podala vsak iz svojega prostora roke ter si jih krepko stiskala. Nato sta se jeli kočiji premikati in zdelo se mi je čico.” Ob voglu sosedne hiše pa smo se vnovič ustavili. “Kaj pa se je pripetilo?" vprašam voznika. "Le trenotek. gospod! Žveplenke jaz. Vsi smo hodili za vozom. Ljudje, katere smo srečavali, poklekovali so in ustavljali so se vsi vozovi. Bolnik je stanoval v Calle dominante, v petem nadstropju starega okajenega ter umazanega poslopja, kjer so prebivali sami siromaki. Duhovnik je šel po stopnicah naprej, mi za njim. Pri vsakem nadstropju čakali so rokodelci, delavci in učenci z gorečimi svečami. Lepa devojka iz Andaluzije svetila nam je z gorečo svetilko, a druga dobra ter bogatejša duša, starka z drhtečimi, sključenimi rokami nosila je slabo brlečo lučico v oljnati svetilki. V petem nadstropju pričakoval nas je umirajoči bolnik. Ležal je v ubožni sobici. Štirje napol podrti stoli, črviva omara in miza ter mal štedilnik v kotu je bila hišna oprava. Na pogrnjeni mizi gorele so pred sliko Brezmadežne štiri voščene sveče. Po stenah viselo je še nekaj slik, a se ni moglo razločiti, kaj predstavljajo, tako so bile okajene. V dolbini okna visela je stara kitara z eno samo struno. Na tleh je bilo borno ležišče, kjer ie umirajoč' bolnik čakal, da sprejme svete zakramente. Ob zglavju klečala je mati ter dvoje ostrok; vsi so ihteli v bridki žalosti. Duhovnik je stopil k bolniku. Mi vsi pa: omenjena odlična gospa, sosedje, delavci, Andaluziuja ter jaz smo pokleknili. Po končanem opravilu je duhovnik odšel. — Kdo je bolnik? Nikdo izmed nas m' vedel. niti vprašal. Storili smo le svojo dolžnost. Pri vratih so se vsi razšli: jaz pa sem poiskal svojega voznika, ki je pušeč cigareto v gostem dimu čakal name. "Prosim vas, sedaj pa vsaj malo hitreje vozite!” mu zakličem. Komaj pa je konj malo pritegnil, pridrvi se nam nasproti množica, ki je kot blazna kričala: "d,a lista grande! La lista grande!” Tisti dan bilo je ravno srečkanje velike narodne loterije. Pravkar je izšel seznamek vlečenih številk in kričaje se je drvila mladenčad po mestnih ulicah prodajat liste. Moj voznik ustavil je zopet konja ter brskal po žepu iskaje drobiža. "Hej, semkaj mi daj eden iztis!” zavpil je nekemu kričaču ter mu mahal z roko. Hitro je skočil dečko k vozu ter dal eden izvod izžrebanih številk mojemu vozniku. Kako lahko bi ga bil ta tiskan papir v hipu storil bogatega, če bi mu bila sreča mila! "Čujte me, ljubi prijatelj: če ne bodete hitreje vozili, takoj izstopim.” Voznik se je delal, kot da me ni čul ter mi rekel: "Prosim, gospod, poglejte, če smo kaj zadeli. Jaz imam srečko št. 1880.” V nadi, da bo potem hitreje vozil, izpolnil sem mu željo ter pregledal tiskano listo. Med tem smo sc končno vendar pripeljali v Cale Serrano. Z enim skokom skočil sem raz voz, vrnil vozniku listo in srečko ter mu dejal: "Glejte sami od tu dalje; v prvi vrsti ni vaše številke. Taz se kmalu vrnem.” Cernu sem mu rekel, naj me čaka? Med dolgo vožnjo priljubil se mi je ta čudak ter me jel naposled zanimati. Ko sem opravil svoj posel ter obisk. V dveh dneh pa bo vseh petdeset v Kmalu je Za bližnjim voglom izginil pred mojih oči. Jaz pa se še danes id spominjam svojega madridskega izvoščeka številka 23. MALI OGLASI POTREBUJEMO 100 MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Haves Bros. *2jd Radosti življenja je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni . -in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker toasen Tarît hr-a ^ ur «egistc;«.:» UNIJSKI PREMOGARJI DOBE stalno delo. Potrebujemo 50 mož. Zadnjič smo postavili stroje, ki o-1 lajšavajo delo in pripuščajo delav-1 cem večji zaslužek. Želimo dobrih j delavcev. Naslov: \Yenona Coal Co. ' \Venona, 111. 8 t5o ! KJE JE BRAT MARTINA ŠUKLE umrlega dne 8. dec. t. 1. v Wenoni, 111.? Pred 10 leti je bival v Colorado Kdor ve zanj, naj blagovoli naznaniti zastopniku društva sv. Janeza Krst. št. 60 K. S. K. J., Martinu Pirman. Box 62, Wenona. 111. d4tl ISCE SE JOHN KNAUS, DOMA IZ vasi Trava blizu Kočevja. Pred sedmimi leti je živel tu v Jolietu, potem je odšel v Memphis, Tennessee. Za njegov naslov bi rada izvedela njegova sestra Marija Klobučar. 