Leto XVII., št 261 Ljubljana, torek 10. novembra 1936 Cena 2 Din upravnitivoi muiigua, »vmtigeva Ulica — reletoo d t. 6122, 8123. 3124. 3125, &126P inseratm oddelek: LJuDljana, Selen-Durgova oi. i. — Tet *3t)Z, 8492. Podružnica Maribor; Gosposka uUcc St. LL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Hocenova illlca 6t i. — Telefon St 190. tiacuni pn pošt. cea. za vodih: Ljubljana St. 11.842. Praga člslo 78.180. Wien St. 105.241. dan, razen ponedeljka, moeeftno Ou> 25.— Dts Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 /tarttoor, Gosposka ulica 11. feiefon Sc 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica L Telefon St. 65_ Rokopisi se ne vračajo Gdanski sod smodnika V zadnji dobi se zopet nevarno kopičijo težave okrog Gdanska. Ako bi šlo le za težkoče lokalnega značaja, bi ne izzivale toliko pozornosti v mednarodni javnosti. Toda Gdansk je danes ob Baltiku sod smodnika, ki lahko povzroči eksplozijo z nedoglednimi posledicami. Zato je za vsa dogajanja v tej svojevrstni državici silno občutljiva vsa Evropa- Že vso povojno dobo latentna napetost v Gdansku se je vidno stopnjevala, odkar so tudi v tem mestu prišli na obiast hitlerjevci. Od takrat se množe konflikti med njimi in Poljaki, ki so naseljeni v mestu in okolici in ki so jim gotove pravice garantirane z mednarodnimi pogodbami. Ti konflikti močno vplivajo na razmerje med Nemčijo in Poljsko, katerih vsaka je seveda na strani svojih sorojakov. Boij in bolj se napetost izraža tudi v časopisju in to na način, ki kaže, da je medsebojno zaupanje med Poljaki in Nemci kljub njihovi formalni zvezi zelo majhno. Spor okrog Gdanska je stopil v kritično fazo takrat, ko je predsednik gdanske vlade Greisler imel v Ženevi oni znameniti nastop, v katerem je napravil izzivajoče oster afront zoper Društvo narodov in njegovega zastopnika v Gdansku. Ženeva se ie po tem incidentu obrnila na Poljsko in ji poverila misijo, da posreduje med gdansko vlado in gdanskim komisarjem Društva narodov. Oficielna Poljska se je držala v konfliktu med Ženevo in Gdanskom skrajno previdno ter skušala za vsako ceno ostati nevtralna. Toda poljska javnost se je razburjala bolj in bolj v prepričanju, da politika hitlerjevske večine v Gdansku ni naperjena toliko proti Društvu narodov, kakor proti Poljski sami. Ako bi se enkrat gdanskim hitlerjevcem posrečilo otresti se ženevskega nadzorstva, bi se potem sistematično lotili tudi poljskih pravic. Umik Društva narodov iz Gdanska bi pomenil prvo stopnjo za okrnitev poljske pozicije v tem mestu- Iz vseh teh nagibov je poljska nacionalna javnost vedno bolj glasno zahtevala, da ostane vlada budno na straži in se ne umakne niti za korak, pa zato ščiti tudi inge-renco ženevskega komisarja. Ko je bil pred dobrim mesecem dosedanji komisar DN v Gdansku Lester imenovan za pomočnika glavnega tajnika v Ženevi, je na poljski strani v&tala zahteva, naj bi to mesto zasedel Papee, doslej zastopnik Poljske v Gdansku. Ta je predlog naletel na hud odpor v Nemčiji in na še hujšega med gtlanskimi Nemci. ^Ta prvi hip se zdi odpor presenetljiv, saj vlada med Berlinom in Varš-avo prijateljsko razmerje, dočim so Nemci v hudem nasprot-stvu z Društvom narodov, pa bi jim torej moral biti zastopnik prijateljske države naravnost simpatičen. Na zunaj utemeljujejo svoj odpor z razlago, da ie glavna naloga komisarja v izravnavanju eventualnih nasprotstev med gdansko državico in Poljsko. Odkar je b: sklenjen sporazum med Berlinom in Vara :vo, ženevskega komisarja v Gdansku ni več treba. Še bolj nesmiselno pa bi bilo, ako bi bil imenovan za konusi rja Poljak, ki bi bil torej v eni osebi razsodnik in stranka. Stvar pa je bolj komplicirana, kakor p;- se kaže v teh nemških argumentih. S , obodna gdaoska državica stoji pod kom rolo Društva narcdov, katerega komisar ima tudi nalogo, da bdi nad ustavnimi svoboščinami in državljanskimi pravicami gdanskega prebivalstva. Ko so te določbe nastale, je bila njiho-V2 cst naperjena proti Poljski, ščitile naj bi gdanske svoboščine pred morebitnimi poljskimi pretenzijami. Pokazalo pa se je, da taka zaščita ni bila potrebna, ker Poljska ni skušala okrniti pozicije Gdanska. Pač pa se je ta zaščita pokazala pctrebno s povsem drugega vidika. Od same gdanske vlade je zapretila nevarnost za dosedanji, z mirovno pogodbo garantirani državno-po-litični ustroj v državindci. Kajti vlada je, odkar je prešla v hitlerjevske roke, pričela uvajati v mestu hitlerjevski ustroj, krčiti ustavne pravice in odstranjevati demokratske svoboščine. Nemške politične stranike in drugi nemški činitelji so se začeli zatekati h komisarju Društva narcdov po pomoč, vendar ne proti Poljakom, marveč proti lastnim sorojakom. Službena Poljska se je postavila na stališče, da gre pri tem v prvi vrsti za notranje zadeve Gdanska, ki se torej Poljske ne tičejo. Na tem stališču stoji še danes, vprašanje pa je, kako dolgo ji bo to še mogoče. Uvajanje hit-lerjevskih metod je namreč zadelo že tudi Poljake same. Poljska manjšina v (rdansku je deležna enako neljubezmi-vega pritiska, kakoT ostale opozicijske stranke. Prav zadnji čas se množijo poročila o dejanskih napadih na Poljake v Gdansku, kar seveda povzroča velik odmev v svobodni Poljski- Protesti poljskega tiska pa povzročajo polemiko v j rajhovskih listih. Nemško časopisje ! svojih kritik in napadov glede Gdanska [ BECKOV OBISK V LONDONU Poljski zunanji minister bo skušal pridobiti Edena za tezo, da se Evropa ne neha pri Renu, temveč vsaj ob Visli Varšava, 9. novembra, b. Beckov obisk v Loudonu. ki je že takoj po napovedi zbudil veliko pozornost v vseh poljskih krogih, tvori sedaj predmet zanimivih komentarjev poljskega časopisja, ki razkrivajo precejšen del ozadja danes začetih londonskih razgovorov poljskega zunanjega ministra. V nedvomno uradno inspiriranem članku poudarja vladni »Kurjer Poranny« med drugim, da silijo Poijsko kolebanja in mogoče celo razpad vseh dosedanjih zvez med evropskimi državami ter polom vseh mednarodnih ustanov in načel k iskanju novih potov v mednarodni politiki, radi česar je treba »prelomiti z desedanjo avtomatično-stjo političnih zvez«. Zato je list prepričan, da bodo v londonskih razgovorih neprimerno bolj v ospredju splošna evropska vprašanja, kakor pa nekateri manj pomembni posamezni problemi. Solidarnost Poljske in Velike Britanije se utegne prav na tem polju, ki dopušča najširši okvir in obseg, najbolj uveljaviti. »Kurjer Porannv« se sklicuje v tej zvezi na znane Beckove izjave pred poljskim sejmom, izgovorjene v januarju, po katerih simpatije ali antipatije do notranjepolitičnih ureditev drugih držav nikakor ne smejo vplivati na zunanjo politiko, če se nočemo zaplesti v tako/vane »križarske vojne« ideologij. Poljska in Anglija sta danes solidarni prav v tem, da skušata za vsako ceno preprečiti snovanje dveh ideoloških blokov ali front v Evropi. Poljska se je v tem vprašanju postavila na absolutno nevtralno stališče kakor ji to narekuje tudi njen zemljepisni p°ložaj. Podobno piše tudi »Gazeta Handlowa«. ki vidi v tem poudarku glavni namen Bcckovega obiska v Londonu. Vsi listi pa obenem poudarjajo odločno voljo Poljske, da uveljavi svojo besedo tudi pri pogajanjih za sklenitev takozvanega »zapadnega pakta«, ki se brez upoštevanja položaja na evropskem vzhodu nikakor ne sme skleniti. Tudi v tem pogledu se zdi. da fttiiljenje napetosti med Italijo In Anglijo V Rimu pričakujejo ureditev vseh visečih vprašanj z Anglijo, opozarjajo pa na čudno pisanje egiptskih listov Rim, 9. novembra, b. Mu solini in Eden sta v svojih govorih sicer hladno, vendar mirno in stvarno opredelila italijansko in angleško stališče glede Sredozemlja. To je dalo nekaterim italijanskim listam povod, da so se dotaknili v daljših komentarjih italijansko-angleškega razmerja, kakor se to kaže po Edenovem ekspozeju v angleški spodnji zbornici. Mnogi izmed njih sprejemajo brez pomislekov Edenov popravek Mussolinijeve formulacije sredozemskega problema in sedaj .-ami priznavajo, da je Sredozemsko morje za Anglijo sicer samo cesta, bližnjica na Daljni vzhod, da je pa ta cesta za angleški imperij življenjska cesta, ker ji jamči obstoj njenega imperija. Ti vidni izrazi razumevanja Edenovega ekspozeja pa so manj v zvezi z efcspozejem samim kakor z ne aterimi najnovejšimi dogedki, ki so po tem ekspozeju sledili in ki jih danes, italijansko časopisje smatra za ugoden znak omiljenja dosedanje napetosti med Rimom in Londonom. Trije znaki razčiščenja medsebojnih pozicij Mussolinijev crgan »Popolo d'Italia« ki ga ponatiskujejo mnogi rimski listi, navaja zlasti naslednje tri ugodne znake izboljšanja italijansko-angleškega razmerja: 1. Podpis trgovskih dogovorov, ki dokazuje dobro voljo za ureditev medre-bojnih gospodarskih ednošajev. 2. Sklep angleške vlade, ki ga je v petek sporočil italijanskemu zunanjemu ministru Cianu angleški poslanik Drummond, da takoj odk okliče iz Adis Abebe indijsko gardo, odolčeno za o;ebno varstvo angleškega poslanika v abesinski prestolnici. 3. Izjave, ki jih je o italijansko-aragleškem razmerju v Sredozemlju podal lord Halifax, ki je pokazal popolno razumevanje za italijan ki položaj in italijanske potrebe v tem morju. List pripominja, da sme italijansko javno mnenje z največjim zadovoljstvom pozdraviti te »znake razči- ščenja medsebojnih pozicij«. V podobnem tonu piše tudi »Messaggero«, ki opozarja v svojem komentarju pa naslednjo Mus-solinijevo izjavo zastopniku londonskega lista »Daily Telegraph«: Ital^jansko-an-gleško zbližanje ni samo zaželjeno, temveč tudi potrebno. Za svojo o?iebo bom storil vse, kar je v moji moči, da ga izvedeni. Skrbi Egipta V zvezi s temi značilnimi poudarki Italijanskih listov pa je zbudilo v rimskih fcrogih veliko pozornost poročilo turin ike »Stampe« iz Kaira, da vodijo egiptski listi že nekaj dni ostro kampanjo proti Italiji zaradi njenih dozdevnih napadalnih namenov. Listi »Ahram«, »Ghehad«' in »Misr« poročajo namreč iz angleških virov o pripravah za veliko koncentracijo italijanske mornarice pri Tobruku v čast Mu solini ob njegovem napovedanem prihodu v Libijo. »Ahramj zatrjuje, da so ta poročila vznemirila egiptske krege in da se sedaj tam vse z zaskrbljenostjo sprašuje, ali ne bo Anglija na to nič odgovorila, da razči ti položaj. Iskrenost ali samo manever Velike Britanije V uradnih krogih se slišajo na naslov Anglije še druge kritike. Predvsem se Edenu zamerja, da -e v svojem ekspozeju ni niti dotaknil vprašanja priznanja abe-sinske aneksije in italijanskega cesarstva. V Rimu so prepričani, da e bo Anglija spustila v razpravo o tem problemu samo v okviru žer.evske ustanove. Zato prihaja ponekod do izraza dvom, ali ni tudi Edenov ekspoze morda samo manever, s katerim si Velika Britanija spet želi pridobiti na času za čim izdatnejše povečanje vseh svojih vojaških sil, da bo tako čimprej pripravljena na v ako even-tualnost, da bi je nepričakovani d: Evrope še vpil no polni najrazličnejših predsodkov. list pa upa. da bo Bcckova pot tudi te nesporazume rnzčis ila in t?ika nerazumevanja odstranila. Tudi želja Poljske po živahnejšem uveljavljanju v jugovzhodni Evropi bo po mnenju poljskih listov nedvomno prišla do izraza v teku londonskih razgovorov. V uradnih krogih opozarjajo na zanimanje, s katerim je to pot poljska javnost sledila razgovorom In posvetom zastopnikov Male antante, kar utegne v bližnji bodočnesti imeti še zelo ugodne posledice na odnošaje Poljske do tega trdnega in krepko povezanega srednjeevropskega bloka. Razgovor z Edenom London, 9. novembra. w. Dopoldne je odšel poljski zunanji minister Beck v zunanji urad, kjer je imel eno uro dolg razgovor z zunanjim ministrom Edenom. Baje sta govorila tudi o gdanskem vprašanju in o priseljevanju poljskih Židov v Palestino. »Times« komentira Beckov obisk v Londonu takole: Mnogo je možnosti, ki pa bodo o6tale za sedaj še problematične, gotovo pa je. da bo angleška vlada temeljito izrabila prvi službeni obi&k poljskega zunanjega ministra že zaradi ®vojih važnih interesov na evropskem vzhodu. Angleška vlada je bila vselej prijateljsko razpo'ožena napram Poljski. Anglija je podelovala v borbah za poljsko svobodo i'n tudi danes je še mnogo vprašani, ki posredno ali neposredno zanimajo angleško politiko. Par'z, 9. novembra, g. »Intransigeant« poroča, da bo boljski zunanji minister Beck v Londonu načel tudi vprašanje. poljsk;h kolonijskih zahtev, pri čemer bo poudaril, da šteje Poljska 30 milijonov prebivalcev in da mora imeti vsaj možnofit. da si lažje dobi surovine. Razpravljal bo z angleško vlado tudi o možnosti večjega izšelievanja poljskih Židov v Palestino. Madrid — trd oreh Po najnovejših vesteh vladne čete krepko odbijajo napade Franeove vojske, Ki se nahaja se vedno le v Pariz, 9. novembra. AA. Havasov posebni poročevalec poroča o včerajšnjih bojih na periferiji Madrida, da sita bila to-ledski in segovijski most podminirana, vendar pa so nacionalisti zvedeli za to o pravem času. Pri prehodu čez reko Manzana-res, so morale nacionalistične čete premagati srdat odpor miličnikov. Nacionalistom so pri tem posebno pcmagali tanki. Položaj na severnovzhodni periferiji prestolnice je še zelo negotov in se ne more reči, ali so nacionalisti tudi na tej strani prodrli v mesto. Skupno operirajo proti Madridu 3 do 4 divizije z zelo močn:m topništvom Pristaši madridske vlade so oborožili vse moške od 15. do 50. lerta, vendar pa jih ni niti sto tisoč. Razen tega jim manjka topništva. Od davi se vrše srditi boji zlasti pri to-ledskih vratih. Mnogo hiš v e je začela pred tremi leti, rodila uspehe, ki jiib. je potrdila tudi izjava predsednika jugoslovenske vlade dr. Stojadinoviča, ob njegovem prihodu v Kričim. Takrat nisem maral oslabiti vtisa njegove izjave, ki je vsekakor mnogo povedala. Lahko vam izjavim, da ni Bolgara ki danes ne bi bil iskren pristaš politike zbližanja med našima dvema bratskima narodoma. Vzlic preteklim bojem se naša dva naroda, ki sta «,i tako blizu po šegah, jeziku in krvi, čutita danes tako rekoč kot en narod. Prisrčnost, v kateri se danes drug drugega objemata, je razumljiva in naravna. To je ljubezen med dolgo sprtima bratoma, ki je po spravi postala še toplejša, ln zato politika zbližanja ni odvisna samo od nas. ki vodimo državo, kajti ljudje so umrljivi, narodi pa ostanejo. To politiko zbližanja želi ves naš narod in oni, ki bo prišel za menoj na vodstvo države, ne bo mogel voditi drugačne politike. Ta politika ni naperjena proti nikomur in naj se je nihče ne boji. Njen cilj je edino, da ustvari boljše razmerje med našima dvema bratskima narodoma in da pripomore k zagotovitvi miru na Balkanu. Med našima dvema bratskima državama ni nič več neurejenih vprašanj. Sedaj gre samo za to, da daimo tej politiki zbližanja konkretno vsebino, da bo rodila kar najboljše uspehe za blagor in napredek naših narodov.