t 81
V Gorici, v sredo dne 10. oktobra  1906.
jtiajo dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto II, uri prodpoldne ter Btane po poŠti prejemana y Gorici na dom poSiljanar
m leto.......13 K 20 v, ali gld. 6-60
uj leta........6  » 60  .   »    »   3-30
letrt leta.......3   » 40  »   »    »   1-70
posamične številko stanejo 10 vin.
SOČA" ima naslednje izreda^ prilogo v-.Gb^pp**. n lotu »Kažipot po GoriSkem in GradiSčanskeni" in ilipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje dva-lt v Ktu „Vozni red železnic, parnikov in poStnib . (j« ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". jfaro5nino  sprejema apravnistvo v Gosposki  ulici ,v- 7 I. nadstr. y »Goriški   Tiskarni«   A. Gabršček. i naročila brez doposlane naročnine še ne oziramo. Masi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če ^bo l-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat   12 v vsaka sjk Večkrat po dogodbi. Večje Črke po prostoru. — i Reklama in spisi v urednigkem delu 30 v vrsta. Za •;lo in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXVI.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«r'JDr.~K, Lavržč.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
se nahaja v Gospodi ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoč: guoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikihod9.dol2. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
HaroCnino in oglase je plafiati louo Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le are dni Stvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravnlStva.      ,
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soge« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
»Soda« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvrarz v Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lčban na tekališ&i Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajtvpo-kopališčni ulici,!, Mafiussi v ulici Fomica, I. Hovaiiski v Korenski ulici it. 22 ~, v Trstu^r tobakarni LavrenSifi na trgu della Caserma.
Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
,flgrarna stranka" na Krasu in še marsikaj drugega.
m.
Prav je rečeno v onem dopisu s [rasa v »Edin.« 23. pr. m., da kleri-alizmu ni drug namen, nego da ovira saki energični narodni izlet, in da je lerikalizem prinesel nad naš narod Že-ieizmernega zla. To je res, ali radi aga se ni treba obregniti ob napredno franko ter jej očitati »doktrinami libe-alizem«. Že zadnjič smo dokazali, da ii takega liberalizma, s kakoršnim tako •adi strašijo nekateri ljudje okoli, mar-reč da je naS »liberalizem« pravo narodno delo po znanem Lavričevem jeslu. Tisti »liberalizem« torej ni nikak rzrok, da bi koga odvračal od dela v okrilju narodno-napredne stranke, in lato se nahaja na krivi poti oni, ki brca na levo in desno, obsoja in se zgublja v praznih frazah, Tak človek ne bo nikdar nič dobrega storil za narod, pač pa le cepi, razdvaja, odtujuje, meša ^ojme, dela torej protinarodno delo. Taki »narodni delavci« pomagajo le klerikalcem. In vendar klerikalizmu ni drug namen, nego da ovira vsaki energični narodni vzlet; klerikalizem je prinesel nad naš narod že neizmernega zla!
Kaj je klerikalizem, je bilo v raznih naprednih listih povedano že stokrat in stokrat. Pa vendar moramo še zopet povedati, da je klerikalizem struja, Iti hoče priboriti in zagotoviti duhovnikom in cerkvi najmerodajniši vpliv v Iržavi, v socijalnem življenju, v šoli, povsodi; stremi za tem: podložiti cerkvi itt njenim organom vse življenje, da bi povsodi vladala le cerkev in cerkveni možje, da bi se vršila le volja teh. In kaj je tak klerikalizem že storil z našim narodom, o tem govori prebritko zgodovina našega naroda. Boj proti klerikalizmu je  svet boj, zato  pa moramo
tudi videti združene v tem boju vse svobodomiselne može, ki hočejo našemu j narodu res dobro. Klerikalizem ima veliko moč; mogočno je razvit zlasti med Slovenci; radi tega pa ne moremo napredovati, kakor bi napredovali, če . bi ne bili tako,razcepljeni in ponižani prav po klerikalizmu.
Ta klerikalizem mori kulturelno in moralno povzdigo našega kmeta, ta klerikalizem igra v vseh političnih bojih po Goriškem že pol stoletja ulogo z a tir a tel j a in tlačitelja. Naša politična zgodovina nas uči, da je iskal in si išče klerikalizem vedno le osebne koristi ter da zapostavlja in tlači dosledno vse, kar bi pripomoglo kmetu in drugim do »energičnega izleta«. Klerikalizem je v naši deželi, kakor drugodi, zaveznik vlade, ki jej pomaga dušiti in stiskati ljudsvo, da ostane pri starih odnosa jih ponižno in pokorno tako, da lahko ž njim delajo, kar hočejo, vlada in klerikalci. Naprednjaki pa se ravno borimo proti tej zvezi; kdor se hoče torej boriti proti klerikalizmu, mora stati le v naprednih vrstah, drugače cepi, in lahko preračuni že kar naprej, da ne stori nič dobrega; take so pač razmere pri nas v naši mali deželi.
Iz tega pa je tudi jasno, da kdor hoče delovati res ^za kulturelno in moralno povzdigo našega kmeta, se no sme naslanjati na klerikalce, ker tem je taka povzdiga deveta briga, ampak se mora pridružiti stranki, ki dela in hoče res kaj storiti za kmeta. Saj je prav, če se pri tem organizuje tudi kmet sam, je pač s tem olajšano delo za označeno povzdigo vsem onim, ki uvid ajo res nujno potrebo, da se taka povzdiga uresniči. Poduka ni nikdar odveč, pametno in previdno izvedena organizacija ne more nikdar škodovati — ali da se pri takem delu kdo joče ter brca okoli sebe kakor razposajen otrok, to kaže, da je tako delovanje zasnovano tako, da ne more roditi dobrega sadu. —
» Pri nas povsodi je potreba pritegniti narodno delo v skupno, organi-zovano, premišljeno delo, ne pa da se bo boril kar tako brezmiselno stan proti stanu, da se bo cepilo in dvojilo ter zabavljalo na levo in desno. Zabavljanja in cepljenja je bilo že dosti —zdaj naj pride delo na vrsto!
Panslavizem.
V Celju je izšla v založbi »Zvezne trgovine" v gladki nemščini pisana brošura »Der Panslavismus". (Stane 60 v, po pošti 70 v.) Eine national-politische Betrachtung. Ta brošura je vredna, da seznanimo ž njo podrobneje našo Čitatelje.
Uvod. »Mrtvi hitro jahajo, pa tudi žive in oživljajoče ideje jahajo hitro ter delujejo naglo in učinkujejo preobračevaje"... Tako pričenja uvod, Po kratkem razmotrivauju k uvodnemu stavku čitamo: »Ideja združene Hal i je so jo morala zdeti v letu 1849. še marsikateremu, ki je menil, da misli trezno in pametno, smešen stvor fantazije — 10 let pozneje pa jo bila uresničena. — »Ideja v e-l i k o N e m č i j e je bila ob istem času še marsikateremu nemškemu patrijotu vroče za-željen sen — v letu 1872. je že slavila nepričakovane triuinfe." — O ruski ustavi se je zdelo še pred enim letom, da je zavita v najneprodirnejšo temo daljne bodočnosti — sedaj se razvya pred našimi očmi." — »Ideja splošne volilne pravice se je zdela pred nekaj meseci v Avstriji še dvomljiva bojna fraza ter nevarno agitacijsko sredstvo — danes trka na vrta in ni je mogoče odbiti."
To navaja pisatelj, da ne bi občinstvo zavrglo v brošuri obravnavane ideje ter jo proglasilo za utopijo, ne da bi je niti preskušalo, se li bližajo pogoji za njeno uresničenje ali pa so že tu.
Pisatelj meni, da so že tu. Znamenja za to so:
1. popolnoma predrugačena politična situacija, katero nam predstav-jajo uvedba ustave v Rusiji,  uvedba splošne
volilne pravice v Avstriji, zmaga koalicije na Ogrskem in Hrvatskem, prememba dinastije v Srbiji, novi odnošaji med Srbi in Hrvati itd.;
2. okoliščina, daje ta ideja, kot vsaka za življenje sposobna ideja, na različnih prostorno inkulturno oddaljenih krajih nastopila hkratu ter se vedno bolj razširila.
V brošuri obseženi načrt zastopa med Poljaki »slovanski klub" v Krekovem ter istega glasilo .^viat Slovianski". V Eusiji je zastopal zbliževanje Slovanov po tem načrtu veliki liberalni list „R u s", ki je pozneje izhajal pod imenom „Molvn" ter nosi sedaj naslov »Dvadcati WjekB. Prememba imen je posledica zatiranja listov od strani ruske vlade.
»Dvadcati Wjek" je priobčil serijo člankov, v katerih razpravlja idejo »Slovanske zveze" (»Slavjanski Svjaz"), ter se poteza za avtonomijo poljskega kraljestva kot izhodišča nove slovanske politike. Profesor Koneeznv je rekel pisatelju, da ga zagotavlja, da sprejmejo ta program tudi Čehi tekom par let. Kot simptom za to smatra brzojavko češkega narodnega sveta s podpisom dr. Herolda pri otvoritvi dume nakonstitucijonelno demokratično stranko.