709 Hickory St., Joliet, 111. tpit KJE JE MOJ BRAT MARKO BU-baš. doma iz Johov št. 2 ob Bo-siljevu na Hrvaškem? Pred štirimi leti je bit v Clevelandu. O. Ker se imam nekaj važnega osebno zmeniti ž njim, prosim rojake po širni Ameriki, naj blagovolijo njegov naslov naznaniti, za kar jim bom iz srca hvaležen. Janko Bu-baš. 5129 Dresden Ave., Pittsburg. Pa. ipit Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.50 100 kron za $ 40.90 ................ 200 kron za $ 204.00 ...............1000 kron za $1020.75 .............. 5000 kron Poštarina je všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v n do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naroda) 109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland. Ohio. Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena brana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. so mi pošle, pa bi si rad prižgal s val- vrnii sem se na „Hco ter gledal, kje clcr>- ... je moj voznik,- Rekši stopi raz voz ter korači v Kaj se nui jL, ZOj)ct pripetilo? Opazil bližnjo prodajalno. I sem ga sredi množice ljudi: med čis- Nejevoljen sem gledal za njim. \ t|[cj ¿revljev, nekaterimi starimi žen- •prodajalni dobi! je starega zipmca-duhovnika, ki je imel v roki malo nosljaeo. “O, don Luka, dober dati! Kako se vam godi?” "Ej, tako; slabo je. slabo." ^ ,-Mi Jlimrtf Ilič pogrebov, porok iif kr stot? N» svidenje, don Luka; vozim nekega potnika, ki celo pot ne počne drugega, kot godrnja. Na svidenje!'.' skami. dvema drugima voznikoma ter še nekaterimi znanci, ki so mu čestitali ter stiskali roke; 011 pa se je obnašal, kot bi bil izgubil pamet. Moj voznik zadel je na srečko petdeset frankov. “Evo. moj potnik!" vzkliknil je, ko me je ugledal. “Ali veste, gospod? Na številko J880 zadel sem 10 dusov (50 frankov). Srečna številka! Ravno tega leta sem se oženil. Nili to čudno? Voznik se je srečno vrnil ter zopet Pojdite, vsedite se: peljal vas bodem srno se jeli pomikati dalje. V ulici Puerto del Sol nam je prikorakalo nasproti vojaštvo z godbo na čelu. Voznik je ustavil ter gledal za ko-r^kaj-očmii četami. jj ‘Krepki, zali mladeniči, ali ne?" vpasti! me je. “Da, da. krepki so . . . toda, ali nočete malo pognati?" Voznik je mrmral nekaj, česar nisem ■mogel razumeti ter tlesknil z bičem. Njegova Rozinanta je malo poskočila z zadnjima nogama. Prerili smo se skozi množico ljudi in dospeli do vodometa Cibales. "Hvala Bogu," sem si Ipmaj mislil; “sedaj nismo več daleč!" ... Že zopet smo obstali. Mimo je šel duhovnik, ki je nesel bolniku “zadnjo popotnico." Pred njim hodil je zvonokaje mlad dečko. Šetalci so se ustavljali, odkrivali glave ter poklekovali pred Bogom. Moj voznik se je obrnil k meni ter me vprašal: "Ali naj ponudimo duhovniku voz?” Temu pa nisem mogel ugovarjati, ker je v Madridu tak običaj, zato sem dal duhovniku znamenje ter mu ponudil prostor v kočiji, kar je on rade volje sprejel. . Odtod dalje vozil je voznik odkrit. Pred vozom stopal Je deček z zvončkom, Za temi šlo je nekaj pobožnih ljudi, ena odlična «rospa, dva dijaka, ena pestunja ter brezplačno!" “Hvala vam, prijatelj! Toda . . .” “Kaj? Ker sera ubog izvošček številka 23? . . . Kar sedite; kakor sem dejal, danes vozim brezplačno!” Uvidel sem. da je najbolje, če se uda m, pa sem zopet sedel v voz. Pred malo trgovino, kjer je neka starka prodajala kavo, vino in slaščice, ustavil se je voz, a moj dobri fijakar povabil me je. naj grem ž njim. “Na zdravje loteristinje, gospod!” Nisem seveda vedel, kdo je ta lote-ristinja, a moj voznik pojasnil mi je, da je to ona starka, ki mu je prodala srečko. "Torej na njeno zdravje!” Vsi so naju gledali. Prišel je med drugimi tudi moj znanec ter me za ’udeno vprašal, kaj tu delam. “Ej. prijatelj, saj vidiš; pijem na 'zdravje 'oteristinje.” Z mojim voznikom je bil kmalu vsak nadnljni razgovor nemogoč, zato sem porabil prvo priliko, da sem se mu izmuznil. Dospevši do poslopja nemškega konzulata dejal sem: “Prijatelj moj, jaz imam .tukaj še nekaj opravila, zato se morava ločiti. Segel sem v žep, da mu plačam voz nino, toda on je s ponosno odločnostjo zavrnil denar: “Ne. gospod, nikakor ne Tako. kot sem rekel, mora biti.” Prijatljski segla sva -i v roke. Še Dober oKtis. prebavljanje. Dobro adravje. AtoČJii živci. Močne mišice. I živi jo ti jo. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabile. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni. POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se b morate vzdržati špirituoznili in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. ( JOS. TRINE R, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Trinsrj2vem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. Jacob Pleše MESNICA. 911 NorthSco tt Stree ñiiiiÁiiiinmiiHiminiii. i JOLIET. ILLINOIS ROJAKOM priporočam svojo Gostilno ^Phoenix » Buffet Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino sl iv ot ko. Fino muškatel vino po50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co.,Cal. Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali Stone City Buffet GEO. BAJT, lastnik. 107 Ruby Street. N. W. Phone 4391 S. HONET, KROJAČ, 918 Chicago Street, Joliet, 111. Šivam in popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni. Doneslo srečo v hišo. J. Grogan, 23 Duan Sti^., Som- j merville, Mass., piše takisto o dobrem J učinku, ki ga je imelo Pastor Koeni- | govo krepilo za živce pri njegovi hčeri Ko je že dolgo imela bolezen sv. Vida, da je popolnoma oslabela, je spet okrevala po krepilu za živce. E. Rue v Rrocku, Me., je užil samo 3 steklenice Pastor Koenigovega krepila za živce in odtlej ni imel več padavice v 15 tednih. To je prvo sredstvo, ki je imelo tak učinek, in zato ga ne more prehvaliti. Gdč. II. Doyle poroča iz Gabona, O., da jo ie padavica mučila 2 leti, nakar je rabila-Pastor Koenigovo krepilo za živce, ki je tako dobro delovalo, da ni imela več padavice, samo nekako omotico- v dveh mesecih. 7 A CTAN I pošljemo dragoceno knjigo vsa-t Ao 1 vlij keiuu na zahtevo. Revni bolniki dol)? zdravil» brezplačno To združilo je več nego deset let pripravljal Rev. Pastor Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga priredujs KOENIG MEDICINE CO., Chicago, 111. Prodaje se v lekarnah. Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jolietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti. kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Sikiofif, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., > Joliet. Pozor rojaki! Anton Terdič, Cor. Ruby and Bluff Sts. .TOT.IET. Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobrp smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni. N. W. Phone 825. Prodajam tudi lote. Henrik H. & Menno H. Í5* TASSEN Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET. ILLINOIS. JAVNI NOTAR r* JULIE KALINOWSKA izkušena in izprašana Northwestern Phone 109C). 604 N Eastern ave. Joliet, 111. Vsak Slovenec ali Hrvat naj pi-BfAejpz eSafOAS jstio>{ a af “TRIO L AV” zdravilno grenko vino in ‘Ban Jelačič grenčico’ katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se Tila? Ctaical Wls. 568 W. i8th St., Chicago I1L Zalogo imajo: ALOIS RE-CHER, 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON LIN-ČEK, 501 nth Ave., So. Lorain, Ohio. HlimMUMMUMMUHIM Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Í Í Î ( Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, III. Tie Joliet National Mt Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL *1 0 0, 000. T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBERT T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika» zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.. Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predso kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON r Slovencem in Hrvatom v Jolietu in po vseh Združenih državah naznajam, da :mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Ce želite kupiti dobro loto ogla i site se osebno, telefottično ali ♦ pismeno pri mojemu sloven- X skemu zastopniku g. ♦ IO. CESNIK, X R. D. 5. Phone 183 R N. W. X C. E. ASTRAM, lastnik. J ♦♦♦♦♦♦ Iz slovenskih naselbin. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. TELEFON 2252. 1012 N. Broadway..JOLIET, ILL. ♦♦♦h ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦< PREMOG TRD IN MEHEK, TER kok in drva! ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih 1! cenah. Stefan KukarJ Northwestern Phone 1479. Butte, Mont., 9. dec.—Cenjeno uredništvo Am. Sl. Prosim sprejmite v predele cenjenega lista Am. Sl. par vrstic iz našega bakrenega okraja, ker sc redkokdaj kaj od nas sliši. Najprej nananjam, da smo zopet izgubili enega sobrata od našega društva sv. Janeza Krstnika št. 14 in to je v kratkem že tretji slučaj. Dne 24. nov. je umrl Anton Sever, po kratki in rnučnej bolezini. Star je bil 28 let bil je vzgleden in marljiv mladenič, toda smrt ga je pobrala v naj-lepšej dobi življenja. Priljubljen je bilpovsod, kdor ga je poznal, in to je tudi pričal njegov pogreb. Poleg društva, katero se je polnoštevilno udeležilo pogreba, prišlo je tudi zraven veliko drugih znancev in prijateljev, kateri so spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku. Pokojni je bil rojen v vasi Lopati, fara Hinje, na Dolenjskem. V starej domovini zapušča starše, tukaj dva brata, kateri žalujejo za prerano umrlim sinom, oziroma bratom. Bodi mu lahka tuja zemlja! Omeniti moram, da je bil ginljiv prizor na dan pokopa, in moral bi ganiti vsaksega rojaka, kateri ni še pri nobenem društvu, ker bolezen ali smrt lahko zadene vsacega in to vsaki čas. Če pa pride ta ali oni slučaj, ima lepo podporo v bolezni, o smrti pa dobijo sorodniki lepo podporo, kar vsaj ne- koliko—žalost uteši za dragim pokojnim. Torej rojaki, ki še niste zavarovani za slučaj bolezni, pristopajte k podpornim društvom, saj priliko imate povsod. H koncu lepo pozdravljam rojake širom Amerike ter želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Jožef Geršič. Le malo namazati. Čudovito je, koliko bolečine in koliko trpljenja se lahko prežene, ako se le maže s primernim mazilom. Če te boli hrbet, namaži ga s Severovim oljem sv. Gotharda. Če trpiš vsled izvinjenja, namaži se s Severovim oljem sv. Gotharda. Če te muči revmatizem, oteklina, kožna bolezen, odrg, ulje, vnetje, bol v ledju, otrplost, bolan vrat, bolno oprsje ali kakršnakoli bol, samo namoči kos flanelnega sukna s Severovim oljem sv. Gotharda in ga deni na prizadeto mesto, ako želiš ozdraveti Severovo olje sv. Gotharda je najzanesljivejši preganjalec bolečine. Cena 50 c ena steklenica. V vseh lekarnah, ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to ie? Dr. Struzinsky! —Amerikanski Slovenec je prvi, največji in najcenejši slovenski list v Ameriki ter stane na leto samo $1, reci: en dolar. Ant. Kirinčič Cor. Columbia in Chicago Sts. Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše "The D, S.5’ lOc. in‘leersciianm” 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet IIIs. STENSKI PAPIR «a prihodnjih 10 dnij po zelo znižani eeni. Edison in njegov prvi izum. V svojem življenjepisu pripoveduje slavni ameriški izumitelj električnih žarnic, Thomas Edison, kako je prodal svoj prvi izum družbi Gold Stock Te-legraph Co. “Ko so me vprašali,' koliko hočem za svojo iznajdbo, sem se bal izreči svoto 500 dolarjev, za katero sem kanil prodati svojo stvar. Rekel sem, naj mi ponudijo, kolikor sami mislijo, da je prav. — Ko so me vprašali: “Ste-li zadovoljni s 40,000 dolarjev?” — sem mislil, da j se bom od presenečenja zvrnil po tleh | vendar sem se premagal in podpisal pogodbo. Izroče. mi ček, s katerim sem šel na banko. Dam ga blagajniku a on nekaj zamrmlja; nisem ga razumih Ponudim ga mu še enkrat, toda zgodilo se mi je isto. Že sem misli!, da so me prevariii, pohitim do svojega prijatelja, ki mi krohotajoč reče, da moram ček podpisati. S podpisanim čekom idem v spremstvu svojega prijatelja na banko, kjer so mi izplačali 50,000 dolarjev. Bil je to velik kup novcev, ter so mi celo svoto izplačali v samih petakih. Mnogo noči sem nato prebil, ker sem bil v neprestanem strahu, da me kdo ne okrade.” dobre stvari v tujini tako dobro in tako naglo posnemati, kot Japonci. Vsak zavod, ki ga vidijo drugod, pre-sade ga naglo primerno izpremenjene-ga na domača tla. Zato imajo Japonci boljše šole, kot marsikaka evropejska država. Na šolskem polju pa prednjačijo—trgovske šole, torej najbolj praktična smer. Imajo namreč 27 javnih trgovskih šol, nižjih in srednjih. Tudi so ustanovili že leta 1885 trgovsko visoko šolo, ki je baje ena najboljših na svetu. Zanimivo je, da pošilja država vse one, ki so dokončali trgovske visoke šole, na državne troske po svetu, da si tako pridobe vsestransko izobrazbo. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah A lexander flarasž? Chicago »elei. 2794 uJ N. W. telet. 9*7 laa Jefferson St.:::::: :JOLIET, ILL. BRAT-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zaloga. Nizke cene. ___104 Jefferson St., blizu mosta. Posoinintoripsestva German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, 122 N. Bluff St. JOLIET, ILL. MAUSAR BROS., 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom N. W. TELEFON ŠTEV. 1267 M. F. LOUGIIRAN, Leutghraii Bldg. JOLIET, ILL Prodaja hiše in lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. Rojakom na znanje! Cleveland, novembra 29, 1906. Cenjeni Dr. Collins M. I. Prijemši Vase pismo Vom odgovarjam, da sem prav popolnoma ozdravil; popolnoma utemeljen je Vaš nadpis v oglasu “Kedo Vam zamora pomagati.” Vi ste meozdravili od moje dolgo trajne bolezni, katero sem prenašal skoro 22 let. Bil sem popred že pri mnogih zdravnikih, pa mi ni mogel nobeden pomagati. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, katerega bom videl v zadregi bolezni, da naj se on z zaupanjem samo na Vas obrne. Konečno se Vam prav lepo zahvalim, ter ostajam Vaš priporočnik in prijatelj. Z velespoštovanjem Rudolf Kuletc 161 Marble Str., Newburg, Cleveland, Ohio. Pariz kot morski zaliv. V novejšem času dobivajo kanali in prekopi vedno večio važnost. Iz tega razloga se je oživila na Francoskem tudi misel, da bi se spojil Pariz z morjem in postal tako morski zaliv. Že leta 1863. je bil napravljen v ta namen prvi načrt in kasneje 1. 1888. drugi, ki je od prvega dosti boljši in o katerem se francoski strokovnjaki zdaj resno posvetujejo. Kanal bi bil 35—45 m širok in 185 km dolg. Pričel bi se v Ronenu m končal v Chlichiru. Proračun za to znaša 150 milijonov. Celo ogromno podvzetje bi izvršilo privatno društvo in dobilo zato koncesijo, da pobira od ladij, ki ondi vozijo, mitnino 99 let. To vprašanje je zdaj v Franciji aktuelno. Tudi vse ljudstvo je zato, da se zveže Pariz z morjem. Trgovske šole na Japonskem. Ni ga kmalu naroda, ki bi znal Ameriški podjetnik. Svet občuduje vztrajnost ameriš kega podjetnika, rekoč, da ga kriva sreča ali slab uspeh nikdar ne stre marveč je v mnogih slučajih povod nove odločnosti in popolnega uspeha. Pametni možje poiščejo vzrok po nesrečitvi v svrho, da se v bodoče ognejo svojim zmotam. Drugi zapravljajo svoje zdravje, prezirajoč vse prirodne postave, dokler se ne znajdejo kraj groba. Tedaj nalašč začno novo življenje in kmalu so spet čvrsti. Pa potrebno ni dovoliti zdra--vju. da se tako shujša. Bržko ti telo več ne deluje kakor navadno, uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vpliva jako dobrotno na prebavila, podeljuje dobro slast, popolno prebavo in naravno spanje. Kri se ti očisti, živci okrepe. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. »04040404 Za kratek čas. So4040*0++0+0«0*0*0+0+G*Gi Premetenec. Lajtnant: “Saj me nisi vzbudil, Miha?” Sluga: “Budil sem gospoda lajt- nanta prav tiho, da ne motim v spanju.” Neuljudnež. Starinar (gospodični, ki mu panuja skrinjo): “Kaj, sto let je skrinja stara? . . . Na, veste, potem ste pač preje Vi stari sto let, gospodična!” Izjeme povsod. Gospa: “Oh, ko bi mogla vsem ljudem na svetu pomagati. Zdravje in dolgo življenje predvsem bi moral vsakdo imeti.” Gospod (zdravnik): “Potemtakem nas zdravnikov sploh ne vštevate med ljudi!” Poezija in proza. Ona (sanjarsko): “Oh, ta krasna priroda tu! Kar nagledati se ne morem dosila!” On: “In jaz pa tudi ne. Tudi meni že kruli po želodcu!” Vedno ista. Profesor matematike (olajšano): “Naposled sem vendarle našel ključ v rešitev težke naloge!” Soproga (odločno): “Potem ga daj koj sem!” V malopridni družini. Oče (svojima sinovoma): "Kaj se pa tu prepirata za par dolarjev, deča-ka! Če sta jih skupaj ukradla, poten si jih morata tudi pošteno deliti. Glavna stvar v življenju je poštenost.” Drug vzrok. _ — "Vaš sosed tamle preko je videti prav ničemuren. Skoro vedno stoji ob oknu in se razčesava!” — “O, ničemurnost to ni; samo vsak hip ga tako razkuštrava njegova žena!” Uporabil. Gost: "Gospod hotelir, prosim naročite, da bo moja soba samo zmerno kurjena, sinoči je bila pretopla, tako da sem hudo hlapel.” Hotelir: “Na uslugo, takoj dam primerno naročilo—(potem tiho višjemu natakarju): Zaračunajte gostu znojno kopel.” Rojaki Slovenci Citajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga „ZDRAVJE“ Katera v kijatkem izide od siavneg-a, im obče znanega: Dr. E. C. COLLINS M. I. Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu m barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor; tudi vsake Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Velespoštovani Dr. E. C. Collins M. I. Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti orizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba. ANTON M1HELIČH 12 E. 39th St. N. E. Clevelan, O. Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzib zdravnikih ; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo vse zamau samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem n vi. del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem Vaš iskreni prijatelj J. LOWS HA. Jenny Lind, Ar k. Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 WEST 341 li ST., NEW YORK, 3L Y. j Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io dopoldne do 5 ure j popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 ’ ^ popoludne. j DR. STRUZINSKY, Oiteujte in pomislite, 809 N. CHICAGO ST. da bode kmalu zopet čas preskrbeti BOŽIČNO jÜL JOLIET, ILL. DARILO. Predno pa odločite za isto pridite ODPRTO VSAKI ČAS. k nam,kermi imamo n tj večjo zalog j zlatnine na izbero. Vzbuja občudovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami inkrvavljenjem, ker Sretogorgki čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. Svetogorski čaj za pljuča ždravi čudovito: Plučnice, na mbo tervse bolest esuala.Cena na vod-iddq 50c in$l.Plača do v naprejse Pilse Cent Laboratory,439 W.18 st.Chicago Ustanovljena 1871. Of Joliet, Illinois. Kanita! ih preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. j. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT. blagajnik. Kiltii pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $1.00 do $5.00. FLEXER & REICHMANN LEKARNARJA Cor. Bltiff and Exchange Street» JOLIET, ILL. Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike. 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, inio! JOINTES cfe OO. 801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215 Joliet, III. Ako želite dobre < mače cvrte masti, og site se pri nas. V zah imamo doma dela: klobase in fine prel jene klobase. Meso in klobase j šiljam trgovcem in d! gim na vse kraje. Oglasite se pisme aU osebno. Dobra postrežba nizke cene. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, Illinois. M. B. Schuster Voting Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory oesti v Jolietu. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah m Prosto eden mesec! Vrata Vienna Medical & Electrical j Institucije so prosto odprta vsakemu j bolnemu Slovencu za -poskušnjo, pre- j pričanje in prejetje zdravil za en me- j sec. Zdravniki Viena Medical & Electrical Institucije, 106 East 11 tli St., near| Fourtli Ave. hočejo povedati ljudem kaj oni mislijo s tem darom ter hočejo pokazati slovenskim naselbinam kaj je njim mogoče storiti za iste. BOLNIKI NAS RAZUMEJO. Ako ste bolni, pridite k nam ali nam pišite. Mi vas ne vprašamo za denar. Želimo le, da poskusite naše delo. Mi le želimo da nas obiščete ali pišete ter vprašate za pomoč in z veseljem vam bodemo pomagali. Mi preuzamemo nase vse stroške, kako da vas ne bode stalo niti centa: Vse, kar mi hočemo je, da poskusite naša zdravila, in ko bodete videli, da so vam ista pomagala nam lahko plačate. Poskusite in ne bo vam žal. Zagotovljeni smo, da naša zdravila vam dajo novo zdravje, novo kri, novo moč, novo odločnost, novo življenje novo srečo. Mi Vas ne vprašamo. Nočemo Nič. Plačajte delo ne pa besede. Sami lahko presodite, če vam so naša zdravila kaj pomagala ali ne. Ne plačajte nam za obljube