« Vesti o trojnem paktu neutemeljene Na vprašanje dopisnika, ali je kaj resnice v glasovSi, ki se razširjajo v javnosti in so prodrli tudi v tuje liste, da je bilo na sestanku in v pogovoru v Kričimu govora tudi o ustvarjanju nekega trojnega pakta med Turčijo. Bolgarijo in Jugoslavijo, je predsednik Kjuseivanov odgovoril: »Lahko vam izjavim, da so ti glasovi docela neutemeljeni. Ni nobenega posebnega razloga, ki bi nalagal sklenitev takšnega | pakta, sicer sem pa že dejal, da med našima dvema državama ni več neurejenih vprašanj. dočim nas s Turčijo veže pakt prijateljstva. Kes imamo z Grčijo in Rumunijo še neurejena vprašanja, toda uredila se bodo postopno. Ne moremo voditi drugačne politike kakor one, ki jo vodimo, a ta politika je. da živimo v dobri soseščini z vsemi svojimi sosedi in da delamo za ohranitev miru na Balkanu. Ne zahtevamo ničesar drugega kakor mir v naših mejah, ta mir je pa dosežen«. Notranje prilike v Bolgariji Ministrski predsednik je nato prešel k opisovanju notranjega političnega položaja je dejal: Moral sem odgoditi parlamentarno volitve in sicer iz več vzrokov. Najslavnejši je bil ta, da je mednarodni politični položaj tako resen, da nam nalaga kar najčvr-stejšo narodno slogo, ne pa razkosanost. Kdor ni zadovoljen z odgoditvijo parlamentarnih volitev, ima pred očmi bolj svoje strankarske koristi kakor pa splošno blaginjo naroda. Vem. da ljudstvo želi sodelovati pri vodstvu države, toda ne s pomočjo partizanstva. Sedaj ustvarjajo na vsem svetu novo in tudi mi se moramo prilagoditi dulhu novega časa. Nisem osebno zoper demokracije, temveč si nasprotno prizadevam, da z zakonskimi oblikami v duhu demokracije popravim gospodarske razmere v našem narodu. V tem kratkem času. odkar sem na vladi, se ni dalo mnogo storiti iz več vzrokov. Eden izmed glavnih je ta. da sem v dižavnih financah našel primanjtfja blizu 2 milijard levov. Z varčevanjem in z razumno finančno in gospodarsko politiko se nam je posrečilo ta primanjkljaj znatno skrčiti. Ponavljam, da nisem proti demokraciji in želim, da na^ rod sodeluje pri vodstvu državnih poslov, toda dovoliti ne morem, da bi se ponovno ustvarjale strankarske fronte, ker bi utegnile povzročiti stanje, ki bi bilo škodljivo za narod in državo in bi nedvomno rodilo neželene posledice. Mednarodne politične razmere so danes na vsem svetu takšne, da nalagajo v T>rvi vrsti notranji mir v državah in narodno slo£ro. Le tako bodo narodi kos vsfki nevarnosti, ki bi utegnila nastopiti zaradi možnih mednarodnih zapleti jajev. Leon Blum o uspehih svoje politike Zaupnica socialistične stranke Blumovi vladi Pariz, 9. novembra. AA. Na zasedanju širšega glavnega odbora socialistične stranke je prišlo do precej živahne debate med zmernimi elementi in ekstremisti, ki zahtevajo neposredno intervencijo v korist madridske vlade. Naposled so pri poimenskem glasovanju sprejeli resolucijo, ki izreka zaupnico predsedniku vlade Leonu Blumu Ln ga poziva, naj v politiki svoje vlade čim bolj upošteva delavske interese, poudarjene v resoluciji osrednjih organizacij- V 6vojem govoru se je predsednik vlade Plum tavil najprej z delom, ki ga je vlada izvršila zadnjih pet mesecev in dodal, da je vlada pokazala z izvajanjem demokratskih načel, da more izvesti, kar ni bilo mogoče diktatorskim režimom. Vlada je izpolnila vse, kar je navedla v svojem programu, ali pa bo izpolnila v bližnji bodočnosti. Uresničila bo v celoti svoj program, za čegar izvedbo potrebuje štiri leta dela. čuti se zboljšanje v gospodarskem pogledu vzlic prizadevanju nekaterih kapitalistov, ki v škodo svojih lastnih interesov 6treme po tem. da Fe ne konsolidira delo vlade ljudske fronte. Socialni zakoni, ki jih je vlada predložila parlamentu, bodo dali njenemu delu dostojnejše lice. Govoreč o zunanji politiki, je Blum opozoril na "posledice, ki jih je r mednarodnem položaju povzročila zasedba Porenja i po Nemčiji, nato pa je omenil odmeve špan-I ske tragedije. Kar smo pričakovali glede politike nevmešavanja, se morda ni popolnoma uresničilo, toda poudariti moramo, da bi Evropo zajela strašna vojna, ako ne bi prišlo do sporazuma. Bili bi osamljeni z Rusijo. Položaj socialističnih ministrov je bil posebno kočljiv. Nismo mogli pognati delavskega sloja v pustolovščino, ki nima izhoda. Ne vem. kako bi me sprejeli v Lu-na-parku, smatram pa. da je moja dolžnost povedati, kaj mislim. Pripravljen sem izvesti z Veliko Britanijo akcijo v tej smeri, če je voljna podpjrati jo. Francosko-sovjetski pakt, ki ga je podpisal Laval, ostane za Francijo v popolni veljavi Glede notranje politike se je Blum izrekel za zvestobo programu ljudske fronte in je pohvalil stranke, ki lojalno sodelujejo t vladno večino v parlamentu. Nikoli ne bomo začeli akcije za uničenje ljudske fronte ter bomo stopali naravnost naprej po svoji poti. Nihče nas ne bo mogel podreti niti v parlamentu niti med ljudstvom, če bomo ostali zvesti ljudskim množicam. ' Glavni odbor je z odobravanjem sprejel , Blumov govor. Za njim je povzel besedo Paul Faure. minister brez portfelja in generalni tajnik socialistične stranke, ki je pozval člane odbora, naj izrečejo vladi I zaupnico. AA o izidu občinskih volitev v drinski banovini Pri občinskih volitvah v drinski banovini, ki so se vršile 8. novembra, se je vršilo glasovanje v 437 občinah. Volitve so končane v 431 občinah, v 6 jc pa glasovanje odgodeno. Agcncija Avala razpošilja sledeče rezultate: JRZ je dobila 316 občin, ali 73.32%, združena opozicija 57 občin aH 13.23%, neopredeljeni 22 občin, ali 5.10n/«, bivša HSS 13 občin ali 3.02%, poljedelska stranka 11 občin ali 2.55%, JNS 5 občin ali 1.16%. kmetsko gibanje V. Gjorgjeviča 4 občine ali 0.93%, meščanske liste 2 občini ali 0.46%, Ljotičev zbor 1 občina ali 0.23%. Uspeh JRZ v drinski banovini je torej dostojen uspeha iste stranke v dravski banovini. Akoravno je organ g Spaha »Pravda« v soboto ostro obsojala mačkovce, da se družijo z JNS, in JNS, da gre povsodi skupaj z vsemi ostalimi opozicijskimi grupami, se je sedaj očividno posrečilo opredeliti opozicijske liste, kar v ostalem ni važno, ker jc njihov uspeh itak minimalen. Občinske volitve v primorski banovini Soboto je bil zaključen rok za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve v primorski banovini. Koliko list je bilo vsega vloženih, že ni znano. Gotovo pa je to, da eo jugoslovenski nacionalisti pod vodstvom Senatorja dr. Angjelinoviča vložili razmeroma veliko število kandidatnih liet. Tako eo v splitskem erezu vložili nacionalisti poleg pristašev dr. Mačka v vseh 11 občinah svoje kandidatne liste, v tem erezu je postavila JRZ eno listo. Pri volitvah v primorski banovini so zelo živo na delu tudi pristaši dr. Mačka. Tako je prispelo tekom ponedeljka v SplU po posebnem naročilu dr. Mačka deset na mjego- vi lisbi izvoljenih narodnih poslancev, ki bodo priredili veliko število sestankov ja konferenc pristašev dr. Mačka. Volitve se bodo vršile v nedeljo 15. t. m. Zanimive izjave min. predsednika dr. Stojadinoviča Angleški tednik »Sunday Dispatch« je objavil v nedeljo razgovor s predsednikom kr. vlade dr. Milanom Stojadinovičem o smernicah jugoslovenske zunanje politike. Med drugim je izjavil g. dr. Stojadinovič tudi sledeče: »Z Veliko Britanijo nas vežejo mnogi skupni interesi posebno na Sredozemskem morju. Vedno bomo gojili napram angleškemu narodu najtoplejše prijateljstvo. Na Evropo gleda Jugoslavija s strogo praktičnega stališča. Splošni evropski sporazum bi bil idealen, toda ideale je težko doseči. Spričo tega misli Jugoslavija, da je za vzdrževanje miru v Evropi pod sedanjimi pogoji naprimernejši sistem regionalnih paktov. Jugoslavija ne želi vstopiti v katerikoli od snujočih se evropskih nasprotniških si blokov. Z Nemčijo vzdržuje Jugoslavija odlične gospodarske odnošaje, dočim so politični odnošaji s fo državo povsem normalni. Za časa sankcij smo izgubili velik del naših trgovskih zvez z Italijo. Podvzete so mere, da zopet vsaj deloma osvojimo izgubljeni italijanski trg. Z Rusijo ne vzdržujemo gospodarskih zvez. V političnem oziru pa nas ne zanimajo vprašanja kakor so rusko-poljski-nemški odnošaji. Mi do sedaj nismo priznali Sovjetske Rusije, ker ne vidimo potrebe za naglo spremembo dosedanje naše politike. Najbližji politični interesi Jugoslavije spadajo v področje držav Male antante in Balkanskega pakta. Vsaka od teh držav ima popolnoma svobodno akcijo pri brigi za svoje posebne interese, kakor tudi pri iskanju prijateljev izven teh zavezništev.« Žalostne ugotovitve Glasilo krščanskih socialistov »Delavska Pravica« poroča, da se širijo med srednješolsko mladino letaki, ki obtožujejo krščanske socialce, da so komunisti, liberalci in rušilci katoliške skupnosti Slovencev. List toži, da se danes sistematično zanaša dnevna politika že med šolsko mladino, ki se strogo deli na klerikalni in antiklerikalni tabor. Po informacijah »Delavske Pravice«, se tako opredeljevanje in z njim zvezani boj »zlasti forsira s strani ljudi, ki sebe smatrajo za edino pravoverne katoličane in edine zares iskrene Slovence. Po vseh znakih sodeč nismo daleč od resnice, ko opažamo, kako besno napadajo vse, kar ne gre pod njihov vsakokratni politični klobuk. Rušijo vsako skupnostno delo med Slovenci in izključujejo katoličane iz katoliške skupnosti, ki o nji mislijo, da more biti samo v njihovem političnem taboru ...« Dognanja glasila krščanskih socialistov, ki jim pač ni mogoče oporekati idealizma pri njihovem delu, se čitajo zelo trpko, so pa čudovito resnična in stvarna. Mi jih ponavljamo že skozi leta, a oni, ki se jih tičejo, so v svoji strasti slepi in gluhi. Z ne-utrudljivo doslednostjo sejejo sovraštvo in pričakujejo menda, da bo iz njega vzklila moč, ki jim bo pomagala do kraja zatreti vse, kar se ne pokorava. Kako bridko bo razočaranje! Tudi Hrvati se bodo pridružili JRZ V Petrinji je imel konferenco pristašev JRZ finančni minister g. PuSam Letica. ki je uvodoma poveličeval politiko 6. januarja. Glede bodočega delovanja JRZ je izrazil ®voje globoko prepričanje, da bo stranka za Srbi, Slovenci jin muslimani zbrala v svojih vretah tekom čnsa tudi ogromno večino Hrvatov, ker je narod sit politiziranja in željan stvarnega dela. Srb i jamici radikali so v svojem pojmovanju jugoslovenetva zelo napredovali in gledajo danes v njem rešitev države. Jugoslovenstvo je napisano tudi na praporu JRZ. Jugoslovenska misel je usvojila srca Srbiijancev in danes se vijejo po srbijanskih krajih samo državne zastave, ki eo za®tave naše bodofinosti. dočim predstavljata srbska in hrvatska zastava nago slavno preteklost, ki jo mora vsakdo j spoštovati. Ne smemo pa preveč zameriti tistim, ki izvešajo plemenske zastave, ker bodo tekom ča^a le vzljubili našo državno trobojnico. Točno plačuj »Jutru« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Dr. Maček v avdienc! pri knezu namestnika Zagreb, 9. novembra, o. V zagrebški javnosti je vzbudila veliko pozornost vest, ki jo je v posebni izdaji objavil davi »Hrvatski dnevnik« in ki sporoča, da je bil dr. Vladko Maček včeraj sprejet v avdienci od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Avdienca je bila na Brdu, kjer se je knez namestnik včeraj mudil. Dr. Maček se je zjutraj okrog 8. ure odpeljal na Brdo z avtomobilom preko Ljubljane in Kranja in je bil od Nj. Vis. kneza Pavla takoj po svojem prihodu sprejet. Knez namestnik ga je nato pridržal še na kosilu. V Zagreb se je dr. Maček vrnil zvečer okrog 10. O svoji avdienci ni dal danes novinarjem nikakih izjav in tudi njegovo glasilo »Hrvatski dnevnik« se je omejilo le na registriranje zunanjega poteka avdience. Izjave dr. Mačka o sporazumu v srbijanskem krilu združene opozicije Zagreb, 9. novembra, o. Nocojšnji »Hrvatski dnevnik« je objavil izjavo dr. Mačka o sporazumu v srbijanskem krilu združene opozicije. Urednik lista je vprašal dr Mačka, ali mu je znana vsebina tega sporazuma. Dr. Maček mu je odgovoril: Znano mi je v glavnem to, kar sera čital v »Hrvatskem dnevniku«. — Pravijo, da vas je o tem sporazumu obvestil g. Miša Trifunovič, ko se je pred kratkim mudil v Zagrebu. Ali bi nam lahko o tem povedali kakšne podrobnosti. — Nekaj mi je o tem govoril Miša Trifunovič, ko jc bil zadnjič pri meni. Ker pa nisem prejel nikakega prepisa spomenice, o kateri sva govorila, je razumljivo, da nc morem niti primerjati njene prave vsebine z vsebino, ki jo jc o njej objavil »Hrvatski dnevnik« po »Politiki«, ki tudi sama priznava, da nima avtentičnega teksta. — Ali bo ta sporazum na kak način vplival na vaše odnošaje napram srbijanski opoziciji? — Ali bo sporazum med šefi srbijanske združene opozicije utrdil naše medsebojne zveze, se bo videlo šele, ko dobimo popolni tekst dotičnih sklepov, Za korak naprej ? Na konferenci pristašev bivše SDS, ki se jc vršila v nedeljo v Osjeku, je govoril dr. Srdjan Budisavljcvič obširno tudi o hrvatskem vprašanju. Podčrtaval je, da je naša velika Jugoslavija država i Srbov i Hrvatov i Slovencev. Bila bi največja nesreča, da smo mesto te naše države osnovali tri svobodne in nezavisne državice, Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo. Vsaka od teh bi bila slaba in mala. Na srečo smo ustvarili našo skupno državo. Potrebno je, da so v tej državi vsi Hrvati, Srbi in Slovenci zadovoljni, srečni in napredni. Samo tako more in mora biti in zato je potrebno, da so tudi Hrvati popolnoma ravnopravni, kakor to odgovarja njihovi kulturni in ekonomski moči. Polno zadovoljstvo Hrvatov jc v interesu samih Srbov, kajti dokler ne bo zadovoljstva in pomirjenja v državi, bomo trpeli vsi. To vprašanje se ne da rešiti izven naše države, kakor to poskušajo prikazati razni sumljivi agenti. Ko bodo Hrvati popolnoma ! zadovoljni, bo to v največjo korist tudi Sr-■ bom. Hrvati želijo, da postane središče njihove pokrajine Zagreb in da ono, kar državi kot zajednici ni potrebno, sami rešujejo, kakor jim je najbolj prikladno v skupnosti s Srbi vseh krajev. Hrvatsko vprašanje more rešiti le ustavotvorna skupščina s svobodno izvoljenimi narodnimi predstavniki, ki bo rešila vprašanje definitivno, bratsko in na splošno zadovoljstvo. Te izjave dr. Budisavljevida posnemamo po beograjskih listih. Poudarek, da je za preureditev Jugoslavije treba sklicati kon-stituanto, odgovarja zahtevi dr. Mačka. Do istega zaključka prihaja sporazum, ki ga je sklenila med seboj srbijanska združena opozicija, katera priznava bodočo ureditev odnošajev s Hrvati na osnovi priznanja hrvatske historično-politične individualnosti. Okvir, ki ga je v svojem intervju-vu začrtal dr. Maček s tem, da je vprašanje dinastije in državnih meja stavil izven diskusije izpopolnjuje sedaj