I. Prvi odstavek ima za naslov znane besede „Du sprichst gelassen aus ein grosses WortB velikega nemškega pesnika.... »Celo popolnoma vseslovansko misleče osebe nimajo nikdar poguma, besedo: »pansla-vistično" in »panslavizem" (vseslovansko, vse-slovanstvo) jasno izreči. Govori se rado o „sio-vanski vzajemnosti", kar je vzeto iz češkega, ali ostanimo pri — »panslavizmu", — tako pravi pisatelj. »Samo moramo ga pošteno razložiti in utemeljiti; dokazati moramo:
1.  da panslavizem ni le izvodek sentimentalnih eksaltadov, marveč izvedljiv, da celo potreben rezultat političnega razvitka naših narodov;
2.  da harmonira popolnoma z našimi verskimi, političnimi, narodnimi, socijalnimi in drugimi dolžnostmi, da je celo njihova najboljša opora.
Grof Moiite Cristo.
napisal fllexnndre Domas.
(Dalje.)
i t Nočno nebo je bifo posejano z zvezdami. Z višine Villej-'^je bi!o na pariško ravnino videti kakor na temno morje, bilijoni luCij so bili enaki prav toliki množici fosforujočih va-,ov"j in tudi resnično so bili to valovi, samo bolj žareči, bolj strastni in razigrani nego so valovi vzburkanega oceana, valovi, " se vodno zaletujejo drug ob drugega, vedno buče, vedno požirajo.
Grof ostane sam, kajti na njegovo znamenje se voz po-*& idpelje naprej.
Nato dolgo časa s prekrižanimi rokami opazuje ta veliki |"avž, kjer se meša, topi in oblikuje neštevilno mislij, da potem ^ tega žrela vodijo svet. Ko se njegov pogled dolgo časa vpira * ta_ Babilon, o katerem sanjajo religiozni pesniki in materini zasmehovalci, sklene roke, pobesi glavo in govori, kakor to moli :
»"veliko mesto, šest mesecev je šele, odkar sem prestopil v°ja vrata. Mislim, da me je Bog peljal tja, in triumfujočega m pelje proč. Samo Bogu, ki lahko čita v mojem srcu, sem toupal skrivnost svojega bivanja med tvojimi zidovi; samo Bog e> da odhajam brez ponosa in prevzetnosti, a ne brez bolesti.
1 01* ve, da moči, kateri mi je podelil,  nisem zlorabljal
za se, niti v slabe namene. O veliko
v tvojem na-
d. JJ.SGm našel> kar sem iskal[ I fcv<>j° notranjost sem preiskoval, bl odstranil, kar je bilo tam slabega. Zdaj je moje delo
izvršeno, moja naloga končana, zdaj mi ti ne moreš nuditi ni-j česar več, niti veselja, niti žalosti; z Bogom, Pariš, z Bogom!"
Še enkrat se ozre njegov pogled na ravnino; nato položi grof roko na čelo in vstopi v voz, ki se za njim zapre in hitro izgine za višino.
Popotnika pustita za seboj deset milj, ne da bi zinila besedico. Morrel- sanja, Monte Cristo ga opazuje.
»Morrel," pravi končno grof, »ali vam je žal, da greste z menoj ?"
»Ne, gospod grof; toda zapustiti Pariš —"
»Če bi bil mislil, da vas v Parisu čaka sreča, Morrel, bi vas bil pustil tam."
»V Parisu počiva Valentina, in zapuščajo Pariš, jo izgubljam drugič."
»Maksimilijan," pravi grof, »prijatelji, katere smo izgubili, ne počivajo pod zemljo, ampak v naSem srcu, in Bog je odločil to tako, da bi nas vedno spremljali. Jaz imam dva prijatelja, ki me nikdar ne zapustita: prvi je moj oče, drugi moj učitelj. Duh obeh živi v meni. Kadar o kaki stvari dvomim, jih vprašam za svet, in če storim kaj dobrega, je to posledica njunega nasveta. Vprašajte glas svojega srca, Morrel, -Če mi imate še naprej kazati tako zlovoljen obraz."
»Prijatelj," pravi Maksimilijan, »glas mojega srca je zelo žalosten in mi obljublja samo nesrečo."
»Oslabelim duhovom je lastno, da vidijo vse skozi žalni flor. Duša sama si stvori to obzorje. Vaša duša je omračena, in zato se vam zdi nebo oblačno.
»To je morda res," pravi Villefort.
In znova se zatopi v svoje sanjarjenje. — ,
Potovanje se je vršilo z ono izvanredno hitrostjo, ki je bila možna le grofu..Mesta so izginjala ob cesti kakor sence, in drevesa, ki jih je stresal  prvi jesenski vetrič, so bežala
mimo njih. Zjutraj sta dospela popotnika v Chalons, kjer ju je pričakoval grofov parnik. • Ne da bi izgubljali le trenotek, so ykrcali voz; in popotnika sta stopila na krov.
Lepa ladija je plula po vodi kakor ptica; celo Morrel je čutil silno hitrost in pogosto, če je stresel veter njegove temne lase, se je zdelo, da so za hip izginili z njegovega čela temni oblaki.
Kar se tiče grofa, je bil njegov pogled tem ljubeznivejši, čim bolj sta se oddaljevala od Parisa; žar radosti je legel na njegovo plemenito obličje. Bil je kakor izgnanec, ki po dolgih letih zagleda svojo domovino.
Kmalu se je prikazal njunim očem Marseille, bel in živahen, Marseille, mlajši brat Tira iz Kartagine, njun naslednik v vladi nad Sredozemskim morjem, Marseille, pomlajujoč se v isti meri, kakor se stara. Obema je vzbudil enako množico spominov, kajti oba sta se tukaj igrala kot otroka. ' Oči obeh se naenkrat obrnejo na Cannebiere.
Ladija je odhajala v Alger. Nalagali so pii^ago, popotniki so hiteli na krov, sorodniki in prijatelji so klicali odhajajočim poslednji žalostni »z Bogom"; toda celo ta žalosten in ganljiv prizor ne more raztresti Morrela, ki ga je navdajala samo ena misel, odkar je stopil na nabrežje.
»Glejte," pravi in stisne Monte Cristu roko, »tu je kraj, kjer je stal moj oče, ko je priplul v pristanišče ,Faraon'. Tukaj me je vrli mož, ki ste ga rešili smrti in sramote, objel, in še čutim, kako močijo njegove solze moja lica. In ni jokal samo on, kajti mnogi, ki so naju videli, so jokali z nama."
Monte Cristo se nasmehne.
»Jaz sem bil tamkaj," pravi in mu pokaže ogel ulice.
Ko izgovori te besede, žačujeta v 8meri, v katero se obrneta, bolestno ihtenje" in zagledata, žensko, ki maha z roko mlademu popotniku v slovo. Ta> žena. ima ^obličje zastrto, s paj-
II.   „Mal rod velikih dedovtt.... „Nekdaj so bili ponosni na to: 3tremiti v višine; hotelo se je seči rajši čez resnično nego zaostati za mogočim. Sedaj pa je prišel rod, ki se imenuje rod nadljudi], ali se v resnici dvigne le redkokedaj nad dnevne vsakdanjosti, ki zavleče porogljivo ustnice pri spominu na dede radi njihovega včasih prevelikega idealizma, ki imenuje duha irroreč in sred dušeč skepticizem, neko plazenje za rečeno malenkostnimi zadovoljitvami, večkrat tudi leno brezdelje in malodušno pešanje — praktično in reelno stališče. Mrzel, brezpogumen, len, prazen na mislih je rod naših nadljudi). In ta rod zgiba ramena ter se pači ob spominu velikih duhov slovanske renaissance."....
„Ali ima ta rod pravico, obsojati pan-slavizem naših dedov ter ga smešiti?"
„Sadove njihovih idej vidimo. Z jedno besedo je to slovanska renaissanca. Kolar na severu, Vraz na jugu, sta storila za slovenstvo več nego vsi Plejadi njihov pvgraaičnih potomcev. Vrnili so v življenje narode, že zapisane kraljestvu senc, ogreli so slovansko kri, vstvarili navdušeno in požrtvovalno generacijo."
če ni vse doseženo, niso krivi le oni, ampak tudi njihovi potomci...
III.   »The art of book-making". »Umetnost, delati knjige". Moderno pisateljevanje imenuje neki duhoviti ameriški pisec »The art of book-inaking".
Pisatelj noče „p i s a t i k n j i g e", ampak določiti idejo. Ne domišljuje si, da je našel kako rešilno idejo, če navzlic temu piše brošuro, dela to iz tega vzroka, ker misli, da v tako resnem in posledic polnem času, kakor je naš, treba in se mora slišati vsak glas v vzbujanje javne vesti in v jasnenje javnega mnenja.
IV.  Izhodišče. — »Odjužnovzhodnih koncev alp do Adrije bivajo ostanki naroda, kateri bi bil v boljših razmerah morda kaj storil ter zapustil sledove v zgodovini. Radi svoje žalostne usode pa izumira. Te usode niso odpravili tudi dogodki zadnjega stoletja, katere se imenuje našo preporoditev, marveč so jo le podaljšali. In tudi bodočnost nam ne odkriva stranij, ki bi bile polne lučij. Čas naših narodnih bojev je čas naših narodnih izgub.