ampak plačajte nam za delo in ne za besede; in le takrat se plača, če je tako delo dobro narejeno, drugače ne plačajte nič. Mi vam pošljemo naša zdravila, v katerisibodi kraj Združ. držav, Mek-sike ali Canade ako vam ni mogoče priti do nas. Bolniki, uzemite si časa ter pridite k nam ali nam pa pišite danes, ne pa jutri, ko bodete nam napisali pismo potem bodete deležni zdravil za EDEN MESEC BREZPLAČNO. Ako trpite na bolezni in zdravniki že odpovejo svojo pomoč ter si mislite, da za vas več ni pomoči, takrat je zadnji čas, d? se obrnete na zdravnike Vienna Medical & Electrical Institute, 106 East nth St., near Fourth Ave. Pridite k nam predno je že prepozno, mi vam damo dober svet, če je mogoče da kmalu ozdravite. Ako je mogoče vas preč ozdravimo, če pa ne vam pa povemo. Ako trpite na protinu, srčni hibi, kožni boležni, očeh, ušesih, nosu, jetrih in drugih enakih boleznih, izpadanje las, notranje bolezni, zastrupljene krvi, jetiko, naduho, kašelj, težko dihanje, bolečine v hrbtu, zabasanost, pre- hlajcnje, pomanjkanje spanja, organske nerede in vse druge bolezni, katerim je človeško telo podvrženo, ozdravimo prav hitro in gotovo. Ne pozabite tega darila?1 ker vsak vam tega ne more dati, ker stane ogro mno svoto. Naši zdravniki so najbolj izkuš.ni v tej deželi ter delajo zdravila, ki so najboljša na svetu. Pridite! Oglejte! Poskusite in ozdravljeni bodete. BODITE SAMI SVOJI SODNIKI. Prav lahko veste in sodile, po rab-Ijenju nj^ših zdravil, če se počutite bolje, ako ste postali močnejši in krepkejši, ako vam želodec več ne dela sitnosti. če vam je srce zdravo. Lahko spoznate ako ste dobili svoje zdravje zopet nazaj ali ne. Ako se ne počutite bolje ko ste rabili naša zdravila. Ako se ne počutite bolje, potem ne plačajte zdravil. Sedaj lahko razumete, da mi vas nočemo goljufati, in da nam tega tudi ni mogoče storiti, saj ste sami svoj sodnik. Ako ne živite v naši bližini potem popišite vašo bolezen ter pridenite svoje ime in natančen naslov ter nekaj znamk za poštnino in poslali vam bodemo zdravila za poskušnjo. Pišite preč, ker le sedaj je še čas. THEVIEM MEDICfILč 106 EAST lll- ST. Near - EL j'Ja flv< ECTRIOlLIf ?... NEW YORK. Sfrr i Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote. Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-tietu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina Kremesec.) 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Anton Gregorich, 5 W. Ud Place, tajnik, Louis Duller, 26 W. 23d Place; delegat: Jos. Zajc, 1307 S. Trumbull ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Mesecu v Narodni dvorani, cor. 18th St. in Centre ave. 2. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 N. Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st.; delegat: George Stonič, 813 Ji. Chicago st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jažefa. 3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, III. Predsednik: Stefan Stanfel, 1001 N. Chicago st.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Anton Nemanič, 915 N. Scott st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jožefa ob 1. pop. A Društvo sv. Cirila in Metoda, lower, Minn. Predsednik: Frank Žnidaršič, Box 804; tajnik: John Zobec, Box 1183; delegat; Frank Sveiger, Box 835; vsi v Šoudan. Minn. 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Predsednik; Frank Mišjak, 342 4th st.: tajnik: Matt Urbanija, 336 3d st.; delegat : Antton Zupančič, 1116 3d st. Redne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni divorani. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. predsednik: Fran Bojc, 222 Messa ave.; tajnik: Math Novak, 300 Spring & C. st.; delegat: Math Mayer, 300 Spring & C. st. 8. Društvo sv. Cirila, in Metoda, Jo-Het, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1822 Broadway; tajnik: Josip Kuhar, 207 Bridge st.; delegat: John Cimerman, 1314 Center st. Mesečna_ seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsednik: John Štefanič, Box 371, Lyons, Iowa; tajnik in delegat: John Tancik, Box 864, Lyons, Iawo. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu na 609 Pearl st. H, Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Louis Rudman, tajnik Frank Mrva, Box 262; delegat: Alfons Hessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. v Praprotnikovi dvorani. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Josip Kmet, Box 193; tajnik: Joseph Zallar, Jr.; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Mart. Muhič. 13. Društvo sv. Janeza Krst.; Biwa-bik, Minn. Predsednik: Josip Eglach, Box 163; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat: Frank Nose, Box 77. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v Westeern Hall-u ob 9 zj. 14 Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Fr. Ambrošič, 110 E. Park st.; tajnik: John Kanda, Meaderville, Mont.; delegat: John W. Petritz, Box 98, Meaderville, Mont. Seje se vrše prvi in tretji četrtek v mesecu na 110 E. Park st. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 11 Prospect st.; delegat: Vil. Tomec, 54 Villa st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsburgh 16. Društvo sv. Jožefa. Virginia. Minnesota Predsednik in delegat: Fr. Trampuš, Box 300; Tajnik: .litre Slialz, 495. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecuoli 10 dopoldne v Franc Tram-push dvorani, Chestnut St. t7. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planošek, tajnik: John Eržen; delegat : F. Blekač. Mesečna, seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron- wood, Mich. Predsednik: John Jur-ajevčič, 110 Bonie st.: tajnik: Pet. Wardjan, Box 496, Ironwood. Mich.; delegat: Fr. Smole, Box 464. Iron-wood, Mich. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: John Markovič, Box 113; tajnik: John Demšar, Box 162; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani John Dolenca. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Fr. Spendal, Box 235; tajnik: Mihael Hočevar, Box 70; delegat: Alois Šuštaršič, Box 70. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani v Wheeling Creek, Ohio. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Presednik: Frank Dremel; tajnik in delegat: Fr. Keržič. Oba v Hargrove, Ala. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Hargrove Ala. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik; Anton Grdina, 1792 St. Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 1677 St. Zobec, 439 E. 9th st.; delegat: Alojz Avsenik, 109 Greenwich st. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v Hotel Vienna, na 98—2d ave. v New Yorku. Predsednik: John Petrič, 11816 Emerald ave.; tajnik: John Starc. 1223 Albany ave.; delegat: Martin Kremesec, 503 W 49. Društvo Jezus Dober Pasti, Sharosburg, Pa. Predsednik: Josip Rudman, 5169 Butler st.; tajnik: Geo. Veselič, 4808 Blackberry st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th st., Pittsburg, Pa. Meše ne seja vsako četrto nedeljo vmesecu v slovenski cerkveni dvorani. 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Math Muc, 1042 E. Ohio st.; tajnik: Fr. Malič, 271 High st.; delegat Marko Ostronič, 92 Villa st. Besečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu 51. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron- Mountain, Mich. Predsednik: os Grosnik : tajnik in delegat : Jakob Schwei, 508 Grand Blvd, Mesečno seja vsako psvo nedeljo v mesecu. 52. Društvo sv. Alojzija. Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 711 Warman Ave.; tajnik: Louis Fon, 734 Worman Ave.; delegat: Franc Radež, 737 Haugh St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu na 717 Warman Clair st.; delegat: John Grdina, 1757 St. 1 t>- u u 11 t. . Clair st. Mesečna seja vsako tretjo nede-1 avJ-> v ^raPk p,scllatt ? ?alIt,?b }• un' Ijo v mesecu v dvorani šole sv. Vida. m53 c^’s‘v9. svh JTp\J 29. Društvo sv. Frančiška. Sal., Jo-11» Predsednik: Frank Petkovšek 714 liet, 111. Predsednik: Stef. Stanfel,; Market st.; tajnik: Frank Barle 1424 1001 N. Chicago st.; tajnik: Mih. ! McAlister ave.; delegat: Frank Opeka. Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: : 47<• „ . Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Me-; J54' Društvo sw Srca Jezusovega Chi-sečna seja vsako psvo nedeljo v mese- j shMm, Mmn. _ Predsednik. Fr. First, cu v šolski dvorani. ! ?