dr. Budisavljcvič z izjavo, da je treba državo tako preurediti, da ji ostane vse, kar je bistveno za njene funkcije kot zajcdnice Srbov, Hrvatov in Slovencev. Druga vprašanja pa naj se rešujejo po pokrajinah. Hrvatski teritorij naj tvori pokrajino z Zagrebom kot središčem. Mi smo v svojem nedeljskem uvodniku poskušali dati Mačkovi izjavi podoben komentar. — Stališče dr. Budisavljeviča je znano že iz njegovega svoječasnega predavanja v Zagrebu. Ako je to tudi stališče dr. Mačka, potem smo sigurno za dober korak naprej. Kakor poročamo na drugem mestu, je bil dr. Maček v nedeljo sprejet pri knezu-na-mestniku Zahteve vojnih invalidov Beograd, 9. novembra, p. Zadnje tri dni je zasedal v Beogradu širši odbor Zveze vojnih invalidov. Sejam so prisostvovali tudi delegati 32 oblastnih odborov. Na zasedanju so izrazili zaupnico upravnemu odboru s predsednikom Božidarjem Nedičem na čelu. Med drugim je bila sprejeta resolucija, ki izčrpno opisuje položaj vojnih žrtev ter ugotavlja, da se po 1. aprilu t. 1., ko je izšla nova uredba, stanje invalidov ni v ničemer izpremenllo. Temu je vzrok nesocialna, nepravična in naravnost nemogoča struktura invalidskega zakona iz leta 1929., ki je poleg drugih nedostatkov razveljavil tudi že po prejšnjih zakonih pridobljene pravice. Pričakovano zboljšanje razmer po letošnji uredbi ni bilo doseženo, ker je procedura za ponovno pridobitev prej doseženih pravic zelo zamotana in skoro neizvedljiva. Vojni invalidi zahtevajo, naj se izdajo odredbe, po katerih bodo državne in samoupravne oblasti točno izvajale vsaj obsto- ječe zakonske določbe ter po zakonu postopale proti onim, ki svojih dolžnosti v tem pogledu ne izpolnjujejo. Nadalje zahtevajo, naj se rešitev invalidskih zadev pospeši in smatra za nujno. Likvidirati s« imajo prejemki invalidov, ki so v zaostanku že pet let, tako da v smislu § 81. zakona o državnem računovodstvu ne bodo zastareli. Povečajo naj se krediti za sana-torijsko zdravljenje invalidov, zabrani delovanje vseh organizacij vojnih žrtev, če ne poslujejo v okviru udruženja invalidov, prispevki invalidom se naj izplačujejo po poštnih hranilnicah, kakor državnim upokojencem. nižja invalidska sodišča pa se morajo reorganizirati in morajo v bodoče hitreje reševati invalidske zadeve. Invalidom kolonistom se zlasti v severnih krajih države zemljarina ne sme vračunati v davčni census, na podlagi katerega se jim priznava pravica do invalidnine, tako da se bodo v položaju izenačili s tovariši v južnih krajih države. Sprejemi pri predsedniku vlade Beograd, 9. novembra, p. Min. predsednik dr. Milan Stojadinovič je sprejel danes nemškega poslanika na našem dvoru Viktorja Heerena in danskega poslanika Ericka Bieringa. Naš vojni ataše v Rimu Beograd, 9. novembra, p. Za vojaškega atašeja pr.i našem poslaništvu v Rimu je bil imenovan kapetam I. razreda Dragoslav Jungič. Trgovinska pogajanja s Francijo Beograd, 9. novembra, p. Pogajanja s francosko delegacijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo se normalno razvijajo. Iz Pariza poročajo, da bo trgovinski minister Bastid v drugi polovici novembra prišel v Beograd na razgovor z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem in trgovinskim ministrom dr. Vrbaničem. RuSki veliki knez Andrej v Beogradu Beograd, 9. novembra, p. V Beograd je prispel ruski veliki knez Andrej Romanov s svojim sinom knezom Vladimirom. Knez Romanov, ki živi sicer stalno v Parizu, je brat pokojnega carja Aleksandra ni. Zadnje čase se je mudil v Italiji, čez nekaj dni pa bo odpotoval na Dunaj in v Budimpešto. Obisk slovitega urbanista Beograd, 9. novembra, p. V Beograd je prispel svetovno znani urbanist prof. Štefan Jansen. ki je kot velika avtoriteta na področju urbanizma uredil Ankaro, berlinsko letališče Tempelhof in ves moderni del Berlina. V Beogradu se bo mudil dva dni. Akcija za enoten stenografski sistem Beograd^ 9. novembra, o. V Beogradu je bilo zborovanje združenja stenoarafov. na katerem ie bilo sklenjeno, d* se ima končno izdelati skupni stenografski sistem z« vso državo. "" * Tujskoprometni svet za savsko banovino Zagreb, 9. novembra, o. Ban savske banovine dr. Ružič je s posebno odredbo imenoval člane banovinskega tujsko-prometne-ga sveta in določil, da se ima novi svet sestati prvič 23. novembra, ko se bo tudi konstituiral. Anketa o pokojninskem zavarovanju novinarjev Zagreb, 9. novembra, o. Včeraj je bila v zagrebškem novinarskem domu pod vodstvom predsednika g. Stanka Viranta seja centralne uprave Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Razen o tekočih zadevah so zlasti razpravljali o pokojninskem zavarovanju novinarjev in spremembi novinarske uredbe. Danes dopoldne se je o teh dveh zadevah vršila anketa, ki jo je sklicalo ministrstvo socialne politike. Anketo je vodil načelnik imenovanega ministrstva g. Jankovič, prisostvovali pa so ji za osrednji urad za zavarovanje delavcev direktor g. Matjašič, za Pokojninski zavod v Ljubljani poddirektor g. šantič, zastopniki novinarskega udruženja in zveze časopisnih podjetij ter dva referenta ministrstva za socialno politiko. Anketa se bo jutri nadaljevala. Nov član glavnega prosvetnega sveta Beograd, 9. novembra, p. Za novega člana glavnega prosvetnega sveta je bil imenovan dr. Lovro Sušnik, profesor na II. realni g'mnaziji v Ljubljani. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Toplo vreme, jasno, jutranja megla bržkone v vseh predelih. Solnce vzhaja ob 6.28 in zahaja ob 16.15. Zagrebška vremenska napoved za danes: Toplo vreme Vo trajalo le še malo časa. Nato bo pritisnil slabotnejši mraz z oblačnim in celo deževnim vremenom. Dunajska vremenska napoved ta danes; Milo vreme bo trajalo dalje, mesvajoče se, po večini precej oblačno, nekoliko dežja. Maši kraji in ljudje Spomenik Viteškemu kralju v St. Quentinu je bi v nedeljo odkrit z veliko svečanostjo Pariz, 9. novembra. AA Včeraj je bil v St. Quer.tinu odkrit spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru Uedinitelju. Spomenik je postavil odbor društva prijateljev Jugoslavije v tem mestu. Svečanosti se je udeležil dr. Božidar Purič, poslanik v Parizu, jugoslovenski ataše Glišič, bivši francoski minister in predsednik zveze prijateljev Jugoslavije Louis Marin, več bivših poveljnikov francoske vojske na solunški fronti, bivši francoski poslanik na našem dvoru Emile Dard, zastopniki maršala d'Espereya in generala Gamelina. Bili so tudi navzoči župan mesta in druge odlične civilne osebnosti. Svečanosti se je udeležila tudi skupina jugoslo-venskih častnikov. Častno stražo okoli spomenika je tvoril oddelek konjenice spahi-jev. Svečane govore so imeli predsednik občine Feget, zastopnik Poilus d'Orient Bony, bivši minister Louis Marin. Vsem govornikom in članom odbora za zgraditev spomenika in vsem navzočim se je zahvalil v imenu Jugoslavije poslanik g. dr. Purič, ki je v svojem govoru lepo podčrtava! pomen teh slavnosti. Posebno lep vtis je napravil tisti del govora dr. Purica, v katerem je omenjal slavno zgodovino St. Quentina. Omenil je tudi vezi med Francijo in dinastijo Karadjordjevičev, ki so se borili v vrstah francoske vojske. Spomenik, ki je pred nami, je rekel dr. Purič, je viden in ganljiv dokaz naših čuvstev. Spomenik bo za ves jugoslovenski narod nova vez, ki ga bo vezala na Francijo. Dokazoval bo tudi, da je imel blagopckojni kralj preveč zaslug, da bi jih mogla priznavati samo njegova domovina. Visok obisk v Narodnem muzeju Ljubljana, 9. novembra Danes okrog 15.15 se je v spremstvu svojega edjutanta z avtomobilom pripeljal v Ljubljano kr. namestnik Nj. Vis. knez PavJe, ki se te dni mudi v svoji letni rezidenci na Brdu. Avito je po Bleiweisovi cesti za vozil pred Narodni muzej, ki mu je bil namenjen visok obisk. Na pragu so Nj. Visoča.nstvo pozdravili direktor Narodnega muzeja dr. M al, direktor Etnografskega muzeja dr. Zupanič, konservator dr. Štele ter kustosa dr. Kos in dr. Ložar. Več ko dobro uro si je Nj. is- knez ogledoval vse zbirke. Posebej se je zanimal za zgodovinski mobili.jar. Knez-namestnik se je čudil bogastvu muzejskih zbirk, domačini pa so ga obenem opozarjali na stisko s prostorom, zavoljo katere mora biti na primer pohištvena zbir-ka nameščena v — mineraloški dvorani. Na arheološkem oddelku je visoki gost kazal posebno pozornosit za nove pridobitve. Posebno zanimanje so pri njem vzbudile kolekcije domačega porcelana, ki ga je pred kakšnimi sto let i izdeloval v svoji tvornici baron Žiga Zois. Kakor znano je bila graščina na Brdu svoj čas v posesti baronov Zoisov. Z velikim zanimanjem si je knez-namestnik ogledal tudi cerkveni oddelek in prirodoslovnj muzej. Predstavniki Narodnega muzeja so kneza še zaprosili podpore, da bi muzej prišel do večjih prostorov, ker mu občutno manjka razstavne ploskve, kar je ljubeznivo obljubil- Pred slovesom se je vpisal še v posebno knjigo obiskov. Na poti do Ljubljane je visoki gost obiskal tudi starinsko cerkev v Crngrobu nad Kranjem, kjer si je ogledal znamenite gotske slike. daj kiparski, rezbarski, keramični in graverski oddelek. Manjka predvsem še slikarski, ki je neobhodno potreben saj nimamo Slovenci nobene javne slikarske šole. Te dni pa je bil sredi šolskega leta strokovni učitelj za graverstvo g. Rudolf Užnik nepričakovano premeščen v Sarajevo in na njegovo mesto je bil prestavljen g. Janko Ravnik, strokovni učitelj za kopitarstvo. Ljubljana nima puškarske šole. na kateri je strokovni učitelj za kopita potreben, Sarajevo nima graverskega oddelka! S premestitvijo g. Užnika preneha graverska šola, ki ima tri letnike in odlično deluje. Učenci pa gredo lahko domov ... Dr. Vinko železnikar je umrl Slovenjgradec, 9 novembra. V Slovenjgradcu je umrl danes v ponedeljek, zaslužni starosta slovenjgraškega Sokola in nepozabni podstarosta mariborske sokolske župe dr. Vinko Železnikar, primarij slovenjgraške bolnišnice. Blagi pokojnik je izdihnil v 59. letu starosti. S svojo ljubeznivostjo ter sokolsko odkritostjo si je pridobil zaupanje in priljubljenost v vseh slojih Slovenjgradca in prostrane okolice. Plemeniti pokojnik ima velike zasluge za slovenjgraški sokolski dom. Bodi mu ohranjen časten spomin, preostalim naše sožalje! Ukinitev graverske šole v Ljubljani Težak udarec za naše umetno-obrtniško šolstvo Na tehnični srednji šoli v Ljubljani se v najtežavnejših prilikah z velikimi napori nekaj let sem uspešno organizira nižje umetno-obrtniško šolstvo, ki obsega do se- Mariborska sokolska župa bratsko poziva vse naše edinice naj se po svojih delegatih udeleže pogreba našega nepozabnega župnega podstaroste brata dr. Vinka Že-leznikarja. Edinice koroškega okrožja se udeleže pogreba korporativno z vsem članstvom. Pogreb bo v sredo 11. t. m. ob 16. Anton žerjal f Ljubljana, 9. novembra. Z Antonom žerjalom, inšpektorjem Pokojninskega zavoda, ki je danes umrl v starosti 56 let na svojem stanovanju na Karlovsiki cesti, smo izgubili enega največjih idealistov, požrtvovalnega narodnjaka, ki ga bodo bridko pogrešala vsa naša narodna društva. Inšpektor Anton žerjal je bil utelešena dobrota, obenem pa plameneč rodoljub, kakršnih nam je častno število dala Gregorčičeva domovina. Po rodu je bil iz Rihemberka na Goriškem, gimnazijo je študiral v Gorici, nekaj semetrov tudi pravo, toda borba za obstanek ga je iztrgala iz vseučiliškega fitudija. Poiskal si je službo in je ob začetku vojne prišel v Ljubljano. Seveda je tudi on moral sodelovati v svetovnem po-frolju in to polna tri leta. Po vojni je posta! inšpektor pri Pokojninskem zavodu. V Ljubljani se je docela udomačil. Saj pa je tudi vsepovsod našel torišče svojega dela in požrtvovalnosti. Bil je eden naj-vzornejših sokolskih pripadnikov, zadnja leta je zlasti zvesto služil Sokolu IV. Šentjakobska in trnovska podružnica CMD ga je štela med svoje najvnetejše člane, klubu Primork, Kolu jugoslovenskih se- ster, Soči in vsem drugim koristnim in potrebnim narodnim, prosvetnim in človekoljubnim društvom in u tanovam je izkazoval svojo dobrotljivost, kolikor je le zmogel. Vsako večjo potrebno akcijo je podprl s stotakom, čeprav je tudi sam moral skrbeti za družino. V srečnem zakonu z go po Liziko iz znane Ivančičeve družine v Kanalu sta se mu rodila sin in hčerka, ki jima je posvetil vso skrb in ljubezen. V službi je bil na glasu vzornega, ve itnega uradnika, prav tako pa tudi kot kavalir izredne uslužnosti. Najširši krog njegovih prijateljev je s skrbjo spremljal njegovo mučno bolehanje, ki je trajalo že nekaj let. In prav vsem, ki so ga spoznali, se je stožilo danes, ko je šla po Ljubljani novica o njegovi smrti. >Idea-listi izumirajo!« je rekla gospa Maša Gromova. 2al, da je res tako. Ugledni pokojnik bo nastopil svojo zadnjo pot v sredo ob 15.30 izpred hiše žalo ti. Kot rezervni kapetan I. stopnje bo pokopan z vojaškimi častmi. Lahak naj mu bo počitek v srčno ljubljeni svobodni zemlji! Njegov spomin ostane časten med nami. Bridko prizadeti družini izrekamo i:,kreno sožalje. Kontrolni uradi so zborovali na Dunaju Mesitno poglavarstvo ljubljansko nam je po svojem tiskovnem referentu poslalo naslednjo informacijo: Moderni razvoj mesta prinaša s seboj čedalje obsežnejši tn bolj kompliciran upravni aparat, kar nujno zahteva tem večjo kontrolo, ne le formalno, temveč tudi materialno. Zato so si mnoga večja mesta ustanovila posebne kontrolne urade nad vsemi mestnimi uradi in podjetji. Tudi ljubljanska mestna uprava je uvidela, da bi bil tak kontrolni urad nujno potreben. Revizijske komisije, od katerih nekatere še poslujejo, so ugotovile velike pomanjkljivosti v izvajanju redne zadostne materialne kontrole, ikar je povzročilo naši občini neprecenljivo gmotno in še večjo moralno škodo. Ko se je konstituiral novi mestni svet, je bil kmalu izvo- konstantnega knjigovodstva ki najmodernejših sistemov kartotečnega knjigovodstva. Predavanjem in ogledu je sledila diskusija, ki je dala veliko novih pobud in smernic za delo na področju uspešne kontrole komunalnih uradov in podjetij, ki sicer rej ne bo mogla popolnoma preprečiti vseh mogočih nerednosti, vendar pa vsekakor možnosti raznih nedopustnih manipulacij, in bo nerodnosti znižala na najmanjši obseg. Vsega tega so se udeležili zastopniki skoraj vseh večjih avstrijskih, češkoslovaških, švicarskih in madžarskih mest. Od vseh jugoslovanskih mest pa sta se tega občnega zbora, predavanj, ogledov in diskusije udeležila le omenjena zastopnika: naše mestne občine. Udeležence je pozdravil zastopnik avstrijske zvezne vlade, v imenu oetaotnega dunajskega župana pa prvi podžupan in direktor dunajskega magistrata. Na ta način je Ljubljana prišla prvič v tesnejše stike s predstavniki kontrolnih uradov tujih mest ter je s tem kot prva izmed vseh jugoslovanskih mest stopila v vrsto onih tujih me-t, ki so sledila potrebam današnje dobe ter si ustanovila poseben kontrolni urad, ki redno nadzira poslovanje vseh mestnih uradov in mestnih podjetij. Mariborska črna kronika Dva samomora, napad v pisarni In huda nesreča Maribor, 9. novembra Tezno pri Mariboru je bilo prizorišče pretresljivega dogodka. Na tračnicah v bližini premikalnega kolodvora na Teznem so našli vsega razmesarjenega komaj 32 let starega progovnega delavca Mihaela Kranjca, ki je našel smrt pod kolesi vlaka. Ležal je preko tračnic s prebilo lobanjo, iz katere so mu silili možgani. Možno je, da se je vrgel pod nočni brzovlak ali pa pod jutranji potniški vlak. ki pride iz Ljubljane v Maribor okoli pol 7- zjutraj. Truplo je našel progovni čuvaj davi okoli 7. ure, ko je pregledoval progo. Pokojni Mihael Krajnc je bil v soboto odpuščen iz službe in je preko nedelje taval obupan okoli. Pod vtisom žalostnih okoliščin, v katerih je živel, se je odločil za samomor. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. V smrt s strihninom V Zgornjem Radvanju št. 97 so^ danes našli mrtvega 40-letnega Ivana Karten-schlagerja, uslužbenega v magdalenski lekarni'. Zadnjič je bil v službi v četrtek, nakar je zmanjkala za njim vsaka s'ed-Delodajalec je o nestanku obvestil studen-ške orožnike, ki so s silo odprli njegovo sobo v Zg. Radvanjih. Našli so ga mrtvega, poleg njega pa lonček z ostanki strihnina, s katerim se je zastrupil. Truplo je bilo že v razkroju ter so ga prepeljali v mrvašnico. Vzrok samomora ni znam. Napad v pisarni Okoli poldneva je bilo mariborsko sre-sko načelsitvo za Maribor-levi brez prizorišče razburljivega, čudnega dogodka. Bilo je poldne, ko se je v prvem nadstropju sreskega načelstva pojavil 28-letni Albin Korman iz Ruš ter se ustavil pred sobo št- 35- Sitopil je v sobo. ne da bi potrkal, potegnil iz žepa okoli 30 cm dolgo priostre-no železo z ročajem, ki si ga je sam napravil ter naglih korakov brez pozdrava in drugih besed stopil proti mizi. za katero je sklonjen sedel pristav Alfonz Trojan. Gospod Trojan je takoj videl, da ima Korman zločest namen, saj ga je dobro poznal izza neštetih zasliševanj, ki jih ie imel z njim zaradi mnogih žalitev visokih osebnosti. Trojan se je umaknil proti oknu in dvignil desnico preko prsi v obrambo, med tem pa je že Korman zamahnil z železnim predmetom proti njemu in ga ranil na prstih desnice. Ko je hotel Korman še drugič zamahniti, se je g. Trojan poslu-žil prijema džiu-džitsu, s katerim se mu je posrečilo potlačiti napadalca na tla, kjer ga je toliko časa držal, dokler niso prihiteli na njegove klice iz bližnjih sob uradniki. ki so Kormana izročili obveščenim stražnikom. Kormana. ki je nekoliko slaboumen, so prepeljali v policijske zapore ter ga zaslišali- Pri zaslišanju ni vedel ničesar točnega pojasniti o vzroku svojega dejanja. Obtožen bo zaradi poizkusa umora ter se bo moral zagovarjati pred sodiščem. G. Trojan je po razburljivem incidentu nadaljeval delo, čim so mu obvezali ranjeno roko. Ožgan po vsem životu 19-letni trgovsiki pomočnik Mirko Riz-nik, uslužben v Riznikovi trgovini v Koša-kih, je odprl pokrov posode, v kateri je bila zaiprta vrela voda. Pri tem je ravnal itako neprevidno, da je para udarila iz posode z vso silo ter ga ožgala. Posebno nevarne opekline je dobil n« obmzu in rokah. Odpremili so ga v mariborsko splošno bolnišnico. Vsak Ljubljančan, ki Se ni videl najlepšega filma sezone — naj si danes ogleda POSLEDNJI AKORD Beethovnovo IX. simfonijo. — Predvaja se danes poslednjič v ELITNEM KINU MATICL ljen po vzorcu številnih tujih mest poseben kontrolni odbor, ki mu načeljuje mestni svetnik g. prof. Karel Dermastia. Ta odbor je izdelal poseben pravilnik za nov kontrolni urad, katerega je mestni svet sprejel na svoji VI. redni javni seji letos 3. julija in katerega je kr. banska uprava tudi že potrdila. S tem je bila dana zadostna formalna podlaga za delo novega urada. Najnovejši uspeh tega prizadevanja naše nove mestne uprave je bilo povabilo naše mestne občine na občni zbor javnih kontrolnih uradov, ki se je vršil 23. in 24. oktobra na Dunaju, v prostorih kontr. urada dunajske mestne občine. Po nalogu predsednika g. dr. Juro Adlešiča sta se tega občnega zbora udeležila dva višja mestna uradnika. Občnemu zboru je sledilo večje število krajših strokovnih referatov (tako na pr.: razvoj javnih kontrolnih uradov: razvoj računovodstva me ta Dunaja z upoštevanjem notranje kontrole; Ustroj in naloge podjetij mestne občine; Ustroj računovodstva mesta in samostana Klo-sterneuburga pri Dunaju, ki je vpeljal tako zvano konstantno knjigovodstvo, t. j. kombinacijo dopike ln kameralistike; Ustroj tkzv. mešanih podjetij, pri katerih je finančno udeležena dunajska mestna občina; Kontrola organizacije itd.). Referatom je sledilo praktično prikazovanje oziroma ogled računoved tva dunajske mestne uprave, mehaniziranega Pohorje za jadralno letalstvo Izsledki ekspedicije mariborske jadralne skupine VESELOIGRA Pride jutri! A B C Utibeznl Luise UUrich Paul Horbiger Jutri v KINU UNIONU. Beograd, 9. novembra. Glasilo jugoslovenskega Aerokluba »Naša krila« prinaša v najnovejši številki na uvodnem mestu članek o Pohorju, v katerem, navaja naslednje zanimive izsledke ekspedicije mariborske jadralne skupine: Pohorje ima zaradi svoje visoke lege stalne vetrove in so tako podani pogoji za po-bočno jadranje. Posebno dobro se bodo obnesli aparati, ki jadrajo že pri manjšem vet.ru do 6 m na sekundo. V primeru, da tako močnega vetra ne bi bilo, je hrbet od Črnega vrha do Male kope ugodna startna točka za let v Mislinjsko dolino, ki je kiu-kor nekak kotel polna termičnih gornjakov, tako močnih, da se da jadrati. Še bolj pa bo Pohorje važno kot izhodišče za lete v daljavo. V višini od 1.500 nt že vplivajo oblaki s svojimi gornjaki. v katerih se bo dalo ob ugodnem vremenu in & potrebnimi instrumenti leteti kilometre in kilometre v daljavo — in v tem leži velika važnost Pohorja za jadralno letalstvo pri nas. Edini nedostatek bo morda v tem, da se pri gotovih vremenskih prilikah ne da pristati vedno na hrbtu zaradi morebitnih dreves in kamenja ter bi zato bili potem potrebni poleti g pristankom v dolini. Toda nova avtomobilska cesta, ki veže dolino z grebenom Pohorja od Ribnice do Se-niorjevega doma. olajša transport navzgor. Možni pa so tudi direktni transporti iz Mi-slinjske doline na vifou seveda s primerno potrošnjo telesne energije. Toda jadralci so mladi, idealni, za delo in letenje navdušeni ljudje. Pohorje je po svoji naravni legi zelo sposobno za jadranje, kar pa še ne zadostuje za uspešno letenje, za stalno šolo in za tekmovanja. Kakor je vsak talent šele podlatra uspehom, ki pridejo z delom in učenjem, tako je tudi šele opremljen teren pripravljen za uspehe. Predvsem bi morala osrednja uprava odnosno letalska komanda skrbeti za pospešitev izgradnje avtomobilske ceste od Ribnice do Seniorjevega doma. za hiter transport letal z avtom iz doline na vrh. s primerno subvencijo, da se gradnja ceste zagotovi, da ne bo ostala nedovršena. Na Črnem vrhu je nujno potrebna meteorološka postaja za raziskovanje vremena, skozi vse leto in zaradi pro^rnoze. vremena in vetra v ča*u tečaja ali šole. Zato pa jo potrebna telefonska zveza postaje z ostalimi postajami, posebno s centralo. I>a bi mop:li imeti aparate kar montirane pri roki in jih ne bi bilo treba vedno pred dežjem in vlago zmontirati in spraviti v oddaljeno kočo. je nujno potrebna izgraditev (hangarja na Črnem vrhu. Vsemu temu naj bi pripomogla osrednja uprava in komanda s primernimi podporami. To so najnujnejše zahteve za izdelan je Pohorja za jadralno čolo. do katerih je prišla ekspedieija mariborske skupine. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josofova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije Črevesja, Osrl. reg. S. br. 15485/35. Kulturni pregled Jože Ribičič Pred dnevi se je srečal z Abra-hamom mladinski pisatelj Josip Ribičič. Izrabljamo to priliko, da opozorimo na zaslužno delo enega izmed predsokoju zdravnika in veleposestnika g. dr. Janka Marolta. ki je umrl v soboto zvečer v 75 letu. Pokojnik je bil nekaj nad lf> let vrhniški župan. Pripadal je vrstam najvidnejših članov bivše SLS in sedanje JBZ na Vrhniki. Okrožni zdravnik je bil nad 44 let. precejšnjo dobo pa tudi zdravnik OUZD in železniški zdravnik — Na Poljanskem nasipu 16 v Ljubljani je umrla gospa Marija Ravnikarjeva vdova po poštnem pod-uradni.ku. vzorna mati treh otrok, ki so že vs.; odrasli. Blago pokojnico bodo spremili k Sv. Križu danes ob 16 _ Pokojnima blag spornim, žalujočim naše iskreno sožalje! Žarki radija za nego zob? v T)crvmad z°bnf" kremi nahajajoči se žarki radija učinkujejo čudovito na zobno meso, je masirajo, krepe krvni obtok. Tako dovajajo novih obrambnih moči zobem, ki ostanejo zdravi in postanejo snežno beli. Poskusite tudi Vi še danes! Zahtevajte pa izrecno: £)oramcd • * l'mrl je nestor beograjskih gledaliških umetnikov. Kakor je kratko poročalo že ponedeljsko »Jutra« je umrl v 3eogradu e ?en izmed najstarejših srbskih gledaliških igralcev v Beogradu in v vsej Srbiji. Sveto-zar Filipovič, po vsej prestolnici znan pod imenom čika File. Svojo umetniško kariero je pričel že leta 1878 Deloval je potujoči gledališki skupini pokojnega igralca Dimiča pozneie pa v skupini Gjure Pro-tiča, dokler ni postal član prestolniškega narodnega gledališča. Kot igralec vlog starih srbsk:h očancev je žel v poznih letih velike uspehe. Pred tremi leti ga je zadela delna kap in je od takrat ležal hrom. * Družba sv. Cirila in Metoda je prejela volilo po pok. g senatorju dr Valentinu Rožiču 500 Din katere je izplačala pokojnikova vdov« ga. Milka dr. Rožičeva. Iskrena hvala! * Mati prerrSljuje o vojni. To je naslov predavanja, ki ga bo imela v sredo 11. t. m. ob 18. g. Angela Vodetova. Na predavanje opozarjamo žene in mladino obeh spolov. Predavanje je posvečeno mirovni ideji ker se 11. november po vsem svetu praznuje kot mirovni dan. — Banovinska ženska zveza. * Za Bartolovo družino So darovali; Tvica Justinova. podmladek RK- drž. realne gimnazije v Murski Soboti po banovinskem odbora RK v Ljubljani 50 Din, neimenovan iz Zemima 100 Din, Olga Brišar učenka V. r. iz Ž i rov 10 Din in za Gregorčičev spomenik enako 10 Din Prisrčna hvala! * Gradba važnega mosta. Most preko Tamiša, po katerem bo vodila mednarodna cesta Beograd-Pančevo-Vršac-Rumunija, bo gotov že konec tega meseca. Za zgradbo tega mosta je bila določena vsota 20 milijonov dinarjev. Ko bo most gotov, bo- do nadaljevali dela na cesti, ki vodi skozi Pančevo. Mednarodna cesta med Jugoslavijo in Rumunijo bo gotova konec avgusta prihodnje leto. * Borba s tolpo volkov. Oni dan se je zgodaj zjutraj trgovec štetič iz Črne vla-sti odpeljal s svojim vozom na sejem v Otočac. Po cesti, ki vodi skozi gozd, so konji počasi vozil in trgovec je na vozu dremal. Zbudil se je, ko so se konji pognali v dir in v istem hipu je zaslišal tudi za-teglo tulenje. Ozrl se je in videl tropo volkov, ki so drli za vozom Pričela se .ie dirka na življenje in smrt. Volkovi so prihajali vse bliže in ko je bilo že videti ia bodo prve zveri skočile na voz. je prestrašeni trgovec našel svoj revolver, katerega je spravil med prtljago in pričel streljati. Enega volka je ubil, drugi pa so zbežali. 4 Tovarna JOS. REICH sprejetm. mehko in škmbljeno perilo v najlepšo izdelavo. ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM v šiški, telefon 33-87 Rusko sovjetski film ZLATO JEZERO Iskalci zlata, ljubezen in boj v divjem gorovju Altaja. Predstave v torek, sredo in četrtek ob 8. uri. Pride: MAGDA SCHNEIDER. LISELOTT Iz Ljubljane u— Pogreb Ivana Dražila, v nedeljo popoldne je ogromna množica prijateljev in znancev spremila pokojnega mestnega pisar niškega ravnatelja in zaslužnega pevskega organizatorja Ivana Dražila na njegovo zadnjo pot. Pred mrtvašnico ob Zaloški cesti so pevci Hubadove župe pod vodstvom dirr genta Venturin^ja zapeli Hribarjevo »Človek glej«. Nato se je razvil žalni sprevod, v katerem so med drugimi stopali predsednik mestne občine dr. Adlesič, za mestno uradništvo ravnatelj šebenik, predsednik Hubadove župe komponist Zorko Prelovec in vneti pokojnikov s,'>delavec odvetnik dr. Švigelj. V kapeli pri Sv. Križu so pevci svojemu nepozabnemu tovarišu in vodniku zapeli Jelenovo »Usliši nas«, ob odprtem gro bu pa Prelovčevo »Poljana toži«. Predsednik Prelovec se je od Ivana Dražila poslovil s kratkim, iskrenim nagovorom, v katerem je slavil pokojnikove zasluge za »Slavca« in za ustanovitev Zveze pevskih zborov, za katero je dal Dražil pobudo ®kupno z našim pevskim očetom Matejem Hubadom, nato pa je izreke) nekaj toplih besed še predsednik »Slavca« Bor'6 Roš v imenu pokojnikovega pevskega zbora. u— Tragična smrt železnifarjeve žene. V stanovanju na VUharjevi cesti s0 včeraj našli vso v krvi 471etno soprogo železniškega zvaničn/ika Lucijo Bergantovo. Bergan tova je bila že več let živčno bolna, trpela je od težkih depresij im se je že večkrat izražala, da bo obupala. Ko je včeraj dopoldne odšla služkinja po opravkih xn je Lucija sama ostala doma, je nesrečna žena vzela moževo britev in sd na več mestih prerezala vrat, da je kmalu vsa v krvi obležala mrtva. Na kraj nesreče je bila klicana policijska komisija, v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik Kette. Po komisijskem ogledu so nesrečno pokojnico prepeljali v mrtvašnico pri Sv-Krištofu. u— Jubilejna slovesnost v zavetišču sv. Jožefa. V zavodu sv. Jožefa na Vidovdan-ski cesti, v katerem je množica telesno in duševno obnemoglih našla svoje zavetišče, so v nedeljo sfovesno praznovali GOletnico obstanka te dobrodelne ustanove, združeno z redko slovesnostjo, ko je škof dr. Rožman birmal 27 duševno defektnih varovancev zavoda. Škof dr. Rožman, ki ga je na vhodu pozdravila sestra prednica z upravnikom bolnišnice za duševne bolezni dr. Gerlovi" čem in častnimi gosti, je v domači kapeli opravil zahvalno službo božjo, nato pa je deloma v kapeli, deloma v govorilnici, kjer so mali bedni bolniki ležali na posteljah, opravil sv. birmo. Za botre so bili deloma sorodniki birmancev, deloma pa uslužbenci zavoda Te redke slovesnosti so se udeležili tudi nekateri sorodniki malih varovancev iz oddaljenih krajev, med drugim iz Maribora im Zagreba u— I. prosvetni večer BRAZDE bo v petek 13. t. m. ob 20. v Delavski zbornici. Lep spored. Prav nizka vstopnina. Vljudno vabimo. a_ Ustanovitev o mladinske organizacije J. N. S. za Ljubljano. Akcijski banovimski odbor mladinske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke vabi člane J. M. S. 6tare od 18 do 35 let. da se uedeležijo sestanka, ki se bo vršil v četrtek ob 20- uri v Zvezdi 1L nadstropje. Na njem bomo razpravljali o ustanovitvi mladinske organizacije J. N. S. za mesto Ljubljano. u— V. poljudno znanstveno predavanje Prirodoslovnega društra. G. dr. Kuščer bo predaval o užitnih in strupenih gobah. Predavanje ne bo znanstveno, ampak praktično, namenjeno vsem ljubiteljem prirode m predvsem našim gospodinjami. Izvajanje Ik>-do pojasnjevali 60 slik v prirodnih barvah preparati in objekti, ki bodo razstavljeni v dvorani pol ure pred predavanjem. Občinstvo se naproša, da pr'-de v ta namen že ne koliko prej v predavalnico. Predavanje bo v torek 10. t. m- ob 20.15 v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 6. 