Vsako ljudsko štetje izkazuje manj Slovencev od prejšnjega. Število naših rojakov se manjša in sicer ne samo relativno, ampak tudi absolutno, in lahko bi se preračunil dan, ko ne bo nobenega Slovenca več.... Naša jezikovna meja se pomika vedno bolj proti jugu. Na Štajerskem in Koroškem imamo ob jezikovnih mejah skoro vedno beležiti le izgube, in če se nam tuintam nazdevno usoda smeji, je to navadno ali le mimoidoč slučajni uspeh, ali pa je to postojanka, ki je že bila naša <sst ter je bila doslej le vsled posebnih razmer v rokah našega sovražnika— Ako se Slovenec izseli iz svoje vasi ali svojega mesteca ter pride v nemško soseščino, je izgubljen za svoj narod če ne v prvi pa v drugi generaciji, ako pa pride Nemec med nas, mu je vedno mogoče ohraniti svojo narodnost. Dobi povsodi šole v svojem jeziku in prilož-
nost, uporabljati svoj jezik. Slovenec pa mora celo v svoji deželi pogostoma obiskovati nemške šole, in kolikor je izobraženejši, toliko bolj stoji pod uplivom nemške kulture. Tudi se lažje uči nemško nego Nemec, in nima za tujstvo take nesprejemljivosti kot Nemec.
(Pride še.)
DOPISI.
Iz goriške Okolice. (Razkritje spominske plošče majorju Fiillerju z mosta v Rubijah.) — Kakor je bilo v »Soči8 že omenjeno, se je vršilo dne 7. t. m. slavno razkritje spominske plošče majorju Fiillerju z mosta v Rubijah, — To je res lepa reč, da se proslave* slavni možje, ki imajo zasluge na kakoršnem si bodi polju. Kar se je pa tu pripetilo Slovencem,Ttorjei gorostaaen škandal, ki nima meje. Dovolite mi, da opišem na kratko vse, kar sem opazil.
Prišedši v Sovodnje, nisem videl nobeniifc zastav, izvzemši pri cesarjevem spomeniku, in tu seveda samo deželno in cesarsko zastavo. Omeniti moram, da se je pokazal gospod nune zelo patriotičnega ter razobesil samo cesarsko. Ga je H sram biti Slovenec, ali si je mislil s tem činom prikupiti na kakšnem mestu?! V Rubijah so imeli več narodnega ponosa kot g. nune ter so razobesili nekaj narodnih zastav. Posebno se je odlikovala ona pred krčmo na visokem drogu, ki je ponosno vihrala v zraku in se jo je že od daleč videvalo. Peščica veteranov se je postavila v red, seveda »po domače". Pod murvo in lipo je bil napravljen oltar. (Hrasta, žalibože ni bilo!) Kapucin je bral mašo, ministriral mu je veteran. Sredi maše pa je začel ta kapucin imeti govoranco o Fiillerju in o njegovih zaslugah ter bojih, pri kojih je sodeloval, na dolgo in široko, in to v italijanskem jeziku na slovenskih tleh med slovenskimi veterani. To je provokacija, ki nima para. Nato je milostno povedal še nekaj v slovenskem jeziku pa niti polovico toliko. Torej, slovenski veterani, vidite, da služite le za stafažo birokratom, da vas zaničujejo celo na Vaših rodnih tleh. To je že drug slučaj, kako se ravna s slovenskimi veterani. Prej v Trstu, sedaj v Rubijah. Tukaj vMite, kam vas pripelje goreč patrijotizem. Izstopite iz takega društva, kjer se reže dvojen kruh.
Po končani maši je govoril g. Jacobi, veteranski komandeur, nekaj slovenski, a potem nemški. Bil je pa toliko takten, da je po dokončanem govoru v prvo izustil „živio", potem »hoch" in nazadnje ^evviva". Zavesa je padla, bile so še nekatere govorance. Nato so defilirali še veterani pred spomenikom z vojaško godbo na čelu.
Priporočal bi Sovodenjcem in Rubijčanom, da si mesto veteranskega društva ustanove »Sokola". To bi bila zelo plemenita ideja. Sokol krepi duh in telo ter brani pred tujčevo peto. Mnogo je čilih mladeničev, ki bi gotove takoj pristopili. Kjer so že dve bralni 5n pevski  društvi, naj  bode še tretje, ki naj
zblaži duha med obema. Toraj, mladeniči, na noge in slovo veterancem,  ki vas zaničujejo. Za privesek naj bodo drugi, Slovenci ne! Opazovalec.
\l KoZbMB. — Dovolite malce prostora v Vašem cenjenem listu, da javnosti sporočim, kaj se vse tukaj kuha. Ako bodem s svojim dopisom preobširen, potrpite, saj smo tudi mi dolgo Časa trpeli in trpeli; zdaj pa, kar imamo kuhanega in pečenega — hajd na mizo!
Radovedni boste, kakšna ,,pitanca" pride najprvo na mizo ; povem Vam že naprej, da najprvo prinesem — nenavadno — starega ru-dečega »purana", kateri je predpreteklo nedeljo, kakor komedijant, se pred nami šopiril ter s svojim »gudr gudr" obilo smeha napravil.
Evo ga: Kcžbanski gosp. nune vulgo ^patriarca^ je v nedeljo po_ končanem mogočnem svojem govoru povzdignil svojo zaspano glavo, nategnil vrat, kakor puran, široko odprl svoje mačje oči, da je ljudstvu s tem dal -znak pozornosti, ter začel svoj „gudr gudr" tako-le: „Prevzvišeni, hm, izrazil je, hm, svojo zadovoljnost, no, no, ker je dobil v cerkvi vse v redu. No hm tudi otroci hm so znali dobro. Poznalo se je no hm, da so sta-riši jih podučevali, na na. Pa pustimo, birma je ,,pasala" hm. Zdaj prične trgatev, no no, katera obeta še precej, no hm. Tukaj so dve stranki, hmmm. Ena je tako imenovana izobražena stranka, hm, katera mi zaostaje „od-rajtovat antrada". Tist' pa, k' so mi vrata mazal' — mi celo ne odrajtujfje, renf. — Mene dajte, kar mi gre, nič več ne uprašam, brrr... Nek'tera premoŽenja so prepadla hm. Kdor je tista pokupil, mi mora po davkih »odrajtouat'', penf.
Gosp. nune potegne roko čez prša preko grla, izrekši: jeh imam še veliko, pa..." Gosp. nune zaloputne usta skup, segne po bukve in začne moliti tiste plačane očenaše. — Zdaj pa naj moli zbegano ljudstvo za ranjke! Uboge duše v vicah.
Da bi v cerkvi g. nuncu ugovarjali, nam paragrafi ne dovoljujejo. Zaradi tega hočemo g. nunca tukaj javno vprašati:
Ker ste sam priznal Vam nasprotno stranko za izobraženo, — kakšen naslov bi pa pritikal Vaši stranki? Nekateri ugibajo to že več časa in pravijo, da najbolj primeren bi bil naslov „norcenbanda".
Nadalje Vas vprašamo: Kedo so isti, ki Vam zaostajajo „odrajtovati" Vaše bire? Mi vemo le za iste, ki so. Vas že vprašali, da jim poveste, kaj in koliko so Vam v resnici dolžni. Dosedaj pa jim še niste drugega odgovora dal, kakor: dajte in dajte, dajte po navadi. — Ako so Vam po navadi dajali mastno mero, so Vam dajali po prijaznosti. Ker pa zdaj te ni, zahtevajo od Vas, da jim pokažete razdelnik, da bode ysak vedel, kaj in koliko Vam je v resnici dolžan dati. Ako razdelnika nimate, naj zato poklicani dajo ga napraviti, in Vam dolžniki do zadnjega zrna odrajtajo.
Ker veste nadalje, da se mazač Vaših vrat nahaja v izobraženi stranki, zahtevamo
od Vas, da ga s polnim imenom objavite a ne bomo vsi onečaščeni zaradi istega. Sf>* iščemo zadoščenja po drugi poti.                  r
Potrebno nam se zdi, povedati Vam še to-l6. Ne mislite, da smo cerkev sezidali, da bom od Vas v njej obrekovani, begaui in draženi° kar ne odjenjate nobene nedelje. Vsako ue! deljo nas oklicujete, ali zaradi najemnine cerkv zemljišča ali drva, zdaj trgatev, ^otem pšenica koruza i. t. d. i. t. d. To si mislijo ptUjci' da smo vsi pri Vas zadolženi. Tirjajte osebno iste, ki Vam imajo kaj dati, in nas pnstjte V cerkvi, kjer je hiša molitve — s takimi rečmi v miru. Capito? Z vašim rentaCenjcm ste v nedeljo ljudstvo v cerkvi tako zbeH da so se nekateri takoj pred cerkvijo spopa, in bi prišlo kmalu do pretepa, ako bi ae tjj eden pametnejši od drugega. -—.Takesadw vidite, rodi znano hujskanje.                      '
TCerste~v nedeljo po kontnem $ ^ gudr' dal znamenje z roko, da imate še veliko (grdobe) v sebi, pričakujemo, da izbruhate takoj ko mogoče isto iz sebe — da bomo vsaj enkrat imeli čistega — namestnika božjega! Kaj več ob svojem času.
KoiROn, 8. oktobra 1906. — V zadnjem Času se razpravlja pri nas o vpeljavi ploske živine, in čuje se razne glasove. Živinoreja je najimenitnejša panoga kmetovaičeva, in prav je, da se razpravlja o tem predmetu, ker vež oči več vidi, in ne bode morda odveč, če napišem tu mnenje, katero sem si pridobil, opazujoč jedno in drugo pleme, ki sta za Kras in Vipavsko dolino namenjeni.
Ko smo dobili v deželo pred kakimi 25 leti prve plemenjake unterwaldskeg& plemena in nam jih jo c. kr. kmetijsko društvo potem še nekolikokrat podelilo, se je začelo vsaj pri inteHgentnejih gospodarjih nekoliko misliti na zboljšanje naše živinoreje in mnogi izmed njih je dosegel krasnih vspehov. Strogo konservativni naši gospodarji, in teh je pretežna večina, bo zabavljali radi tega plemen« na vse pretege. Tem so se pridružili bikorejei, tožeč o hladnosti živali, mesarji o varljivi teti in spet drugi o črni barvi, ki absorbuje preveč solnčnik žarkov. Tabor braniteljev se je Čedalje bolj krčil.
Opazujoč tu izrejeni naraščaj imtenvald-skega plemena, se je videlo, da je to govedo obdržalo dobre lastnosti glede mlečnos,ti; reje in vožnje, da je Še ceh rast in teža tega plemena napredovala v vsakem slednjem kolenu.
Poznajoč našo borno krmo, od druge strani taki vspehi, moraš, da se vanje zaljubil.
Tri leta bo, ko je c kr. kmetijsko društvo v Gorici tudi mene izvolilo v odsek zsj živinorejo. V prvi seji je bilo sklepati o ple-i menu za posamezne dele dežele. G. E,. Klavžarj se je zavzemal pri oni seji za gorenj^inodolskflj pleme, kažoč na lepe vspehe, ki jih je opazoval v naši deželi pri nekojih posestnikih s tem plemenom, zagotavljajo, da bode ljudstvo zadovoljnejše, posebno radi sive barve in k»j se vse druge lastnosti kosajo z onimi imter \valdskega plemena. Ker smo pa do takrat 1«! enkrat, okoli dve leti prej, dobili bike gorenje-1
čolanom. Monte Cristo se ozre v njo s pogledom, polnim ganjenosti, kar bi Morrel lahko opazil, da se njegove oči niso baš v nasprotju z grofovimi ozirale na ladijo.
„0 moj Bog," pravi Morrel, „ne motim se. Ta mladi Človek, ki pozdravlja s kfcbukom, ta mladi človek v uniformi, to je Morcerf!"
nDa,B pravi Monte Cristo, „tudi jaz sem ga spoznal."
»Kako vendar, ko ste gledali v nasprotno stran?"
Grof se nasmehne kakor vedno, kadar ni hotel odgovoriti.
In njegove oči slede zastrti ženi, ki izgine na koncu ulice.
Nato se obrne k Morrelu.
„Ljubi prijatelj/ pravi Maksimiljanu, „ali imate tukaj kake opravke?"
„Pojokat grem na grob svojega očeta," odvrne Morrel
»Torej pojdite in me tamkaj počakajte."
„Vi me zapustite?"
„Da, tudi jaz imam izvršiti podobno dolžnost."
Morrel stisne podano mu grofovo roko; nato se poklone z izrazom nepopisljive otožnosti. zapusti grofa in krene proti vzhodnemu delu mesta.
Monte Cristo počaka; da izgine Morrel njegovim očem, in odbiti nato proti Meilhanskema drevoredu, da obišče malo hišo, katere se morda naš pisatelj spominja še iz začetka te povesti.
Ta hiša je stala še vedno v senci velikega lipovega drevoreda; po zidu, ki je požoltelo pod vročim južnim solncem, se je ovijala vinska trta s svojimi začrnelimi debli. Dve obrabljeni kameniti stopnici sta vodili k vratom, ki so jih tvorile tri površno otesane in zbite deske, katere niso poznale barve.
Ta hiša, kljub svoji starosti ljubezniva, kljub svoji ubožni zunanjosti vesela, je bila nekoč bivališče Danteaovega očeta; toda starčevo bivališče je bila samo mansarda, in grofje dal Mercedi na razpolago celo hišo;                                                 j
V to hišo jo vstopila zastrta žena in baš zaprla za seboj vrata, ko je stopil Monte Cristo izza ogla in jo komaj opazil.
Njemu sta bili obrabljeni stopnici stari,  dobri znanki, iu ko kdo drugi je znal odpirati stara vrata.
Tudi vstopi kot prijatelj ali gost, ne da bi potrkal.
Za hišo je ležal mali vrt, na katerem je našla Mercedes vsoto, ki je imela zagotoviti njeno življenje.
Stopivši na prag vrat, vodečih na vrt, začuje Monte Cristo bolestno ihtenje. Obrnivši pogled v to smer, zagleda v jasminov! lopi Mercedo, sedečo, sključeno in plakajočo.
Odstranila je pajčolan in zakrivala obraz z rokami. Po-Inoma se je vdala svoji silni, globoki bolesti, ki jo je tako dolgo zadrževala prisotnost njenega sina,
Monte Cristo stopi nekaj korakov naprej; pesek zašumi pod njegovimi nogami.
Mercddes dvigne glavo in vsklikne strahu, ko zagleda Človeka pred seboj.
„Milostiva," pravi grof, „moja moč ni tolika, da bi vam mogel prinesti srečo, toda nudim vam tolažbo: izvolite jo sprejeti, kajti prihaja od prijatelja."
„Kes sem zelo nesrečna," odvrne Mercddes; ;tako sama
la svetu... Samo svojega sina imam, in ta me je zapustil."
,;Prav je naredil, mUostiva," odvrne grof, Bin njegovo srce je plemenito. Spoznal je, da mora vsak človek svoji domovini plačati tribut: eden svoje duševne zmožnosti, drugi svojo pridnost, tretji svojo kri. Da je ostal pri vas, bi bilo njegovo življenje brez vsake koristi, in nikdar bi se ne mogel privaditi vaših bolečin. Zdaj, ko se mu bo bojevati proti svojim lastnini nezgodam, postane velik in močan ter si pribori srečo. Dajte mu, naj za oba gradi svojo bodočnost, in upam si trditi, da je ta bodočnost v varnih rokah/
„0," pravi uboga žena in žalostno zmaje z glavo,  „te o kateri govorite in za katero prosim Boga iž dna svojega srca, te sreče jaz ne bom več uživala, kajti preveč je
ranjeno moje srce, in čutim, da se bližam grobu. Prav s«j storili, gospod grof, da ste me pripeljali na to mesto, kjer sem bila nekoč srečna: kjer je bil človek srečen, tam inuj umreti."
j,Ah," pravi Monte Cristo, avse vaše besede žareče p# moje srce; in sicer so mi tem bolj grenke in žar'* imate vzrok sovražiti, .iaz sem vam oni, ki sera vanJ' provzro$ vašo nesrečo; zakaj me ne pomilujete, mesto da se {ritožujete nad monoj? S tem me delate še bolj nesrečnega.
„Vas sovražiti,  nad   vami  se  pritoževati,   Edmond?.-Sovražiti njega, ki je podaril življenje mojemu siau! Saj ^ imeli strašni namen, usmrtiti gospodu Morcerfu njegovega sM na katerega je bil tako ponosen, ali ni res?  O, poglejte in prepričajte se, če vam hočem kaj očitati t"
GrS  dvigne svoj pogled in se ozre v Mercedo, # * pol vstan« .a iztegne proti njemu svoje roke.
„0, poglejte me," nadfdjuje z izrazom globoke žalost „žar mojih ofiij je danes ugasnil; oni časi so minuli, k° sBi stali vi tam geri, tam gori pri oknu, kjer je prebival vaš o& časi, ko je čakal na me EdiH.;^ in sem se mu smehljala Izza onega časa je poteklo mr^go bolestnih dnij, velika, **" lostna razdalja leži med nekdaj in sedaj. Vas sovražiti, EdmOPi vas, svojega prijatelja! Ne, samo sebe obsojam in nad stf* seboj se jezim i O nesrečnica, ki sem!" vsklikne, sklene ros j in dvigne oči proti nebu. „Kaznovana sem t... Imela sem *e!* nedolžnost in ljubezen, te tri zaklade, in jaz nesrečnica senl| dvomila nad Bogom."
Monte Cristo stopi korak proti njej in jej
„Ne," pravi ena in svojo umakne, „ne, prijatelj, — . tikajte se me. Meni ste prizanesli, in vendar sem jaz zakrit J največ izmed vseh, katere ste kaznovali. Vsi drugi so ofi iz sovraštva, lakomnosti in sebičnosti, le jaz sem delala strahopetnosti. Oni vsi so po nečem hrepeneli, le jaz sel" ^ bala. Ne, ne stiskajte mi roke, Edmond; čutim, da ml hoJej reči nekaj ljubeznivih besed; nisem jih vredna, prihrani**
priloga »Šote" it. 81. z dne ID. oktobra 1106.
inodolskega plemena, nisem mogel pristati za predlog g- Klavžarja, prvič, ker razen bikov ia par polukrvnih telet, do takrat nisem opazoval tega plemena, drugič, ker sem bil iz prakse prepričan, da untenvaldsko pleme odgovarja po naših razmerah v polni meri našim zabievam. Vsem željam živinorejcev vstreči pa ni mogoče, ker take zahteve, kakoršne si
nekoji žele, niso na  Krasu ^fcve#jivef^ad^Lsam4j^                          vsato vprašanja. In
ostal. Prva oseba, katera je najbolj temu kriva, je naš klerikalni župan, prijatelj vseh gospod-nimcev. On se je namioo takorekoč zarotil, da ne sme davek odpasti. Župan pa igra pri nas vendar veliko ulogo; na njega namreč pridejo vsa vprašanja iz c, kr. na-mestništva, k škofije in od drugod; ker je pa popolnoma pod farovško komando, si lahko
znanih vzrokov.   Z menoj  so pritegnili vsi ostali slovenski in italijanski  odsekovi udje. Ko pa je nekaj mesecev pozneje potoval po naši deželi g. Gierth, konzulent za živinorejo inplanšargtvo v poljedelskem,mutfstetstvu^ »«je padla kocka. Pri c. kr. kmetijskem društvu ¦$ja pri deželnem odboru so uvaževali mnenje Izkušenega strokovnjaka, Čemur je sledil sklep, °da se nabavi za našo stran gorenjeinodolce. Ker sem bilL_v^^ nakupovalni komisiji, šli smo "%gled tega lansko pomlad na gorenje Tirolsko ^kupovat plemeno živino.  Ali kakor je bila prej   nakupovalna  komisija v dvomu   glede-tega plemena, se je prepričala na licu mesta pri siromaku,  kakor pri bogatinu,  da je go-renjeinodolsko pleme ravno tako dobro in nič slabše od unterwaldskega, da ima še ugodnost <47e, od mnogih toliko željene dlake. Toliko zadovoljnejši sem se vračal domov, ker nakupili smo skoro dvakrat toliko plemenjakov, kakor bi jih za isto svoto v Švici dobili, vsled česar je bilo dvakratno število občin ž njimi obdarovanih.