4 in 2 Din. u— Ljudska univerza v Ljubljani opozarja c. občinstvo na predavanje docenta in primarija dr. Ivana Matka o sladkorni bolezni. Predavanje bo jutri, v sredo, ob 20. uri v mali dvorani Filharmonične družbe (Kino Matica). Vstopnine ni. Predavanje je aktualno in važno, ker je sladkorna bolezen zlasti v okolišu Ljubljane jako razširje na in tvor j po svojem bistvu važen faktor na narodno-gospodarskem polju, ker potrebujejo boLniki s sladkorno boleznijo ne samo primerne hrane, marveč tudi primernih zdravil OD 6. X. ZNIŽANE CENE ! Močni otroci brezskrbni starši Mnogo skrbi za zdrav razvoj Vašega otroka bo odpadlo, ako mu boste dajali za predjužnek ali malico dnevno Ovo-maltine. Ovomaltine naglo prehaja v kri, podpre prehrano, prebavo in spanje ter pospešuje telesni in duševni razvoj. Varujte se, če Vam kdo reče, da je gotov izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna koncentrirana krepilna hrana, ki je pripravljena po posebnem znanstvenem izključno našem -postopku samo iz naj-'jVj/ žlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine izločene. Ka-kao je pridejan samo zaradi boljše arome. Samo z Ovomaltino se dosegajo Ovomaltinski uspehi. Zavojčki: ljudski Din 6.50; mali Din 10.50; srednji Din 24.—; veliki Din 43.—; stekleni Din 47.—; rodbinski Din 76.—. a— Cirilmetodova podružnica Sv. Jakob Trnovo poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba pesniškega člana in odbornika g. Antona Zerjaia. v sredo ob 15.30 izpred hiše žalosti, Karlovska ceSLa 22. Odbor. u_ Trgovska akademija uprizori *Lepo Vido«. Dijaki trgovske akademije 6o s« odločili, da proslavijo 6Gletnico rojstva Ivana Cankarja z uprizoritvijo »Lepe Vide«. Vsekakor je hvale vredno, da se je zganila tudi trgovska akademija in se aktivno pričela udejstvovati pri naših kulturnih praznikih. Zbrali so >Lepo Vido«, pesem hrepenenja, ki aiika borbo naše notranjosti. Naj-skrbneje so se pripravili, da podajo Cankarjevo umetnino v najlepši obliki. Uprizorili jo bodo drevi im obisk toplo priporočamo! u— Tečaj za češčino v šiški. Obveščamo tečajnike, ki posečajo češki tečaj v Sokol-skem domu v Šiški, da je nastala izpremem-ba urnika in bo odslej češčina v petkih in sicer za mladino ob 18., za odrasle pa ob 19. uri. Prosvetni odšek. a_ Kupite pravočasno vstopnice (od 20 Din navzdol) za velik pevski koncert ljubljanskih zborov Hubadove #župe JPS v proslavo 701etnice pevskega očeta, mojstra Mateja Hubada. ki bo v ponedeljek, 16. t. m. ob 20. v veliki dvorani Filharmonične družbe Izbran spored umetnih in narodnih pesmi (teh po večini Hubadovih) bodo peli najboljši ljubljanski pevski zbori. Vstopnice v Matični knjigarni, pevski zbori jih pa tudi sami prodajajo. ■_ Koncert komornega kvarteta is Dre- sdona. V petek 13. t m. bomo imeti v veliki Filharmoničiii dvorani zopet užitka izredno poln večer. Zopet nastopi pri nas sijajni godalni kvartet iz Dresdena in zaigra 3 komorna dela in 6icer Skerjanček Beethovnov Ln Smetanov godalni kvartet, škerjanc je napisal svoj IV. godalni kvartet leta 1934 ter so ga prvič javno izvajali v Ljubljani na koncertu Praškega godalnega kvarteta. Takozvani naši Zikovci s« ga potem nesli na mnogih svojih turnejah daleko preko mej naše domovine, celo tja gori do Islanda. Delo sestoji iz dveh stavkov, ki nimata med seboj idejne povezanosti, temveč na eni sami temi, ki prevladuje v vsem sitavku- II. stavek je prav tako trodelen, toda v smislu scherzo forme. Cela skladba je napisana v tonalnem sistemu in s posebnim poudarkom na zaokroženost in enotnost v formi. Opozarjamo. da je začetek koncerta tokrat ob pol 8. zvečer. Vstopnice se že dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Društvo »Soča« javlja svojim članom tužno vest. da je neizprosna smrt spet posegla v naše vrste ter odnesla v večnost našega dolgoletnega dobrega in zvesrtega člana g. Antona Žerjala, referenta Pokojninskega zavoda. Pogreb dragega Tončka bo v sredo ob 15.30 izpred hiše žalosti Karlovška cesta 22 na pokopališče k Sv Križu. »Sočani«. počastimo pokojnika na njegovi zadnji poti z mnogobrojno udeležbo. Preostalim naše najiskrenejše sožalje. Odbor. u— Pri posmrtni zahvali ponesrečenega Ferda Martina je po neljubi pomoti izostala posebna zahvala hišnemu gospodarju g. Malisu in njegovi družini, kateri 90 nam kljub našemu kratkemu bivanju pri njih izkazali izredno sočutno naklonjenost v naši strašni nesreči. — Martinovi. u— »Le eden ni bil y službi plinskega napada«. Na to notico nam uprava Radio-oddaj ne postaje v Ljubljani sporoča; »Dotični gospod, ki je poslal dopis na Vaše uredm'štvo gotovo ne posluša oddaj naše postaje, ker bi gotovo vedel, da traja oddaja opoldme do 14. ure, dočim 8e je plinski napad z letali začel ob 14.20. Toraj med plinskim napadom ni mogel poslušati veseKh in poskočnih pesmi na ploščah iz naše postaje.« Iz Celja e— Prve strelske tekme celjske sokolske župe so bili v nedeljo na vojaškem strelišču v Celju. Udeležilo se jih je 30 članov in 19 naraščajnikov iz 10 društev: Celje, Dol, Gomilsko, Griže, Hrastnik. Rimske toplice. Šoštanj, Trbovlje, Zagorje ob Savi in Zidani most. Izmed članov sta dosegla prvo mesto brata Rudolf Dečman iz Celja in Lado Gregi iz Zagorja (vsak po 43 točk), drugo mesto Ludvik Jurhar iz Griž, tretje pa Drago Karba iz Šoštanja. Izmed naraščajnikov, ki so se izkazali kot izvrstni strelci je dosegel prvo mesto Edo Lakner, drugo mesto Romi Miloševič, tretje pa Ivan Berk. vsi iz Celja. Društva gojijo streljanje šele malo časa, kar se je pri tekmi tudi poznalo Prve strelske tekme so kljub temu dobro uspele. Udeležba je bila zadovoljiva. Prepričani smo. da bodo iz skromnih početkov nastale močne čete sokolskih strelcev. Tekme je vodil poročnik br. Ja-bok Tkalčec z vso skrbnostjo in točnostjo. Pomagal mu je brat župni prednjak. Br. Tkalčec je zaradi vzpodbude tudi sam tekmoval in dosegel največ točk. toda kot vodnika ga pri končnem izidu tekem niso upoštevali. e— Tudi dimnikarski pomočniki se gibljejo. V nedeljo je bil v Celju sestanek dimnikarskih pomočnikov iz Celja in okolice. Gosp. Kroflič je pozdravil vse stanovske tovariše in se zahvalil predsedniku g. Bizjaku iz Ljubljane, da se je odzval vabilu in se udeležil sestanka. Gosp. Bizjak je v lepih in jedrnatih besedah obrazložil pomen sestanka in vzpodbujal navzoče k skupnosti za blagor organizacije. Posebno so vabljeni še drugi tovariši, ki se sicer zavzemajo za svoje stanovske pravice, a niso prišli na sestanek, da se pogumno priključijo delu v organizaciji. Živahni sestanek je bil zaključen v veselem razpoloženju. za katerega znajo tudi »črni fantje« poskrbeti Tov. Bizjaku pa kličejo; Na skorajšnje svidenje v Celju! e— Sloviti draždanskj godalni kvartet koncertira v sredo zvečer v Narodnem djdjxw. o&r 16., 19." in. 2V\ufd ~ e_ Umrla je včeraj v celjski bolnišni-ci v starosti 65 let ga. Marija Videmškova, soproga višjega sodnega oficiala v p. g. Josipa Videmška v Celju. Pokojnica je bila odločno narodna žena. vzorna soproga in izredno skrbna mati. Njen sin Arko, predstavnik nacionalne generacije celjskih dijakov pred vojno, je padel na italijanski fronti, njen starejši sin Josip, ki je bi] trgovec v Mariboru, pa je umrl pred nekaj leti. Hčerka Marica je poročena v Pragi. Pogreb bo jutri ob 16.30 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Plemeniti pokojnici bodi ohranjen čisten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Riviera eksces« s Charlotto Suza in dve predigri. Iz Maribora a— žalna maša v spomin vsem vojnim žrtvam in vsem umrlim rojakom. Udruže-nje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru prosi in vabi občinstvo k udeležbi žalne maše v četrtek 12. t. m. ob 9. v stolni cerkvi v spomin vsem padlim vojnim žrtvam, umrlim voiakom in članom združenja. a— Drevi premiera.. Mariborsko gledališče uprizori drevi Shakespearjevo >Ukrcčeno trmoglavko«. Ta z vedrim humorjem, z nevsiljivo duhovitostjo ter odrsko iadelno učinkovito delo vsebuje mnogo situacijske komike. Režijo vodi režiser Jože Kovič, ki je delo tudi na poseben način insceniral. Nastopijo Starčeva, Rasbergerjeva, Gorinškova. Zakraj-škova, Barbičeva, Nakrst, Jože Kovič, Gorinšek, Verdonik, Crnobori, Košuta, P. Kovič, Rasberger, Grom, Blaž, Malec, Standeker in drugi. a_ Sodniški izpit sta napravila pripravnica pri tukajšnjem okrožnem sodišču gg. Otmar Cvirn in Dušan Jaklič. a— Koncert. V sredo 11. t. m ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze, se bo prvič predstavila mariborski javnosti na svojem violinskem koncertu ob spremljevanju na klavir g. prof. Vasilija Mirka miada talentirana prof. glasbe gdč. Jožica Kale. Za obilen obisk se priporoča društvo »Jadran«. a— šahovske novice. V Črni je bil šahovski turnir med šahovskim odsekom. SK železničarja iz Maribora in šahovskim klubom Črna. Zmagal je SK železničar v razmerju 5 in pol : 2 in pol. a— Novorojenčkovo truplo z zibelko vred v smetišču. V Spodnjih Poljčanah so se zglasili pri 26 letni delavki Antoniji Piršovi orožniki s tamkajšnjo babico Julijo Matjaževo. Povod temu obisku so dale govorice, ki .-jo se zadnji čas širile, češ da je Pirševa porodila in otroka neznano kje zakopala. Pirševa je vse zanikala in se istotako ni pustila pregledati po babici. Po odhodu orožnikov so sosedje opazili da je Pirševa nekaj pokrivala z novo zemljo okoli smetišča in to so sporočila orožništvu. Orožniki so se vrnili in pregledali z zemljo pokriti prostor ter našli tam zakopano trupelce novorojenčka z obleko in zibelko vred. Pri ponovnem zaslišanju je Pirševa vendarle priznala, da je povila otroka, ki pa je pri padcu na tla umrl. Zakopala ga je v zemljo že mrtvega in nima zaradi tega otrokovega življenja na vesti. Končno besedo bo sre-govorilo sodišče. Iz Ptafa j_ DTe nesreči. 61 let stari posestnici Ro-zaEji Hrgovi iz Dornave pri Ptuju so se splašili konji, pri čemer je pocestnica padla z voza, si zlomila levo ključnico in dobila se hude notranje poškodbe. 43 let stari sedlar Tomašič Franc iz Draženc pa je padel s kolesa v cefittni jarek in si zlomil levo nogo. Oba »e zdravita v bolnišnici. Iz sodne dvorane Za umor lastne žene 18 let robi je Mariborski veliki senat je včeraj sodil Ivana Ferljnca Maribor, 9. novembra. Družinska žaloigra na Aleksandrovi ce-rti 51, ki se je zgodila letos 17 julija, se je v vsej pretresljivosti odkrivala danes pred mariborskim velikim kazenskim senatom, pred katerim je sedel na zatožni klopi ključavničar državnih železnic v Mariboru Ivan Ferlinc. Iz obtožnice posnemamo: Ferlinc Ivan. rojen 1. 1892. v Arnfelsu (Avstrija), je bil do leta 1920. zaposljen na Dunaju v neki tvornicl letal. Odtod se je vrnil v domovino in se nastanil v Mariboru, kjer je bil sprejet v flužbo pri delavnici državnih železnic. V 1. 1921 se je seznanil s svojo ženo Elizabeto. ki je bila uslužbena pri tvraki Jerič & Gerh-id na Rotov§.ke posebna komisija načrt enotnega rudarskega zakona, in sicer brez sodelovanja zainteresiranih panog gospodarstva. Načrt bo izdelan do konca tekočega meseca- = Bolgarski državni dolgovi. Na podlagi službenih podatkov so znašali bolgarski državni dolgovi 1. oktobra letos skupno 27.405 milijonov levov nasproti 27-266 milijonom levov 1. junija letos. — Evropska rudarska družba odpre podružnico v Beogradu. Evropska rudarska družba, ki je francoska delniš a družba s sedežem v Parizu in z glavnico 5 milijonov frankov, je dobila dovoljenje, da odpre podružnico v Beogradu. Nova podružnica bo izkoriščala rudnik magnezi-ta v Srezojevčih. Odgovorni agent družbe za poslovanje v Jugoslaviji je g. Jaša Bujanovič. = Licitacija. Dme 11. t m. bo v inž. odd. štaba savske divizajeke oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za popravilo munizrijskega skladišča na GrmoščVi pri Zagrebu. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo 300 ms okenskega stekla. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo 140 m moketa in 3.400 kg kalcijevega karbida. Beograd, votna Skoda 278 — 879 (278.50). 7% invest. 85 — 86 (85.50), 4% agrarne 49.66 — 50 (49.75), 6% beghiške 60.60 — 70 (67.75, 6750 n 67.75), Biair 86 —tgB 70 (67.75, 67.50 in 67.75), 8% Blair 86 — 87. 7% Blair. 77- _ 77JO (77), PAB 193.50 - 194.50. blagovna tržišča < trro + Bndknpefttanska termtaska bona (9. t. m.) Tendenca stalna. Promet slab. Rž: za marc 15.15—15.16. Turščica: za maj 12.13—12.14. H- Novo*ad»ka blagovna borza (9. L m.) Tendenca čvrsta Pšenica (78 kg): baška in banatska 151 — 153; sremska in slavonska 152 — 153; baška ladja Tisa 163 — 165; ladja Begej 162.50 — 164.50; ladja Kanal 160 — 162; baška in banatska, ladja Dunav 162 — 164; ereipaka, ladja Dunav 161 — 163; sre*n«ka ladja Sava 159 _ 161. Bi: baška 125 — 127.50- Ječmen; baški in »Teniški, 64 kg 106.50 — 110; jari 68 kg 122.50 — 125. Oves: baški, ®remski im slavonski 102 — 104. Koruza: baška in fiTem«tka 100 — 102; banatska 98 — 100. Moka: baška in banatska 237-50 — 247.50; »2c 217.50 — 227.50; ,5c 197.50 — 207.50; >6c 177.50 - 187-50; >7« 140 - 150; »8c 1C6 _ U0. Otrobi; baški, eremskj in banat®ki 78 — 84. Fižol: baški beli brez vreč 198.50 _ 202.50; i vrečami 200 — 2()5. Povečanje garnizije v Aachenu Bruselj, 9. novembra, b. »Nation Belgc« poroča iz Nemčije, da so nemški vojaški krogi posvetili v poslednjem ča^u posebno pozornost garniziji v Aachenu. ki 6e sproti veča. Samo v preteklih tednih 6e je tamkajšnja posadka zvišala za 10.000 mož. Gra de se tudi nove vojašnice in nova vojaška vežbališča v bližini mesta. Sokol Sokolska predavanja v Jugoslovenskem radiu. V novembru bodo prenašale vse tri jugoslovenske radio postaje naslednja sokolska predavanja: dne 12. novembra po predaval dr. Polič iz Sv. Lenarta v SI- Goricah »Misli o telesni vzgoji«, 15. novembra bo govoril br. Tratar iz Trebnja o so-kolski propagandi v sokolskem tisku, naposled bo 26. novembra predavanje br. Gavre Miloševiča iz Cetinja o temi »O ujedinje-nju Črne gore z Jugoslavijo. »Opozarjamo na ta predavanja. KINO IDEAL Sylvia Sidney, Herbert Marshall v sijajnem filmu SLASTI MLADOSTI Film o ljubavnem življenju moderne devojke. Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. Borze 9. novembra Na ljubljanski borzi so oficijelni tečaji deviz na Amterdam, London, New York in Prago malo popu tili, a okrepila sta se Bruselj m Pariz. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi: v Zagrebu po 8.6550, v Beogradu po 8.6358, a v Ljubljani po 8.70; angleški funti so noti-rali v Ljubljani 238.50 den., v Zagrebu so se trgovali po 237-93 in v Beogradu po 238.50; grški boni £© se trgovali v Zagrebu po 32.8750 in v Beogradu po 32.20; italijanske lire (kliringke nakaznice) so se trgovale v Zagrebu po 225 a v Beogradu so se ponujale po 245; nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.10, v Zagrebu 13.9850 (za konec novembra po 13.90) in v Beogradu 13.9904. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda čvrstejša in se je trgo- i vala po 381. Nadaljnji zaključki o bili: v 7% invest. po 84.50 do 86.50, v 4% agrarnih po 49.50 do 50, v 7% Blairu po 76.75 do 77.50, v 6% dalm. agrarnih po 65.50, v Gutmamnu po 50. 1 levl7# Ljubljana. Amsterdam 2327.66 _ 2342.25, Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 733.45 — 738.51, Cur% 996.45 — 1352, London 211.16 _ 213 22, New York 4306- — 4342.32, Pariz 287 _ 292.51. Praga 153.33 — 154.44 Trst 227.70 _ 230.78. Cnrih. Beograd 10., Pariz 20-1650, London 21.2150- New Y0rk 435.25. Bruselj 73.60, Milan 22.9250 Amsterdam 233.50, Berlin 175. Dunaj 77.50 (81.25), StookhoLm 109.4250, Oslo 106.65. Kobenhavn 94.75. Praga 15.38, Varšava 81.80. Budimpešta 85-75, Atene 3 90. Bukarešta 3.25 Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 379 _ 3R1. 7% invest 85.50 — 86-50- 4% agrarne 50 _ 51, 7% Blair 77 — 78. 8% Blair 86 _ 87.50 6% begluške 69 _ 70. 7®/« stabiliz 85 den. 6% dalm agrarne 65.50 -65 75- Delnire- PAB 195 _ 196. Gutmann 50 — 56, Trbovlje 186, Sečsraoa Osiijek 135 — 140. Dubrovačka 280 den. Iz življenja na deželi Iz Škofje Loke si_ Ob odhodu zaslužnega vzgojitelja. Po 24 letih vzornega delovanja ®e ie poslovil iz Reteč šolski upravitelj g. Edvard Vi-dic. ki ga bo ohranila vsa soseska v hvaležnem spominu. V veliki meri je njegova zasiluga, da so Reteče tako lepo napredovale, zlasti v tujskoprometni emeri. Mnogo je delal, da je bilo tamkaj otvorjeno železniško postajališče, s čimer eta bila omogočena uspešna kopalna sezona in pritok tujcev. Sodeloval je pri vprašanju elektrifikacije v-^e-ga okoliša in predvsem mu ie b^la na srcu gradnja nove šole, ki jo Reteče iz pedagoških in zdravstvenih ozirov močno potrebujejo. Priprave so izvršene, zato ne dvomimo, da bo tudi to prizadevanje g. upravitelja deležno uspeha. Vsa leta je odhajajoči zvest član Sokola. G. Vidicu želimo na novi poti življenja vso srečo! tz Kranja r— Otvoritev Ljudske univerze v Kranju. V sredo 11. t. m. priredi Ljudska univerza v gledališki dvorani Narodnega doma reci-tacijskj večer, na katerem bodo sodelovali gg. pi»atelji Jug Kozak. Bratko Kreft, Tone Sebiškar in Mile Klopoič. Vabimo občinstvo, da se v obilnem Številu udeleži te kulturne prireditve. r_ Jngo«loven®ko akademsko dmštvo v Kranju priredi 9. januarja elitni ples. Vsa kranjska društva prosimo, da ta datum upo-šrtevajo. Iz Kamnika ka— Nova razsvetljava Kamnik» bo skoro gotova. Dela napredujejo tako, da bo vsa razsvetljava, za katero je občina odobrila 15.000 dinarjev, gotova že okrog 15. t. m. V mestu dobimo 19 novih nad-cestnih oblcčnic, ki se bodo -časoma še izboljšale, kolikor boio to občinske finance dopuščale. ★ JEZICA. Na Vse svete je tukajšnja Narodna odbrana okrasila Marsej&ko ploščo z dvema šopkoma krizantem in lepim ven cem. Pod ploščo je namestila okusen lesen pod®tavek. da je občinstvo lahko postavljalo nanj lučke. Ta lepa pozornost se je prijetno do.rmila vseh občanov, ki ob nobeni priliki ne opuste, da 6e ne bij spominjali tvorca Jugoslavije in nepozabnega U edini-telja Jugoflovenov. Ve6 čas so pod spominsko ploščo gorele lučke, ki so jih tja prinašali občani in ki so pričale o njih veliki pi-jeteti in plemeniti pobožnosti. Tudi mladina, ki hodi tod mimo v -šolo, je bila talko opozorjena na čaščenje Velikega pokojnika, ki spi ina dalekem Oplencu, a jo s plošče neprestano poziva: »Čuvajte Jugoslavijo«! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek. 10: Lepa Vida. Prireditev dijakov Trgovske akademije. Izven. Sreda, 11: Na ledeni plošči. Premiereki abonma. Četrtek, 12: Kvadratura kroga- B. Petek, 13; Zaprto. (Gostovanje v Cediju). Premiera Wernerjeve igre >Na ledeni pUr šfi«. Werner je znan naši publiki po svoji komediji »Pravica do grehac, ki jo je vpri-zoriilo gledaidšče pred nekaj leti. Snov igre »Na ledeni plošči« je vzeta iz naiaktualnej-š% sodobnih življenjskih razmer, v igri nastopajo sledeče osebe: srednješolski profesor Junek Kralj, njegova žena Ana Šari-čeva, inženir Zdeoek, eki Jan, dr. Pavla, hči Milena BoRarjeva, Jinka, sin Sancim, Hanča, hči Vida Juvanova. Mali, sestra Juaka Gabrijelčičeva, dr Ropa Gregorm, Pavelka. filmski režiser Skrbinšek, Koudelka, ministrov tajnik Jerman, Cikan, nogometaš Po-tokar. Karča, služkinja Rakarjeva. Režiser: Ciiil Debevec- OPERA Torak, 10: Matija Gubec. A. Sreda, 11; Dvojno knjigovodstvo. Red. Sreda. Savinova opera >Matija Gubee« se odlikuje po zanimivi muzikalni koncepciji in sočni instrumentaciji. Dejanje eJika zgodovinske dogodke kmečkega punta, kateremu sta načelovala Matija Gubec in Pasanec. Sodelujejo: Primožič, Betetto, Franci. Marčec, Petroveič, Janko, KoLacio, Zupan. Gorski, Burgar, Sekula, Hvastja. Kristanoič, Kogojeva, Ribičeva in Škrjančeva. Dirigent: dr. švara. Režiser; prof. Sest. Uprava gledališča prosi p. n. občinstvo, da se poslužuje že prej prodaje vstopnic v operni blagajni, kij posluje dnevno od 10. do 13. Ln od 15. do 17 ure. ter tako prepreči naval na blagajno pr.. J predstavami, kar ima za posledico zakasnelo prihajanje k predstavam. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Torek, 10: Ukročena trmoglavka. Premiera. Bloki. Sreda. 11: Zaprto- PTUJSKO GLEDALIŠČE __ Petek. 13; Pohujšanje v doldni šentflorjan-ski. Gostovanje Narodnega gledalnsča v Mariboru. Drama Radio Torek 10. novembra Ljubljana 11: Šolska ura: V Haagu — v paiači miru. Vtisi z letošnjega obislka pri najvišji mednarodni mirovni ustanovi — reportaža (ga. Milena Verčonova)-- 12: Pesmi južnih Slovanov (plošče).— 12.43: Vreme, poročila.— 13: Čas, spored, obvestila— 13.15: Znani pevci (plošče).— 14: Vreme, borza— 18: Pester spored izvaja Radio orkester— 18.40: O Islamu: Klic preroka iz Meke (g. Franc Terseglav).— 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nac. ura; Kralj Miljutin (g. Stano-je Stanojevid — iz Beograda).— 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Orgelski koncert (plošče).— 20.15: Emmet Lavery: Prva legija — drama iz jezuitskega življenje.— 21-45: Plošče.— 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki z® oddih (Radio orkester). Sreda, 11. novembra Ljubljana, 12: Operni odlomki (plo&Če). 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: Plošče po željah. 14: Vreme, borza — 18: Mati premišljuje o vojni (ga. Angela Vede) — 18.20: Atek je padel... (pe^mi in recitacije — ga. Mila šaričeva, čl. Nar. gled.)—18.40: O nujnem dednem deležu (g. Valentin Bidovec. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30- Nac. ura: Položaj jugoslovenske Planice (g. Joso Goreč iz Ljubljane). — 19.50: šahovski kotiček (dr. Anton Bajec). — 20: Koncert godalnega orkestra Orke tralnega društva Glasbene Matice, dirigent prof. L. M. škerjanc. — 21: Komorna glasba s plošč. — 21.20: Koroške pesmi poje zbor koroških Slovencev. — 22: čas, vreme poročila, spored — 22.15: Za kratek ča-9 (plošče). Beograd. 17.20: Narodne pe?mi in plošče. — 20: Orkester — 20.50: Prenos % Dunaja. — 21.25: Zvočna igra — 22.20: Plošče. _ 22.40: Prenos koncerta iz Strasbourga. — Zagreb 20: Plošče — 20.30: Prenos iz Ljubljane — 22.20: Lahka godba — 22.40: Kakor Beograd. — Praga 19.20: Slovaške pesmi — 20: Simfoničen koncert — 22.40: Slavnostni koncert iz Strasbourga. — Varšava 19.30: Pe mi in plošče — 21: Iz CSiopinovega življenja. — 22.25: Poljska koračnice. — 23: Plošče. — Dunaj 12: Koncert orkestra — 16.06: Operna glaSba na ploščah. 17.10: Komorna glasba. — 19.36: Koncert dunajskih simfonikov — 21.45: Koncert vojaške godbe. — 22.20: Nadaljevanje koncerta. — 23.26: Zabaven program. — Berlin 19: Iz dobe postil j onov. — 20.45: Nove pesmi pa stari prijatelji. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 19: »Valpurgina noč« prirejena kot zvočna igra — 20.45: Improvizacije na klavirju. 21: Orkestralen koncert — 22.40: Pesmi Hugona Wolfa — 23: Komorne skladbe lz starih časov. — Stattgart 19: Pri švabih ob Donavi. — 20.46: Spevoigra — 22.30: Lahka in plesna muzika s plošč. — 24: Schubertova glasba. t Umrla Je naša dobra mama, stara mama, tašča, sestra JUNC MARIJA roj. Kastelic vdova po finančnem respicijentu dne 9. t. m. v 75. letu starosti. Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 11. novembra ob 2. uri popoldne izpred hiše žalosti, Dvorakova 3, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 9. novembra 1936. JOSIP JUNC, sin; MILKA, snaha; MILOŠ in ALENCICA, vnuka sorodstvo. Najnovejši portret Strasser obsojen na smrt f«a angleškem letališču v Readingu si ogleduje novo letalo, ki si ga je naročil Veliki kitajski zid, ki naj bi nebeško cesarstvo čuval pred vdori tujih ljudstev, ni mogel preprečiti, da bi Mandžuji ne vlomili preko gorskih prelazov in si to velikansko deželo osvojili. Hadrianov zid je nekoč ločil Rimljane od Biitov. Pred nekoliko leti pa eo letalci v poletu nad Andami odkrili veliki perujski zid, ki so ga njegovi zgradi-telji postavili po nepopisno trdem delu na kordiljerske skale. Na ta. zid so ljudje sča-Boma pozabili kakor na kitajski in Hadrianov zid. Skoraj 2000 let je bil kitajski zid ostali Aziji navzlic svoji ogromnosti neznan. Šele v preteklem stoletju so znanstveni listi opozorili svetovno javnost znova na to čudo stare gradbene tehnike, ki bo ga dotlej smatrali samo za pravljico. Nič drugače ni bilo s perujskim zidom. Izumiti so morali šele letalo, da se je človeku omogočil pogled v drugače nedostopne in zapuščene pokrajine. Letalski posnetki so pokazali po nekem slučajnem poletu nad Andami progasta utrdbena dela, ki jih dotlej znanost ni poznala. Nato so poslali letalce, da bi ugotovili dolžino in značaj te čudne utrdbene črte. Perujski zid so začeli raziskovati od njegovega izhodišča ob oba-li oceana. Od tu pioti gorovju v notranjosti dežele, preseka več rek in sledi nekaj časa reki Santi. Tudi tu so mogli odkriti trdnjavice ali močne stolpe kakor pri kitajskem zidu. Teh trdnjavic je bilo skupaj 14 in so stale na gričih, ki obvladujejo deželo okrog sebe. V višini 3000 m so raziskovalci zavoljo slabega vremena izgubili zid izpred oči. Pristali so in našli drobeče Be nasipe iz cementu podobne gmote. Zid je moral meriti nekoč 4 do 5 m v debelino, ■6 do 7 m v višino. V Peruju (pa tudi po vsem svetu) je odkritje tega zidu zbudilo umjivo senzacijo, Baj ne poroča nobena stara zgodovina dežele o njem in tudi Pizzarovi ljudje niso o njem ničesar vedeli. Zakaj niso vedeli, ............................................MM«« »M t »»♦»»»»»«»» Novi avstrijski podkancelar Jeldmaršal Ludwig H ii 1 g e r t h, ki je obenem šef avstrijske frontne milice ko so vendar občudovali druga gradbena čuda Inkov, ni mogoče pojasniti. Gotovo je, da je zid stal že ob času osvojitve dežele po Špancih. Domnevajo, da so ga zgradili Chimuji, ki so bili gospodarji dežele še pred Inki, in odlični gradbeniki. Gradili so med drugim stopnjičaste piramide in tako velika poslopja, kakršne so moderne poslovne palače. Morali so biti zelo bojevito ljudstvo, kajti na starih posodah vidimo upodobljenih mnogo njihovih vojščakov. V letih 1000. do 1300 po n. št. so se morali boriti proti Inkom, ki so hoteli iz svoje gorske domovine zasesti njih državo. V tistem času je moral nastati perujski obrambni zid. Končno pa je Inkom uspelo, da so Chimujcem odrezali dotok vode in s tem so jilh prisilili, da so se jim vdali. Zid je postal potem brezpomemben in so polagoma pozabili nanj. V razpravi proti morilcu žene romunskega štabnega častnika, ge. Farcasonove, je sodišče v Leobnu izreklo sodbo. Morilec, mladi študent in pustolovec Kari Strasser, je bil obsojen na smrt z vrvjo. Kakor je pokazala preiskava, je bil Strasser spečo žensko v brzovlaku med Selztalom in Admon-tom najprvo okradel, ker je bil v velikih denarnih stiskalh, potem se je zbal. da bi ga ne izdala, in jo je vrgel skozi okno drvečega vlaka. Vedel je dobro, da pomeni to njeno smrt. zato ga je sodišče obsodilo zavoljo premišljenega zavratnega umora. Mogoče je, da je S tras ser ju pri zločinu še kdo pomagal, toda tega niso mogli ugotoviti. Zagovorniki so obtoženca skušali prikazati za duševno bolnega, pa jim ni uspelo. Strasser sam je sprejel sodbo popolnoma mirno in si je pridržal samo tridnevni rok, po katerem bo morda vložil priziv. Pred novo ledno dobo Danski raziskovalec Islandije Niels Niel-sen je izjavil v nekem predavanju v Ko-danju, da prihaja kolikor je mogel ugotoviti s svojimi opazovanji, nova ledna doba. Ta ledna doba bo objela najprej Islandijo, severne dele Atlantskega oceana in severni del Skandinavije. Pričakovati je sicer ni za »bližnji čas«, vendar pa so se živ-ljenski pogoji v Islandiji že v zadnjih tisoč letih zelo poslabšali, kar je dokaz za počasno, pa sigurno spremembo podnebnih prilik. Višek tega spreminjevalnega procesa bo nova ledna doba. Postani ln ostali član Vodnikove družbe Angina pectoris je ozdravljiva Nova metoda za zdravljenje srčnih bolezni — Uspešne operacije ščitnic Na zadnji seji dunajske Zdravniške družbe so poročali razni referenti o novem načinu zdravljenja srčnih in žilnih bolezni z odstranitvijo ščitnih žlez. To metodo so poskusili najprvo v Ameriki in se je obnesla v primerih težjih srčnih napak, a tudi v primerih visokega krvnega pritiska in angine pectoris. Po operativnem posežku so si bolniki opomogli že v kratkem času. Ta posežek pa prihaja v poštev seveda samo v primerih, da so vse druge metode odpovedale. Pacienti, ki so ležali že dolgo zavoljo vodenico in dihalnih težav v postelji, so se mogli dvigniti že dva tedna po operaciji. Ljudje, ki jih je angina pectoris napravila za vsako delo nesposobne, so se mogli po novem načinu zdravljenja vrniti spet k svojemu delu. A tudi pri arteriosklerozi na nogah, in sicer v najhujših primerih, ki bi jih mogli drugače rešiti le z odrezom nog, je operativna odstranitev ščitnic pokazala Poroka na vrtiljaku Nenavadno prizorišče si je izbral new-yorški lastnik vrtiljaka Edward Vaile za svojo poroko. Pregovoril je svojo zaročenko Ano Wanamakerjevo, da bi se poročila na vrtiljaku in poročni uradnik je tudi privolil v to. Ženin in nevesta sta sedla na dva lesena konja, porodni uradnik pa isto tako ni lesenega konja poleg njiju. Ob navzočnosti stoglave množice, ki je klicala živio, se je poročni obred izvršil. Vrtiljak je med tem stal. Potem pa eo ga zavrteli in ob kričavih glasovih velike lajne je poročena dvojica napravila svojo prvo poročno potovanje. Mlada žena je potem sedela pri blagajni in je imela ves dan mnogo posla, kajti ljudje so kar tako drli na vrtiljak in so se potegovali seveda še posebno za »poročne konje«. Za dober uspeh v blagajni pa je menda pri vsej stvari šlo. nepričakovane uspehe. Težki bolniki so že peti dan po operaciji pokazali znake po- vratka k zdravju, po štirih tednih so bili že popolnoma zdravi. ameriškega državnega predsednika Roosevelta Najdaljši most na svetu Konstrukcije, ki jih po drznosti in mogočnost) prekašata samo dva mosta na svetu 12. t. m. bodo na svečan način posvetili in otvorili most, ki veže San Francisco preko morskega zaliva z Oaklandom. To je ogromna zgradba, ki ne predstavlja faono najdaljšega mostu na svetu, temveč tudi čudež inženirske umetnosti. Most sestoji iz dveh delov, ki se freču-jeta sredi zaliva na otoku Yerba Buena in ki ju veže 500 pedi dolg predor. Prebližno 3.2 km dolgi del, ki veže San Francisco z otokom preko širšega dela zaliva, sestoji iz dveh mogočnih visečih polovic, ki počivata na slopu -redi zaliva ter ju držita na obeh straneh mogočni stolpi. Ta stolpa se dvigata 156 m nad vodo in sta 70 m globoko zasidrana v tla. Jekleni kabli, ki nosijo oba mortna loka, so 70 cm debeli in so jih izdelali iz 126.000 km jeklene žice. Drugi del mosta med otokom in Oaklandom je zgrajen drugače in ima 420 m široke loke, najdaljše v Zedinjenih državah. Samo dva mosta ulične konstrukcije imata širše k>ke: most nad reko Sv. Lovrenca pri Quebecu z razpetinami po 540 m in inosf nad Firth of Forthom v škotski s 513 m. Oba dela mo;ta se vzpenjata v višini 65.1 m, kar je dovolj, da morejo pod njima pluti tudi največji prekomorniki. Oba dela sta jPotrebno je pač, da smo dostojni ljudje«, ga je zafrknil Shaw, »toda potrebno ni, da bi se neprestano pritoževali nad tem.