Kar se tiče živahnosti plemenjakov, je .naiio, da.je čistokrvno, ozir. žlahtno vselej hladneje od navadnega križanega. Naši biko-rejei pa niso vajeni one potrpežljivosti, odtod njih nevolja. Ni jim mari za pleme in lepoto života, ampak le za hiter zaslužek.
Da resumiram svoja izvajanja, sem prisiljen reči, da se je komisija za licencovanje nujbrže prenaglila, ko je izključila gorenje-inklolsko pleme, ki je isto razen barve, kakor unterwaldsko. Razloček je le ta, da v Švici kupljen bik stane okroglo 600 frankov, a ob lau le kakih 300 kron. Strinjam se v tem pogledu z dopisnikom v „SoČiu, ki žigosa zbiranje plemena, ko je že zbrano, naj pa bode eno aH drugo, čim prej bi bilo licencovanje, toliko prej smo pred durmi splošnega napredka v tej panogi. Občine, koje nimajo rabrevam odgovarjajočega plemeajaka, naloži wj se jim, da si ga v gotovem, določenem roku priskrbi, in sicer takega, kakoršnega želi licencovalna komisija, odnosno zakon.
Drago bi mi bilo, za naše živinorejce, ki tavajo v neki negotovosti pa prepotrebno, pa bi g. konzulent Ghiter, ki je izboren spe-cijalist, rekel o tem predmetu svojo besedo. Izražam še željo, naj bi se kdo ganil in dal slovo duhomorni počasnosti ter nvse potrebno vkre.il", da bi beseda meso postala.
Jos. Štrekelj.
iZ 088ka. (Krivični davek.) — V sSoei'1 št. 79. in v »Primorcu" št. 40. ste objavili krivični davek, katerega mora občina Osek plačevati dekanu iz Črnič. Pa vendar se mi zdi, da ste premalo prijeli osebe, katere so zakrivile, da je davek še vedno za naprej
tako se na katoliški podlagi uboge ljudi, kateri še soli mnogokrat v hiši nimajo, peha v revščino.
Kaj pa je našega župana prignalo do tega, da se tako poteguje za dekana? Le nekoliko pomislite, in takoj uganete! Pred par meseci je bilo to vprašanje glede dekana pred starešinstvom;, izvolili so proti volji župana odsek, kateri naj v. imenu cele občine deluje za stvarT če treba tudi sodnijskirj potom: to pa je ubogega župana tako razjezilo, da je slovesno pred vsem starešinstvom izjavil, da z začetkom prihodnjega meseca odstopi. Gosp. vikarij p.i, boječ se, da izgubi svojega pristaša, ga je pregovori! in celo pomagal k temu, da je župan v začudenje yseh vzel besedo nazaj. To je mož! Potem pa je začel rjoveti, da nima starešinstvo oblasti odsek izvoliti; starešini pa, sami Janezi, se vsi boje, da bi jih še župan v zapor v „urŠčino hišo" spravil, in tako je ostalo vse mrtvo, in novi dekan je davek pobral, in ga zdaj lepo pije.
Iz Vrtojbe. (Raznoterosti). — Naši dve občini sta najbogatejši, kar jih je tod naokrog. Razvidno je to že iz tega, da imamo 2 cerkvi, za kateri smo se kosali, kdo bo imel lepšo, kdo večje zvonove itd., imamo tudi 2 aktivna mežnarja in 2 v reservi, ravno tako tudi občinska tajnika, enega v dejanski službi, drugega v pokoju. Staneta nas oba okoli 1000 kron za 2-3 ure dela na teden. Dalje imamo 2 luksurijozna farovža za vsakega grofa vdobna. In čujte, enega samega duhovna, čeravno nas je ljudi več nego v vseh" občinah, kjer sta po dva. To pa nas nič ne moti, mi se upamo, zato plačamo vseeno temu duhovnu toliko, kakor da bi bila dva; on je zadovoljen popolnoma, in mi tudi. Sicer je rekel ob neki priliki neki starešina proti gosp. vikarju, da bi se vdobilo še enega duhovna, na kar je odgovoril, da naj si ga kupimo pri Potackiju. Po mojem mnenju bi pa svetoval, da bi še tega prodali Potackiju. S tem bi prihranili ogromno svoto njegove službe, in za farovže, ki nas stanejo 30 tisoč kron, kajti v cerkev k maši nas že tako ne more niti polovica. Poletu se nam je zapiralo vrata. Po zimi pa, to seje pokazalo že preteklo nedeljo, da so ljudje tako neusmiljeno pehali svoje grešno meso v cerkvi, da so nastali celi valovi po vsej cerkvi od trenja ljudstva. Ljudje od gnječe ne morejo niti med darovanjem poklekniti. To pa nič ne dL, samo da plačamo za 2 duhovna, čeprav je en sam. Nerazumljivo pa je nam, da naš gospod vedno vpije, naj ne hodimo drugam k maši, ampak le doma, ali doma — pa prostora ni. Pripomniti je še: Do lani je bila lepa pobožnost v advenfcu, se je pelo pri zornicah lepe pesmi, bil je  kratek  evangelij
in pridiga o vzvišenem pomenu istega časa, ali lani je vse to odpadlo; ker smo postali bogati, so bile prav vse maše celega adyenta črne, pete po rajnih. Iz tega se da sklepati, da zadušnice nas bogatinov so več vredne nego praznovanje prihoda Izveličarja sveta, ker za slednje ni plačila!
Mi Vrtojbčani prekašamo tudi veliki in-dustrijalni Miren; tam saostali- brez-cerkvenega petja, mi imamo pa kar dva popolna pevska cerkvena zbora, tako tudi dva organi-sta. Umeje se, da oba funkcijonirata za dobro plačilo. Je pač vsakemu razvidno, da kar se ne upajo velike sosedne občine, je nam to prava igrača! Torej če nam Bog ne da nebes celo v zakup, tudi drugim ne, ker mi ne šte-dimo nikjer.
Značilno je tudi, da naš gospod vikar si je omislil nov štedilnik v hiši, in je komaj 3—4 leta starega odstranil. Ta novost je stala 7—800 kron. Polovico teh troškov je naš gospod pri vsej mastni plači za dva duhovna terjal nas občane, da mu moramo vrniti. Pri vsaki seji je bilo to predlagano. Starešinci, ki so še polovico farovža dolžni, so se le umikali plačilu. Toda konečno pri zadnji seji so naš gospod dali ukaz, trdo nastopiti z grožnjo sodnije, in, o groza, so naši preplašeni starešinci potrdili naročilo gospodovo. Se vč, to povračilo nas malo briga, ker smo bogatil
Zdaj bomo si pa zidali občinski dom. Zemljišče je kupljeno, načrt napravljen. Samo začeti je treba, pa, o smola, pri vsej bogatiji denarja nimamo. Pa vseeno ne obupamo, ker znaki za boljšo prihodnost se nam kažejo. Vrstijo se namreč dan za dnem po naših občinah : en dan lazi po hišah davkarski ekse-kutor, drugi dan pa sodnijski. Mi pa se ne bojimo za življenje, ker imamo 6 jedilnih šta-cun in konsum. Zraven še imamo 8 krčem, tako smo preskrbljeni za pftačo in živež prav dobro. Krone pa naj ima, kdor jih je vajen. Mi hočemo udobno živeti, makar če so ima vse scefrati in iti v franže. Po novi postavi ne obešajo več ljudi radi dolgov.
Opiramo se sicer na teoretični evangelij pred dnevi, ki nam zabičuje, naj ne skrbimo za posvetno, ker ptice pod nebom ne sejejo in ne žanjejo, pa vseeno živijo. Hočemo tudi mi se potem ravnati. Saj naš gospod samo žanjejo, pa žive „fajnu. Neko nedeljo pa je nam pridigal, da osla, če v kapnico pade , v nedeljo, se ga mora ven zleči. Jaz pa pravim, če to nevredno živalce notri pade, je I tam pustiti, ko se grdoba ni mogla na vrhu vzdržati prazničen dan; da bi mi zanj grešili , in ga ven vlačili!
Domače in razne novice.
Poroka. — V ponedeljek se je poročil gospod Alojzij Čevnja, c. in kr. računski podčastnik pri domobranskem pešpolku Št. 5., z gospodično Josipino Lebanovo iz Gorice. Čestitamo!
Izžrebane številke pri srečkanju Slo«, bral. in podpornega društva Horlcl: 1305, 71, 1327,900,
385, 821, 55, 882,  428, 725,   1032,   1130, 1319, 312, 304, 303, 17^3, 219, 1488, 1023,
1266, 1633, 777, 612, 1484, 1431, 314, 749, 783, 308, 25, 626,. 640, 1408.                  '
Opozarjamo si. občinstvo, da vse še ne dvignjene dobitke je vdobiti pri društvenem tajniku g. Fabčiču Jos. v »Goriški Tiskarni".
Nadaljnl izkaz darovalcev za srečkanje „Slov. bralnega >n podpornega društva" v Gorici. — Koz-man M., trgovec, psa iz porcelana, Duša Andrej 2 kroni, Drufovka Rudolf 2 kroni, mesto vstopnine k veselici.
Na trgovski !n obrtni shod v Tolminu, ki se bo vršil dne 14. t. m. ob 2. popoludne v občinski posvetovalnici, opozarjamo še enkrat trgovce in obrtnike iz cele Goriške in vabimo, ia se ga vdeleže zanesljivo in v velikem štenlu.
Smrtna kosa. — Na Dunaju je umrl nagle smrti goriški lekarnar g. Jakob Cristo-f o le 11 i, star 62 let. Truplo so pripeljali v Gorico, kjer je bil v ponedeljek popoludne slovesen pogreb.
Vozni red železnic, pit"TiFpallkov, veljaven
od 1. oktobra dalje, je v tisku. Najdalje v 8—10 dneh izide. Letos je ta zakasnitev radi novih prog, katere hočemo prinesti natanjčno popolnjene. Kakor znano, prinašamo na tem lepaku oglase tvrdk, ki lahko računajo na vspeh reklame, ker lepak visi po vseh javnih lokalih na Goriškem in drugod ter bode letos tudi razširjen po Gorenjskem ob novi progi. Lepak ima veljavo celo leto t. j. do 1. oktobra prih. leta, ker v mesecu maju dopošljemo vsakemu lepaku premembe vlakov, t. j. osredje lepake z vsemi progami vred, katero se nalepi na prejšnje mesto. — Oddati je le 6e par prostorov. Radi tega vabimo gg. trgovce m obrtnike, da se požurijo ter odzovejo z naroČilom še pravočasno. Cena prostoru 20 K.
Imenovanje. ~~ Suplentom v Kopru je imenovan slikar gosp. Aleksander Šantel.
Telovadno društvo »Sokol" v Gorici je sklenilo — da vstreže želji mnogih članov — prirejati telovadbo za starejše svoje člane, in sicer vsak ponedeljek in četrtek ob Q%-r~VI, zvečer. Ker se to željo že davno goji, je pričakovati, da se udeleže- telovadbe vsi oni člani, ki imajo do tega veselje ter pridejo gotovo prihodnji ponedeljek k prvi vaji. Treba je telovadnih čevljev.
Okrožnica vsem občinskim zastopom poknilene grotovlne pIško-gradManske, — Da bodo mogli deželni uradi ob popoldanskih uradnih urah nemoteno reševati svoje zadeve, je sklenil deželni odbor, da se imajo dajati od sedaj naprej strankam informacije in uradni nasveti ob delavnikih le od 8. predpoldne do 1. popoldne in ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. predpoldne. —
Izvirne Slike. — V jedni izložbi trgovine A. Gabršček v »Trgovskem domu" je več oljnatih slik g.čne M. Korbacke, nečakinje g. policijskega svetnika Contina. —- Slike m odlikujejo po dovršeni ^hniki in naravni sestavi barv. Vzbujajo r>i..)šno občudovanje.
V  drugi izložbi iste trgovine pa je več večjih fotografij iz hotela Sttdbahn. Tudi te slike vzbujajo splošno zanimanje.
V  isti trgovini je videti veliko slik na platnu — naših krajev, kakor: Solkanski most, most pri Sv. Luciji, izvir Soče, Bohinj sko jezero, Blejsko jezero, slap Savice, Pe-ričnik, Triglav s kočo, šum v Vintgarju, razni pogledi na Vintgar (pri Blodu) itd. Torej sami divni kraji naše lepe domovine. Cena je jako zmerna. Po 12 K slika v okvirju.
Elektrarna Ob Hublju.------Tudi italijanski
listi so prinesli novico o tej elektrarni. Namera je prav resna in lotili so se je možje, ki imajo na razpolago vse potrebno znanje. — Ako vzame električni tok goriška elektrarna za razsvečavo in gonilno silo, tedaj je to pod-
besede za drugo... Vidite, v nesreči je pred časom pobledelaj barva mojih las; moje oči so prelile preveč solza in so obrobljene z vijoličastim kolobarjem; moje čelo se je nagubalo. Vi, Edmond, ste baš nasprotno še mladi, še vedno lepi, še " 1rlno nonosni. To prihaja od tod, da ste imeli vi vero in moč, u c ;e opirali na Boga in vas je Bog podpiral 1 Jaz sem bila ^.rahDpHtna ter sem obupala, in Bog me je zapustil."
Mercediuo srce se je skrčilo pri teh spominih, in solze So jej lile iz očij.
L"onte Cristo prime njeno roko in jo spoštljivo poljubi; toda ona čuti, da je ta poljub brez ognja, kakor da je grof pritisnil svoja lica na marmornato roko svetega kipa.
„Ah,u nadaljuje, ^samo ena napaka lahko zagreni in wdči celo človekovo bodočnost. Mislila sem, da ste mrtvi, in fflorala bi bila umreti, kajti kaj mi je koristilo, da je moje srca vedno žalovalo za vami! Narediti iz petintridesetletne žene petdesetletno, to je vse. Kaj je pomagalo, da vas med tako mnogimi ni nihče spoznal ? Rešila sem samo svojega sina; ali ni bila moja dolžnost, da rešim tudi svojega moža kljub »jegovi veliki krivdi, ko sem bila ž njim omožena? In pripustila seni, da je umrl; o moj Bog, kaj pravim ? Pripomogla sem k njegovi smrti, da, moja strahopetnost in moje preziranje sta zakrivila, da nisem pomislila, kako je post.'- izdajalec za me to zaradi mene t Kaj mi končno pomaga, da mem do tu spremila svojega sina, ko ga zapuščam in izročam morilni zemlji Afrike! ty bila sem strahopetna, zatajila sem svojo ljubezen in onim, ki so me obdajali, prinesla samo nesrečo !"
»Ne, Mercddes," pravi Monte Cristo, „ne; vstvarite si boljše mnenje o sami sebi. Ne, vi ste plemenita, sveta žena m s syojo bolestjo ste me razorožili. Toda mojo roko je nevidno vodil Bog, kini hotel zadržati tega, kar sem pričel In pri tem Bogu, pri katerega nogah klečim vsak dan tekom desetih let, prisegam, da sem vam hotel žrtvovati svoje življenje in obenem s tem življenjem vse one načrte, ki so bili 2 n$m v zvezi. Toda s ponosom pravim, Mercddes, da me je
Bog potreboval, in živel sem. Poglejte v preteklost in v sedanjost, poskusite uganiti bodočnost in se prepričajte, če nisem orodje v božjih rokah. Najstrašnejša nesreča, največje bolesti, biti zapuščen od onih, ki so me ljubili, biti preganjan od onih, ki me niso poznali, to je prvi del mojega življenja. Naenkrat sem prišel iz ječe, samote in bede na luč, na prosto in dobil tako sijajno, tako čudovito premoženje, da bi moral biti slep, ako bi ne videl, da me je Bog ohranil v velike namene. Od onega časa mi je bilo vsled tega premoženja, kakor da sem svečenik, nobene mirne ure nisem imel več, čutil sem moč, ki me je gnala nalik ognjenemu oblaku, kateri vpepelja pro-kleta mesta. Kakor ljudje, ki se vkrcajo na nevarno vožnjo in prej natanko premislijo, kaj jim je treba, tako sem tudi jaz poskrbel za vse, si nabral stredstev za napad in obrambo, navadil svoje telo na največje napore, svojo dušo na najstrašnejše misli in prizore. Izvežbal sem svojo roko, da zna usmrtiti, svoje oko, da lahko gleda trpljenje, svoje ustnice, da se smehljajo pri najgrozovitejših prizorih. Kakor sem bil prej dober in zaupljiv, tako sem bil zdaj željen maščevanja, skrit in hudoben, oziroma brezčuten kakor slepa usoda. Šel sem po poti, ki se mi je odprla, in prišel do cilja: onim, ki sem jih srečal na svojem potu, sem prinesel nesrečo!"
»Dovolj," pravi Mercedes, »dovolj, Edmond! Verujte, da vas je ona, ki vas je spoznala, tudi razumela: in dasi ste jo uničili, vas je morala vendar občudovati, Edmond. Kakor je prepad med menoj in preteklostjo, tako je tudi prepad med vami in vsemi drugimi možmi, in moja najbolestnejša muka je, če gledam po svetu in ne najdem nikogar, ki bi vas bil vreden, nikogar, ki bi vam bil enak. Zdaj mi recite z Bogom, Edmond, in ločiva se l"
„Česa želite, predno se posloviva, Mercedes?" vpraša Monte Cristo.
„Le eno si želim, Edmond, in to je sreča mojega sina."