« Za nase čase Londonski »Punch« je objavil vsega upoštevanja vreden nasvet, kako naj bi se izpopolnili znani jezikovni vodiči, ki vsebujejo za potujoče ljudi najvažnejše in naj-češče govorne obrate v tujih jezikih. Ti vodiči naj bi se prilagodili lepim časom, v katerih živimo, in bi stvar bila videti potem takr>-'- V hotelu Ali je v tem mestu mnogo političnega življenja? Ne? Potem ostanemo. Dajte nam sobo, katere okna ne gledajo na cesto. Kakšen hrup pa je tam zunaj? Ali je to strojnica? Ali so bombe? Gospodična, prosim, spravite te krogle proč. Kje je pot v klet? Na cesti: Ne, nimamo samokresa. Ne. nočemo fotografirati nobenih vojaških naprav. Prosim, ne mahajte 6 tem samokresom, lahko bi se sprožil, Informacije: Ali naj vprašamo tega stražnika za pot? Ne, rajši ne, aretiral nas bo. Da, tu je moj potni list. Seveda ga nosim vedno pri sebi. Ne, nikakor se nismo posmehovali republiki, Fiihrerju, diktaturi proletariata. Ne, nismo se smejali. Ali smo sedaj prosti? V ječi: Ramo da bi se naša prtljaga ne izgubila! Samo da bi ee ne izgubil naš denar! Ne. nimamo nobenega topa med našo prtljago. Ne. nismo marksisti, fašisti, revolucionarji. Mi smo ... oprostite ... samo potniki. ki potujemo za svojo zabavo! Vaša dežela je čudovita! Ne. ne bomo sodelovali pri bitkah. Koliko stane dostojen pogreb? Katera stranka je zmagala? Živio il Du-ce, la republique, la libertad, der Fiihrer! Sedaj pa hitro domovi 3400 let star steber Ob vznožju slovite velike sfinge v Egiptu se vrši ta čas obsežno izkopavanje, ki prinaša marsikaj zanimivega na dan. Tako 60 našli steber, ki ima 27 hieroglifskih napisov. Iz teh napisov so zvedeli, da izvira steber iz časa faraona Amen-Hotepa II., ki je vladal v 15. stol. pred našim štetjem. Napisi opisujejo celo vrsto faraonov in pravijo med drugim, da je bil Amen-Hotep obdarjen s herkulsko močjo, da ni mogel noben drug človek napeti njegovega loka in da je izumil neko novo vrsto puščic. Nedaleč od starega stebra so odkrili tri majhne sfinge z levjimi glavami. »JUTRO« 51, 26t " Lindbergh se ni odpovedal letanju - četa pleskarjev barva most Aleksandra m. v Parizu, da ne bo za svetovne razstavo prihodnjega leta delal slabe figure. Globoko pod mostom je v neprestani pripravljenosti rešilni čoln za primer, da bi kakšnem« izmed delavcev spodrsnilo in bi napravil neprostovoljen skok v mokri element. VSAK DAN ENA Sestanek ob kitu Dekleta so se zbirala v muzeju, pa se niso zanimala za okostja . • • Malo presenečeni so bili pazniki praškega narodnega muzeja, ko ee je v enem zadnjih dni nenavadno mnogo mladih deklet zanimalo za dvorano, v kateri je razstavljeno okostje kita. Končno se jim je stvar začela dozdevati sumljiva in so sklenili, da bodo stvari pogledali do dna. Nekateri pazniki so naiprvo do tiete dvorane, kjer so morali z začudenjem ugotoviti, da se je bilo med tem nabralo že lepo število obiskovalk, ki pa po vsem videzu niso kazale prav nobenega zanimanja za kitovo okostje, Videti je bilo, da čakajo ne- česa drugega. Tedaj so pozvali policijo, ki je kmalu ugotovila. da eo se bile V6e mlade ženske zbrale zavoljo nekega pisma, ki jih je pozivalo, naj bi prišle v kitovo dvorano narodnega muzeja. Vse so bile prejele enaka pisma, ki jih je bila napisala ista roka. Z ogorčenjem so morale 6edaj zvedeti, da je šlo za hudo potegavščino, in so odšle, ne da t'i se jim pojasnilo, zakaj so bile prav za prav sem pozvane. Policija se 6edaj trudi, da bi skrivnostnega pisca teh pisem dobila v roke. Nepopravljivi optimist (»Sondagsnisse Striže) 4 • Štiriccvni aparat v luksuzni izdeljavi ® Korektura tona in enolična reprodukcija • Najbolj dovršen sprejem na kratkih valovih, popolnoma brez mikrofonije • Nova TUNGSRAM trioda-heksoda, apsolutna konstantnost sprejema • Dvojno delujoče izenačenje fadinga • Tiho uglašenje • Velik dinamični zvočnik z eksponencijal-membrano • Povoljna cena, prodaja tudi na dolgoročna odplačila r. z. z o« z., Ljubljana - RADIO VAL, Ljubljana-Celje — • Josip WIPPLINGER, Maribor M. KRASOVEC, Jesenice — I. GUČEK, Hrastnik — J. KLENOVŠEK, Trbovlje — ST. ENGELSBERGER, Tržič J. OGRIZEK, Novo nsesto. — JANEZ NEMECZ, Murska Sobota. Platno, Sifone, naturel, barvasto blago za perilo, blago* za rjuhe in prevleke, prte, servete, namizne garniture, etamine v vseh širinah, blago za zavese, gradi za žimnice, flanel rjuhe in odeje, prešite odeje v krasni izbiri, nudi najcenejše nova špecijalna trgovina s perilom F* I. LJUBLJANA, GORIC AR SV. PETKA GESTA 30. Vsak kdor kupi nad Din 25.— dobi reklamno darilce! OPRANI LASJE so obenem tudi negovani — to je prednost SORELA shampoo paste. Z redno uporabo SORELA izgine prhljaj in preneha izpadanje las. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke v tubi po Din 7.—, 12.— in 25.—. A. Postzer: 41 S o m a n Zakaj ste trdili, da je Laivrence vzel prštolo s seboj, ko je zapustil vašo kabino? Nedvomno zato. da bi nekomu prizanesli. Kdo je ta nekdo, ni bilo težko uganiti. Saj ste bili zaljubljeni v gospodično Borgholmovo... Kako vam je prišlo na misel, da ste spravili gospodično Borgholmovo v zvezo s tem dajanjem, mi je za zdaj še uganka, j— Morda mi jo pojasnite...« Petitjean me je pričakujoče pogledal. Drage volje, gospod Petitjean. Obljubite mi samo, da ostane stvar med nama. Ne da bi hotel prikrili šolniku razlago svojega ravnanja med preiskavo. ali.. .« Detektiv je opazil mojo zadrego in mi priskočil na pomoč. »Prav, prav, gospod Weindal, samo po sebi se razume, da ne bo gospodična nič zvedela o tem . je dejal in se umevajoče nasmehnil. Tedaj sem mu povedal, kako sem opazil, daje pištola izginila iz moje kabine, in kako sem našel Mi'.i no uitico pred pisalno mizo. Petitjean je samo kimal. Ko sem končal, je rekel: -Tako nekako sem si tudi jaz predstavljal vso stvar. Prav nič se vam ni treba sramovati, da ste na tihem dolžili gospo- dično Borgholmovo krvavega dejanja. Ob takih okolnostih je bil sum naraven ...« »A kako si razlagate to, da se je rutica gospo-=di6ne Borgholmove mahoma našla v moji kabini?« sem ga vprašal. »K temu se še vrneva. Najprej mi dajte, da nadaljujem svojo povest. — S skopimi podatki, ki smo jih o strežajki dobili iz Amerike, se nisem zadovoljil. A tudi nove poizvedbe niso dognale ničesar, na kar bi bilo moči opreti domnevo o kaki poprejšnji zvezi med gospo VVilsonovo in gospodom Lavvrenceom. To bi me bilo moralo potrditi v sumu, da je bila strežajka samo orodje gospodične Borgholmove. Vendar se je bilo oglasilo v meni nekakšno nezaupanje do te razlage. Ker nisem mogel zvedeti o strežajki ničesar posebnega, sem se lotil zadeve z druge strani. O vseh osebah, ki jih je bilo le količkaj moči osumiti, sem vedel do malega vse. Kako je bilo pa z žrtvijo samo? Brzojavil sem svojemu zaupniku v Združenih državah, naj mi pošlje obširno poročilo o milijonar-jevem zasebnem življenju. Njegovo odgovor sem dobil šele danes pozno popoldne. S pismom sem šel neutegoma k preiskovalnemu sodniku. Zakaj poročilo mojega ameriškega tovariša je bilo rešitev uganke. Lawrence je imel od leta 1929. naprej razmerje z neko revijsko plesalko, Peggy Losanville po imenu. Pred kakima dvema letoma se je bilo njuno prijateljstvo skalilo. Prej so celo pripovedovali, da se Lawrence resno misli poročiti s tem mladim, nenavadno lepim dekletom. Mahoma so se pa njegova čuvstva ohladila. To je bilo nedvomno ob času, ko se je Laivrence zavedel svoje strasti do gospodične Borgholmove. Njen oče je bil malo poprej umrl, in gospodična Borgholmova je živela že nekaj tednov v hiši svojega oddaljenega sorodnika Lawrencea. Kmalu potem se je prijateljstvo med milijonarjem in lepo plesalko dokončno razbilo. Prelom je bil dokaj sirov. Morda je bila — to naj bo pokojniku v opravičilo — Peggy Losanville tudi sama veliko kriva. Drugače bi bilo pač nerazumljivo, da je Lawrence, ki gotovo ni bil skopuh, svojo mnogo letno prijateljico brez beliča postavil pred vrata. Peggy Losanville je tedaj storila tisto, kar bi bila storila na njenem mestu vsaka njenih rojakinj. Tožila je milijonarja za pravično odškodnino zaradi neizpolnjene obljube zakona. Devet izmed desetih Američanov v Lawrenceo-vem družabnem položaju bi se bilo ognilo javnega škandala in se razumno pogodilo s tožiteljico. Ne tako Lawrence. Ta je bil po naturi vročeglavec. Zdaj šele nič ne dobi •— pa da bi me stalo milijon, je baje rekel pri neki priliki. In res: pravda se je končada s plesalkinim porazom. Dekle, ki najbrže ni pričakovalo takega izida, je v svojem obupu pisalo Lawrenceu grozilno pismo. Kak drug moški se za to pismo ne bi bil zmenil; skomignil bi z rameni in ga uničil. A Law-rence, maščevalna natura, je izročil pismo državnemu tožilstvu. Ko je Peggy to zaduhala, je izginila. Čez nekaj tednov so našli njeno truplo na pečini majhnega kalifornijskega kopališča. Listi so pisali o nesreči pri kopanju. Samo nekaj dobro poučenih ljudi je trdilo, da se je plesalka radovoljno odrekla življenja. Lawrence, ki je prav tedaj možil hčer, je poskrbel, da ni ta novica nikoli zagledala belega dne. Moj emeriški zaupnik mi je mogel tudi še povedati, da je bila Peggyjina edina bližnja sorodnica neka teta. Ta je svojo nečakinjo sicer redko videla, a jo je vkljub temu oboževala. Do nedavnega je bila v službi pri Cunardovi parniški progi, in ime ji je bilo — Mary Emerentia Wilson.« Petitjean je bil končal. Ker sem osuplo molčal, je po kratkem presledku nadaljeval: > Preiskovalni sodnik je takoj izda! zaporno povelje proti strežajki Maryji Emerenciji Wilsonovi. Čez pol ure so jo kriminalni uradniki že iskali na jahti ,Milici'. Toda gospa VVilsonova je bila izginila. Našli so jo na jadrnici, s katero je hotela pobegniti v Aleksandreto. Ko so jo privedli pred preiskovalnega sodnika in ji je ta v oči zabrusil, da je morilka, je vse priznala. Lawreaice je imel smrt njene nečakinje na vesti; to je bilo za gospo Wilsonovo neizpodbitno dejstvo. Hotela ga je kaznovati za njegovo dejanje. Hgap&s^v^viif^ ^ -isi: • n"— • «- ----- " — - ■■*■ ■ ZAHVALA Ob prerani smrti naše predobre in nepozabne mamice, stare mame in tašče, gospe MARIJE PONEBsEK roj. Tomičič vdove po višjem finančnem svetniku v pokoju se za premnoge dokaze iskrenega sočutja, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so našo ziaio m»- «'• ■ častnem stevnu spremili k večnemu počitku, najiskrenejše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa veljaj prečastitemu stolnemu kanoniku g. Kllnar Tomažu za njegovo požrtvovalno dušno službo, g. zdravniku dr. Brecelj Antonu starejšemu za njegovo skrbno zdravniško nego, č. s. Inocenciji za njeno požrtvovalno in ljubeznivo postrežbo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi sv. Nikolaja V četrtek, dne 12. t. m. ob 8. uri zjutraj. LJUBLJANA, dne 10. novembra 1936. Globoko žalujoči rodbini PONEBŠEK in HAJNOVSKY i-ijBissfe** -.v-..". 'i? Žena,žejna ljubezni • v v isce sorodno dušo Mestni pogrebni mo<1 Občina Ljubljana Umrla nam je srčno ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, tašča, gospa Ravnikar Mari|a VDOVA PO POŠT. PODUBADNIKU Pogreb naše ljubljene mamice se bo vršil v torek, dne 10. novembra 1936. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Poganski nasip 16, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 9. novembra 1936. žalujoči : ANA, hčerka; TONE in VINKO, sinova; FANI BAN, sestra; RUŽICA, VINČI, BRUNO, MARJANCA, vnuki in vnukinje, ter ostalo sorodstvo. MORANA 2e TISOČI 80 SI REŠILI LASE 8 KOZMETIČNO TEKOČINO „M O R A N A" KUPITE JO TAKOJ, prijetnega Je tn nežnega vonja TAKOJ Izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti Krepi korenine, izpadanje las preneha, LASJE zrastejo na GOLEM mestu. Pošljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina in paket Din 7. MODERNA KOZMETIKA MORANA — SPLIT če ne boste z rezultatom zadovoljni, vrnemo denar] f Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem javljam tužno vest, da me je nenadoma zapustila dobra soproga, gospa Bergant Lucija roj. Delakorda soproga žel. zvanič. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 11. novembra 1936, ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. ♦> V LJUBLJANI, dne 9. nov. 1936. žalujoči soprog BERGANT JANKO Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Tragična resnična zgodba iz življenja »Vse sem imela, kar si žena more želeti — denar, dragocenosti, drage obleke — vse razen ljubezni. Občutila sem se nesrečno ln zapuščeno in naveličala sem se samotnega življenja po razkošnih hotelih. Nihče me ni snubil in vedela sem tudi zakaj: imela sem strašno slabo polt. Koža je bila pokrita z za-jedalci tn razširjenimi znojnicami. Kar sem poizkusila zoper to, nič ni koristilo. Takrat sem po nasvetu svojega zdravnika preizkusila belo kremo Tokalon. 