„ Prosite Gospoda, naj čuva njegovo življenje, za drugo bom skrbel jaz."
»Hvala, Edmond."
»Toda vi, Mercedes?"
Jan.? Meni ni potreba ničesar, jaz živim med grobovi: Eden njih je grob Edmonda Dantesa, ki je umrl pred davnim časom; tega sem ljubila. Ta beseda več ne pride čez moje ove-nele ustnice, a moje srce se ga spominja, in za nobeno ceno bi ne hotela izgubiti tega spomina. Drugi grob je grob moža, katerega je Edmond Dantes umoril; odobravati moram ta umor, toda za mrtvega moram moliti."
»Vaš sin bode srečen," pravi grof.
»Potem bom tudi jaz srečna, kolikor mi je mogoče."
»Toda — kako bodete živeli?"
Mercedes se žalostno nasmehne.
»Če vam rečem, da bom živela v tem kraju tako, kakor je živela nekdanja Mercedes, namreč od dela, mi tega ne bodete verjeli. Sicer mi pa delo tudi ni potrebno; zadostuje mi mali zaklad, katerega ste mi podarili. Poizvedovali bodo, kdo sem, kaj delam, kako živim, a kaj zato ? Ta je stvar, ki briga Boga, vas in menel"
»Mercedes," pravi grof, nničesar vam nočem očitati, toda svojo velikodušnost ste pretiravali, ko sto se odrekli vsemu premoženju gospoda Morcerfa, katerega je vsaj polovica pripadala vaši skrbnosti in pridnosti."
»Vem, kaj nameravate predlagati, a nemogoče mi je sprejeti. Moj sin Edmond bi mi to prepovedal."
»Vsekakor brez privoljenja gospoda Alberta Morcerfa tudi ničesar ne storim za vas. Toda ali odklonete tudi potem, če dovoli on v to, kar hočem storiti?"
»Jasno vam je, Edmond, da več nisem samostojno misleče bitje. Bog me je s tolikimi nesrečami uklonil tako, da več nimam proste volje. V njegovih rokah sem kakor vrabec v jastrebovih irempljih. Bog noče moje smrti, ko še živim. Če | mi pošlje pomoč, je to njegova volja, in sprejmem jo."
jetje zagotovljeno, ker bo oddajalo dovolj konjskih sil iz Hublja. — Želeti bi bilo, da bi se udeležili tega podjetja tudi domači kapitalisti. Le tako bodo imeli deželam več besede pri tej prevažni napravi.
Denarni ftfl. — Berlin potrebuje silno veliko denarja za svoje svetovne zveze. Zato so vse banke zvišale obrestno mero, da bi potegnile nase denar iz cele Evrope. — Naravno, da tak položaj mogočno vpliva tudi na denarno stanje v Avstriji. Zato je zvišala obrestno mero za '/, % tudi avstro-ogrška banka in jo zviša še za %%. —. To je vplivalo na vse banke in druge denarne zavode. — Na Dunaju je n. pr. danes običajna obrestna mera za ekskompt trgovskih menic — 7%. Naravno je, da bodo tudi slovenski denarni zavodi prizadeti pod splošnim vplivom evropskega denarnega položaja.
Razpis natečaja. — Razpisuje se natečaj za jeden izpraznjen štipendij Cedelli-Fahnenfeldove ustanove v znesku 210 kron^ kateri se podeli dijaku goriške gimnazije, ki je sin plemenitaša poknežene grofovine Go-riško-Gradiške.
Prosilci imajo predložiti svoje v smislu obstoječih zakonov opremljene prošnje pri deželnem  odboru do  31. oktobra  1906. —
K slanosti odkritja spominske plošče baronu
Filliirji v Rubijah, ki je popisana v dopisu iz goriške okolice, dodajemo še, da je g. Jacobi v nemškem jeziku razlagal junaštva Ful-lerjeva; napis je na slovenskih tleh hrvatskemu junaku nemško-slovenski. Vse je bilo nemško-vojaško, prezirajoče Slovence! Pravi škandal, o katerem bo treba še govoriti.
Velik koncert »pri Jelenu«, kateri je priredilo Slov. delavsko bralno in podporno društvo v nedeljo zvečer, je vspel nad vse pričakovanje ugodno. Točke obširnega programa so se izvajale jako dobro, zlasti je vzbudil občudovanje ženski kvartet. Srečkanje dobitkov je bilo zelo živahno, kakor je bil sploh ves večer nenavadno animiran. Dvorana je bila nabito polna in še po vrtu okoli dvorane je bilo polno občinstva. Obširneje poročilo nam je došlo za danes, žal, prepozno.
Pevsko In glasbeno društvo v Gorici bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 21. oki 1906. ob 2. popoiudne v društvenih prostorih »Trgovski dom" s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov in odobritev: a) računa, b) proračuna; 5.  določitev  društvenine  in ustanovnine za
1.   1906./7.; 6. volitev predsednika; 7. volitev odbornikov; 8. slučajnosti.
Molki in polni zbor pevskega in glasbenega društva
priredi v soboto dnč 13. t. m. v dvorani pri nZlatem Jelenu" ob 8V8 zvečer pevski večer. Spored: 1. Nedved: »Prešernu", možki zbor.
2.  Ljadov: »Vozle rečki, vozle mostu", polni zbor. 3. Koran: »Potrkali na okno", kvartet. 4. Foerster: »Povejte ve planine", možki zbor. .". Mokranac: Drugi šopek narodnih srbskih pesni, polni zbor. 6. Nedved: »Ko gledam ti v oči", kvartet. 7. Hajdrih: »Hrcegovska", možki zbor. 8. Dvorak: »Hymna českeho.rol-nietva", polni zbor s spremljevanjem klavirja. Vstopnina 60 vin. za osebo. Posebnih vabil se ne bode razpošiljalo. Prebitek je namenjen posebnemu fondu pevskega zbora. — Na obilno udeležbo uljudno vabi                        odbor.
PropadlOSt klerikalcev. — Klerikalci so propadli, nizki ljudje povsodi. V Welsu na Gor. Avstrijskem je bila pretekli mesec razstava, združena z ljudsko veselico. Hoteli so napraviti tudi konkurenco v lepoti. To pa je dalo
ogenj v streho klerikalcev. Klerikalni list »VVelser Zeitung" je prinesel sliko neke uboge stare žene iz tamkajšnje bolnišnice. Reva ima neko Irsf.iio bolezen; omenjeni farški list pa je pisal o tej siroti: ta čaka na prvo darilo v konkurenci! Brez komentarja.
Družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani 175. vodstvena seja se je vršila v družbenih prostorih nNarodnega doma". — Prvomestnik je otvoril sejo ter pozdravil prav posebno še v prvo navzoče izvoljence in povdarjal, da še ni bilo toliko udeležbe do sedaj na vodstvenih sejah, želeč, da je ta vzgledna vnema za našo dobro stvar trajna za vselej. Častita! je imenom vesoljne družbe namestniku prvomestnika Luki Svetecu na njega 80. rojstnem dnevu, ki je bil rožnovenški ponedeljek, 8. oktobra t 1. Potem, ko so se obširno razpravljale razmere na rojanskem družbinem otroškem vrtu v Trstu, se je imenovala dosedanja tržiška otroška jrrtnarica gdč. Agneza- Staralova za otroško vrtnarico v RojanuTh dosedanja ro-janska otroška vrtnarica gdč. Marica Crnigo-jeva za otroško vrtnarico v Tržiču. Ravnateljem vodstvene pisarne je bil izvoljen dr. Ivan Svetina, ki je ob enem sprejel začasno vesoljno tajnikovanje. V ožji odbor v smislu | 18. družbenih pravil so bili izvoljeni Tomo Župan (prvomestnik), dr. Karel vitez Blei-weis-Trsteniški, Aleksander Hudovernik (de-narničar), Luka Svetec (namestni prvomestnik), dr. Ivan Svetina (ki že vrsto let namestuje v tem odboru glavnega tajnika) in Ivan Šubic. Vodstveni svetovalci v smislu § 18. al. 3 so bili izvoljeni ces. svetnik Ivan Murnik, stolni dekan Andrej Zamejec, hišni posestnik Oroslav Dolenec, odvetnik dr. Fran Munda ter c. kr. prof. v p. Makso Pleteršnik. Zahvala še je izrekla izstopivšima vodstvenima udoma županu stolnega mesta Ljubljane Ivanu Hribarju, ki ima bistvene zasluge za Velikovško šolo, ter kanoniku Antonu Zlogarju, ki je družbi tajnikoval od njenega začetka do letošnje vel. skupščine. Potem ko se je rešilo več notranjih družbenih upravnih zadev, je zaključil prvomestnik ob 7,7. uri zvečer sejo.
Oj ta defelnl odbor! — Po zidovih v Gorici so nalepljeni neki razglasi deželnega odbora edino v laškem jeziku. — Torej tudi deželni odbor dežele goriške je tako nesramen, da se postavlja varuhom »laštva" Gorice!! Dr. Pajer je vsemogočen gospodar v deželi, on po svoji volji deli Slovencem zaušnice, ne da bi naletel na odpor! — Slovenski klerikalci so se vrgli Pajerju pod noge, dr. Gregorčič se mu je kar prodal, zato počenja ta mož, kar hoče.
Tudi tam, kjer zidajo deželno norišnico, so samo laški napisi. Torej v deželi, kjer živi dve tretjini Slovencev, tako nesramno prezirajo slovenski jezik I!