2e v nekaj dneh je bila koža bolj sveža in jasna. V tednu dni so vse razširjene znojnice z zajedalci vred izginile in koža je bila gladka, mehka in bela. Kmalu sem se poročila z možem po glasu svojega srca.« Bela krema Tokalon (ki ni mastna) vsebuje prečiščeno smetano in oljčno olje. Te sestavine predro v znojnice in spravijo na površje globoko skrito nesnago, do katere milo in voda ne moreta priti. Druge sestavine bele kreme Tokalon pa redijo in pomlajujejo kožo, strnejo razširjene znojnice ter tudi najtemnejšo in najodpornejšo kožo v treh dneh napravijo mehko, belo in gladko. Celo žene srednjih tet lahko dobijo svežo lepo polt, s katero bi se mogla ponašati vsaka mladenka. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne. m?"* ISceno p/ocu; ,/^nfrn" narocninc varuj svojcem s V globoki žalosti sporočamo, da nam je naš ljubljeni soprog in oče, gospod dr. VINKO ŽELEZNIKAR primarij banovinske bolnice v Slovenjgradcu danes ob 14. uri, previden s tolažili sv. vere nenadoma preminul. Pogreb predragega, nepozabnega nam pokojnika se bo vršil v sredo, dne 11. novembra ob 16. uri na tukajšnje pokopališč'. SLOVENJGRADEC, dne 9. novembra 1936. ŽALUJOČA RODBINA. = »JUTRO« št 261 8 Torek, tO. XI. 1936 CENE MALIM OGLASOM Po 60 par m besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo orri, ki ttčejo •tažb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12-—. Dopisi (n ženltve se zaračunajo po Din 8«— za vsako besedo. Din S.— davka ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5-— za šifro aH dajanje osuflovOT. NajmanjSi znesek xa enkratno objavo oglasa Din 20.—t Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din Iv— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanj! znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Ogla.nega^ae^.Ju^. JJjj, J.. y XBiMllltah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predag naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tlčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Prehranu Beseda 1 Din, davek 8 Din m Šifro «41 dajanje naslova B Din. NajmanjSi tneeek 17 Din. Izborna domača hrana ta zmerno ceno. Dobrilova * 38696-14 BSE3EBSS Besed« i Din davek 8 Din M iifio aH lajanje aaalova P Din. ifajmanjši Enesnk. 17 Din Delovodja c* tovarno pohištva t dolgoletno prakso v delavnici yb izlroSnjami v izdelova-B ju serij dobi takoj lapo-»lenje. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Dauersfcel-lung«. 364-35-1 Žensko moč ■ronžno nemščine, z dežele, sprejmem v pisarno, dva do tri mesece samo ze hrano in stanovanje. Ponudbe ca og!. odd. Jutra pod »Ano«. 26724-1 Zobotehnika ■riajšo moč, sprejmem takoj v službo. Pogoji: sam eki, perfekten v delu, popolnoma soliden. Prednost imajo oni z dežele. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Marljiv«. 36720-1 Frizersko pomočnico dobro delavko, iščem za Celje. Ponudbo poslati na: Josip Moller Celje. 26721-1 Natakarico sprejmem. Mestni trg 13. 36698-1 Iščemo nadzornika ta zračenje (VVettorsteiger). ki mora biti absolvent ru d«rske šole. Ponudbe na naslon: — Rudnik Rtanj. Brače Minh a. d., Beograd, pošt. pret. 106. 8502-1 Mizarskega pomočnika »prejmem. Mizarstvo .Josip Goljar, Gosposvetska 13. 36716-1 Šoferja - mehanika neoienjenaga, sprejmem takoj. Ivan Prešern. Kranj. 26715-1 Krojaškega pomočnika ta fino, veiiico delo. sprejmem, tniii izven hiše. Hren, Prešernova 54. 26707-1 Gospo pošteno in izvežbano, sprejmem kot plačrlno natakarico ob sobotah in nede-ljaJi ia keglišče. Naslov v rseh poslovalnicah Jutra. :6705-1 Prvovrstna šivilja gre na dom za šivanje pla ščev in oblek. — Benčifc, Florjanska 34. 26725-2 (Vajenci (Ce) Beeeda 1 Dtn. lavek Din za Šifro alt lajanje naslona 5 Din NajmanjSi znesek 17 Din Zobotehničnega vajenca sprejmem. Prednost imajo on; z dežele. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ne nad 16 let«. 36719-44 Beseda 1 Din. lavek 3 Din za Šifro ali tajanje naslova 1 Din NajmanjSi tneeek 17 Din Jabolka prvovrstna obrana po f>o-vzetju od 15 kg naprej razpošilja Xechner 'fenrik. Libeliče. Koroško 36339 34 Pohištva Beseda 1 Din. lavek 8 Din 'A šifro »!• lajanje naslova i Din NajmanjSi znesek 17 Din Pohištvo posteljo, dve visoki omar., otomann '•z orehovega lesa. dobro ohranjeno ugodno prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36701-18 Beseda 1 Din lavek 9 Din za šifro ali lajanje naslova 5 Din NfljmanjS' tneeek 17 Din Črno moško suknjo dobro ohranjeno za močnejšega. prodam Naslov v vseh posloval Jutra 2671.2-13 Beeeda 1 Dtn. lavek 8 Dii. z* šifro »li dajanje naslova P Din NajmanjSi zn«s<>k 17' Din Krojaški stroj Koroščeva 14 — 36705-29 prodam. Moste. Družabnika z nekaj kapitala iščem za izpopolnitev in -peljavo novega oblastveno zaščite nega modela premikalnega okna »Ferdo«. Vsa pojasnila daje Ferdo Primožič. Ljubljana Tržaška cesta 18/1. 20687-16 Hranilne vloge kupite ali prodaste najboljše ootom moje Disarn* Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12 Telefon 38 10 207:6-16 Pattai aparate ki izdelujejo soda-vodo, brezalkoholne in alkoholne pijače, prodam, dalje koncesijo za izdelavo alkoholnih in brezalkoholnih pijač Prodam te Konce sije za malo ceno ali spre> mem tudi družabnika za kraljevino Jugoslavijo Po goii ugodni Kdot >e želi sporazumpt.. naj irše na naslov: Sliškovič Split Zvonimirova ul. 5. '."varna soda vode. Vloge Ljubljanske kreditne banke vsake cs.vtn kui> m '.afcoj Plačam najbolje Ponndbe na podružn.ce Jn ra Vlar bor ood »Drava« 361-16 Bančno bom. lavud Mariboi Alefcsan.lrovs #>. zvršuie aajboljt laku; o prodaje HRANILNIH VLOG vseb denarnih zavn-lnv odgovor Din 8 znamk 264 16 Vsakovrstno zlato kupuje oo najvišjih senati CERNE - juvelii Ljubljana. VVolfova ulica 1 12-36 Lokali Beseda 1 Din iavek 3 Din ia šifro ali lajanje slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Trgovino s sadjem in živili takoj ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sadje«. (»25-19 Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš dobri predstojnik, >od nrimarii gospod primarij USPOREDITE I OSVJEDOČITE SE: PARKER VACUMATK JE U SVAKOM POGLEDU BOLJI dr. ŽELEZNIKAR VINKO upravnik in šef kirurgičnega oddelka javne bolnice v Slovenjgradcu danes po kratki bolezni, nepričakovano umrl. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 11 novembra 1936. ob 16. uri na mestno pokopališče v Slovenjgradcu. Blagega pokojnika bomo obdržali trajno v hvaležnem spominu. V SLOVENJGRADCU. dne 9. novembra 1936. ZDRAVNIKI IN URADNIŠTVO JAVNE BOLNICE VSLOVENJGRADCU. Vrnil beseda SO oar; davek 5 Din ca lajanje aasi«va 6 Din, najmanjši «ne»»k 1? Din Oskrbnik - ekonom i večletno prakso v tu in inozemstvu, verziran v vseh i nogah gospodarstva. — kavcije zmožen, išči z«po-slitve. Cenj. ponudbe na naslov: A. Tribušon. pošta Smlednik. 36714-2 Starejša vzgojiteljica s perfektnim znanjem nem-ičioe, išče službo. — Zna dobrvi Šivati. Gregorčičeva al. 7a, priti., levo. i6726-2 Mladenič prost vojaščine, polten ln zanesljiv, želi kakršnokoli zaposlenje preko dneve v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rad delam«*. 26703-2 Beeeda 1 Din. davek 3 Din za Šifro ali 'lajanje naslov« i Din. NajmanjSi lesefc 17 Din Psiček bel, z rujavimi lisami, se je zatekel. Lastnik naj se zglasi pri g. Bašin Emon-ska cesta 10. 36732-27 Izgubljeno Besoda 1 Din. lavek S Dit ta Šifro ali lajanje naslova * Din NajmanjSi znesek 17 Din Naproša se dotično gospo, katera je našla v Tivoliju v desnem parku žensko ročno torbico, naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 26723-38 Beseda 1 Din. lavek S Dii. ia šifro alt dajanje naslova 5 Din Nojmanši use^i 17 Din Hranilne vloge vseb vrst supnje po najvUj: eem takoj v gotovini Al. Planinšeb Ljubljana Beethovnova al 14/L Telefon 35-10 314-16 Beseda 5 Din. lavek 3 Dni ta šifro ali iajanpe raslovs Din Najmanjši znesek 17 Din Javna dražba V Prevaljah, Mežiška dolina, na »edeiu vseb oblasti na uaiprometnejSi točki pro lamo 24 novembra 1936 -nonadsUopno hišo < odar ko poslopje. Najlepša or-'žnost za podjetnega go ■t "ar=,1 tnr''vca nilna vrednost Din 72.000. Najmanjši ponudek Din -'13.000. Plačilni »ogoj za tdražitelja jako ugi>ln: Vsa podrobna pojasnila ia je Hranilnica in posojilni •a Prevalje. 255-20 Hišo ali vilo v bližnji okolic; Ljubljane, St. Vid ali Bežigrad kupim. Cena do 150.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Hiša za gotovino«« 36415-30 VODSTVO LN UPRAVA JAVNE BOLNICE V SLOVENJGRADCU naznanjata ,da je gospod primarij dr. ŽELEZNIKAR VINKO upravnik in šef kirurgičnega oddelka javne bolnice v Slovenjgradcu in rezervni sanitetni kapetan I. klase itd. odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje danes po kratki bolezni nepričakovano preminul. Pogreb se bo vršil v sredo, dne 11. novembra 1936. ob 16. uri na mestno pokopališče v Slovenjgradcu. V SLOVENJGRADCU, dne 9. novembra 1936. VODSTVO IN UPRAVA JAVNE BOLNICE V SLOVENJGRADCU. Uztnite u obzir, da PARKER VACUMATIC sadrži 102% više tinte, a da mu se obujam nije povečao i to uslijea toga što nema gumeoog rezervoara, ventila, ni pumpu na polugu kao nalivpera drugog fabrikata,koja tokom vremena post-aju radi toga neupora-biva. VACUMATIC Vam trvijk pokazujc koltko tinte jos sadrzitako, da več danima unapred znadete kad ga treba nadopuniti,nema neugodnih iznenadjenja. Isporedite napokon i samo perce, PARKER-ovo platinasto i zlatno perce, čiji vršak je izradjen sa največom pomnjom te nikada ne zapinje ili grebe. STANDARD modeli iroadu posve zlatno perce. Posjepte najblilu trgovinu PARKER nalivpera i uvjerite se nsporedjivanjem sa drugim nalivperima o boljim svojstvima VACUMATIC-a. Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro ul: lajanje oslova o Din Najmanjši znesek 17 Din 3 dvosobna stanovanja parket, nova vila. od lam za 550 Din. 500 Din in 460 Din Staretova 36. Trnovo 26375-31 Sobo in kuhinjo oddam i. decembra. Rožua ulica 3. 267<>4-31 Solnčno stanovanje obstoječe iz štirih sob, kopalnice in drugih pritiklin, takoj oddam. Strogi center. Poizve se pri tvrdki Koll-mann na Mestnem triu 26445-31 B^e^s 1 Din lav. k 8 D:i za šifro al: lajanje naslova S Din Najmanjši znesek •7 I »in V najem vzamem takoj opremljene -tanova-nje ali hišo s kopalnico in kuhinjo. Ponudbe n;i ogl odd. Jutra pod »C sto«. 26710-31.1 INSERIRAJ V „JUTRU"! Beseda 1 Duu Ur«! £ Du, u> Silro »U lajanje uaslovs 5 Din NajmanjSi metek 17 IX n Lepo sobo z dvema posteljama. z oskrbo ali brez. oddam. — Dobrilova 6. Mirje 26700-33 2 krasni opremljeni sobi oddam boljšemu gospodu, gospodični ali [>a zakonskemu [>aru. Centralna kurjava. lift, telelon. ko|«alnica. v bližini pošte. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26455-33 Opremljeno sobo seiparirano, s kopalnico v Mpi vili, oddam takoj. Pod-milščakova 7/1. Bežigrad. 367!3-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam boljšemu, solidnemu gospodu. — Streliška ul. 22/1. 26367-23 Ob vsaki priliki — se spomnite da ao .JotroTi* .Malt oglasi* v Sloveniji oajaspeinejSa, naj-ceoejSa Id najhitrejša poaredo-nlnlet m slaibe vseh vrst. u prodajo in nakap vseh stvari, u nepremičnine, lo-s. podjetja, kapital, »e-nI tre lo sa m drago MAXIMA Din. 750.- MAJOR Din. 600.- SLENDER Din. 500.-STANDARD Din. 450.- sa p»ikladnom olovkama Din. 250.- & 350^ PARKER QUINK-Druglh obicnih tinta NOTTER i DRUG, GUNDULICEVA ul. 5, ZAGREB. PRODAJA 'ARKER peres za Diavsko bano\ino. R A D I O V A L — LJUBLJANA Jnseriraite v „£?utru"! Beseda 1 Din. lavek 8 Din za Šifro Ji lajanje m islora S Din NajmanjSi inesek 17 Din Hubertus nepremočljiv temnosiv in v I različnih barvah po Din 250.— ter vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JU. Ljubljana, Sv Petra c. 14 Dotrpel je danes zjutraj naš ljubljeni, skrbni soprog, tata, svak, gospod brat tn ANTON G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje Za večno nas je zapustila naša predobra soproga, zlata mama, stara mama, tašča, gospa MARIJA VIDEMŠEK soproga nadoficijala v pokoju danes ob 3. uri zjutraj po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, 11. novembra ob pol 17. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. Celje-Praga-Maribor, dne 9. novembra 1936. Globoko žalujoča rodbina in sorodniki 60 V tistem trenutku je sedela »podaj na vrtu gospa Špehkova in pila / gospodično Suhajužnikovo čaj. Gospa in gospodična sta bili članici ženskega društva in sta se pravkar pogovarjali o tem, kakšna škoda je, da se ljudje zmerom prepirajo. Gospa Špehkova je hotela spisati o tej zadevi članek in ga poslati v vse lipte. Dotrpela je, previdena sv. zakramenti za umirajoče naša predraga mama, gospa Alojzija Pipan roj. Urbančič Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Podlimbarskega ulica 15, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušiiica se bo brala v sredo, 11. t. m ob pol 7. uri zjutraj, v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški. Vsem, ki so blago pokojnico poznali, jo priporočamo v molitev. Ljubljana, Beograd, dne 9. novembra 1936. IVAN, soprog; ADOLF, FRANC, ALBINA, otroci; DANICA roj. STOJANOVIC, snaha; DARKO, vnuček. Suha drva, premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5. inšpektor Pok. zavoda in rez. pešad. kapetan I. klase previden s tolažili sv. vere, star 56 let. Pogreb našega dragega pokojnika bo v sredo, 11. t. m., popoldne ob uri iz hiše žalosti. Karlovška cesta 22, k Sv. Križu. Ohranite mu blag spomin! LJUBLJANA, 9. novembra 1936. LIZIKA, soproga. TONČEK in MIMICA, otroka. Vse ostalo sorodstvo. ZAHVALA Povodom bridke smrti predobrega, nepozabnega očeta ŠTEFANA DERČIČA mi je došlo toliko sočustvujočih izrazov, da se zamorem le tem potom zahvaliti vsem in vsakemu, ki je čutil v teh bridkih urah z mano in blagopokojnemu izkazal zadnjo čast. Posebno se zahvaljujem: gospodu dr. Pečku za vestno zdravniško skrb m lajšanje bolečin; gospodu Lovru Pleterskemu za prijateljsko požrtvovalnost ob vsaki uri bolezni in smrti; vsem darovalcem prekrasnih vencev in jesenskega cvetja; gasilskim četam iz Brežic, Bukoška, Zakota, Krške vasi, Vidma, Krškega, Rajhenburga, Sevnice. Iskreno se zahvaljujem predstojniku brežiške občine gospodu dr. Drnovšku za v srce segajoče poslovilne besede najstarejšemu Brežičanu, ter gasilski župni starešini gospodu Zorku iz Brežic, ki se je ginjeno poslavljal od ustanovitelja gasilskega društva v Brežicah. še enkrat prisrčna zahvala vsem, ki so počastili predragega na zadnji poti in prihiteli od blizu in daleč. BRE2ICE, 10. novembra 1936. Žalujoča hčer LINA UNGER-DERČIČ. Urejuje Davorin Ravijen, - Izdaja konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d.