Pritožbe o sprejemu na učiteljišče. — c. kr.
učiteljišče za .učiteljice v Gorici je v prvi vrsti za deklice na Primorskem. Šele v drugi vrsti bi se smele vsprejemati tudi deklice od drugod. — Dogaja pa se, da ne vsprejmejo domačink, pač pa tujke. Letos se je dogodilo n. pr., da niso bile sprejete deklice iz Gorice, dočim so sprejeli Kranjice, ki ne bodo nikoli učiteljice na Primorskem. Kranjice imajo učiteljišče v Ljubljani. Ako je prostor, naj jih sprejemajo, ali da domačinke odganjajo, Kranjice pa sprejemajo, to ni prav. Prosimo v tem pogledu red!
Klerikalni poštenjaki. — »Trgovski Dom" in vse kar je pod to streho, je gotovo velike
važnosti za goriške Slovence. Dobro ime in čast slovenskega slovesa raste pri tujcih, med rojaki pa narodni ponos in poraja se večja podjetnost. V Gorico prihaja dan na dan veliko tujcev, in tem vsem pada „T. d." v oči, tu imajo kaj gledati in občudovati, tu puščajo tudi mnogo denarja, a s seboj odnesejo vtise, da: kar je najlepšega v Gorici, to je slovensko.
Nikdo ne pričakuje, da bi slovenski klerikalci pohvalili, kar hvalijo slovenskega celo najzagrizenejši narodni nasprotniki; njihove hvale tudi nikdo ne išče in ne potrebuje. Ali vsaj jeduo bi pričakoval vsak spodoben človek od njih, namreč vsaj to, da ne stegujejo zlobnega jezika in ne sikajo strupa proti tako važni gospodarski postojanki!!
Ker smo v sredo pošteno okrcali „ Gorico'' zaradi nienega jezikanja o »ubogem T. d.", se je zopet oglasila v soboto s klavernim razlivanjem svojega strupenega žolča. Vsaka beseda dokazuje, da se črna sodrga v ulici Vetturini huje cvre* v svoji zavisti nego vsi naši narodni nasprotniki. Ne splača se, odgovarjati na vsako neslanost.
Kaj naj tudi rečemo bedasti zahtevi, da naj »T. o. z." narekuje najemnikom, kako naj se priporočajo neslovencem. Ako bi to storila, tedaj bi bila »Gorica" gotovo prva, ki bi pomilovala uboge »žrtve", in ako bi se komu slabo godilo, tedaj bi bila »T. o. z," kriva njegove nesreče. Sicer pa bomo videli, kako bo »Centrifuga" narekovala svojim najemnikom! — In zdaj se nakrat smili „ Gorici" celo tvrdka Pregrad & Černelič, češ, da bi jej „Soča" mogla škodovati. Zakaj pa? Kar je rekla »Soča", ni in ne bo škodilo; narobe je res! — Trgovina A. Gahrščekova v »T. d." je pa tako vzvišena nad klerikalno bevskanje, da »Soči" ni treba niti besede v odbijanje deloma lažnjivih in deloma zlobno bedastih napadov. — In s tem pika! Le sikajte svoj strup dalje, toda sramota .pada nazaj na vaše brezvestne duše!
Hitro si znajo pomagati. — Vsi razsodni
ljudje pri Sv. Luciji na mostu so bili siti kaplana Švare, ki je bil pravi zdražbar in prepirač, kakoršni morajo biti Sedejevi kaplani. Merodajni možje so mu opetovano povedali v obraz, da so naveličani njegovih zdražbarij, prijemali so ga trdo, in sveti mož je mirno utikal v žep različna očitanja, in ko mu je nekoč neko v družbi ogorčeno rekel, da je lažnik, je tudi molčal. Ogorčenje proti njemu je bilo veliko, le par nezrelih fantičev in jed-nega ali dva druga človeka je imel na svoji strani. Sedaj pa mu poje »Gorica" slavo v nekem »dopisu" od Sv. Lucije, ki nosi podpis »Farani" — resnici, katero smo svoj čas zapisali o njem, pa pravi: „laž in podlaobrekovanja". Hitro si znajo pomagati. Če je o kom zapisana še taka resnica, kar na kratko pravijo, da je laž in obrekovanje, pa je opravljeno! Gospoda pri Sv. Luciji razvidi iz tega jasno, kako nesramno znajo klerikalci preobračati resnico.
Nova niMSka ŠOla V Gorici. — Tam na lepem prostoru ob potu v Stračice s strani drevoreda
proti Soči se prav hitro dviga iz tal širno poslopje, ki bo samostan za one nune, ki se sedaj skrivajo v vili Rosa v ulici Orzoni. Te nune imajo že sedaj v svojih krempljih nekai deklic, ki pohajajajo šole — potem pa, ko bo poslopje izdelano, bo v Stračicah nova nunska šola. Sedaj imajo šolo že Uršulinke in »uboge" šolske sestre Notre Dame v ulici sv. Klare kjer so s svojim »uboštvom" kupile že skoro polovico dolge ulice, kot tretje v zvezi nastopijo v kratkem še »sestre Previdnosti" iz ulice Orzoni. — Za nevarnost, ki preti iz tolikih nunskih šol družinam, se nikdo ne meni v Gorici. Cinitelji, ki bi lahko kaj storili proti zastrupljanju ženske mladine od strani ' nunskih zavodov, se izgubljajo v malenkostih in tako ima klerikalizem prosto pot za svoje delo na šolskem polju.
Znana črkoiivnlca češke delniške družbe v pra„;
je naročila do, sedaj 200 komadov vseslov. izkaznic oz. legit. listkov, kom. po 1 K, ki jih je v korist družbe sv. Cirila in Metoda založilo društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava" na Dunaju. Opozarjamo vse si. slovenske tiskarne na to slovansko tvrdko, ki tako dejansko razumeva češko-slo-vensko vzajemnost ter jo pri to zadevnih naročilih najtopleje priporočamo. — Odsek za legitimacijski listek.
Latinščina pri krstu. — v stolni cerkvi v
Gorici so se posluževali do zadnjih časov pri krstu nasproti botrom njihovega maternega jezika. Ko je bil Sedej dekan v Stolni cerkvi, je tudi tako ravnal. Sedaj  pa je predpisana
—  latinščina. Pred kratkim je bil za botra neki Slovenec, ki se je seveda čudil, da ga nadlegujejo z latinščino ter zahteval materinščino. Duhovnik je rekel, da je ne sme rabiti,
—  ker je tako ukazal nadškof in.knez! Torej tudi med preganjalce slovenščine iz cerkve jo šel naš prevzvišeni nadškof in knez.
Zopet vesele nune Iz Ostropna! — Klerikalcem tako dopadejo vesele nune iz Oatrogona na Madjarskem, da kar ne morejo nehati pisati o njih. Seveda pravjjo, da je vse laž, kar se je pisalo v »Soči" o teh nunah, kako so hodile v vilo kateheta Antona Šiposa zabavat se in plesat z mladimi gospodi in kako jih je zasačila prednica Regina Bach. (Kmalu porečejo, da je laž tudi to, da se piše katebct Šipos in prednica Bach!) Jako jim dopadejo te nune, in nekateri zdihujejo: oh, zakaj niso bolj blizu l — Doslej jo pisal le »Prim. list" o teh nunah, v soboto je pokazala pa tudi »Gorica" svoje srce za vesele nune v Ostrogo nu. Ponatisnila je iz »Slovenca" ljubeznivo notico, v kateri jo zopot rečeno, da jo vse laž, kar se je pisalo pri nas o teh veselih nunah. Gospoda dobro ve, da je vse res, žilica pa jim ne da miru, da bi molčali o škandalu — in tako se moramo danes zopot ba-viti z veselimi nunami v Ostrogonu. Po zaslugi klerikalcev mora že prav vsakdo izvedeti, kako se gonijo nune tam po Ostrogonu na Ogrskem!
V  Št. AndreŽU priredi tamburaško društvo 21. t. m. koncert pri Molarju.
V  Moraru y Furlaniji je. namestništvo razpustilo občinski zastop ter odredilo nove volitve. Dotle vodi občinsko upravo A. Batiston.
FantOVSka družba V KOZani priredi veliki javni ples v nedeljo dne 14. oktobra. V slučaju slabega vremena se vrši ples naslednjo nedeljo dne t. j. 21. t. m.
Verski zaklad — ovira prometu s tujci.
»Gorenjec* piše : Z otvoritvijo bohinjske in karavanske železnice so se odprli širjemu občinstvu doslej skoro popolnoma neznani kraji naše domovine, ki se smejo sicer meriti z najkrasnejšimi pokrajinami v avstrijskih Alpah in tudi v Švici. Umeva se samoosebi, da
»Pazite, milostiva," pravi Monte Cristo, „to ni pravi { način božjega čaščenja. Bog hoče, da ga razumemo in spoznamo njegovo moč; v ta namen nam je dal prosto voljo!"
»Nesrečnik," vsklikne Mercedes, »ne govorite z menoj na ta način! Če bi verovala, da mi je dal Bog prosto voljo, o, o, kaj naj mi potem še ostane, kar bi me varovalo obupa!"
Monte Cristo prebledi in pred izraze^ te silne bolečine pobesi glavo.
»Ali mi nočete reči na svidenje?" pravi in jej ponudi roko.
»Nasprotno, pravim vam na svidenje," odvrne Mercedes in mu slovesno pokaže z roko proti nebu; »to naj vam bo dokaz, da še vedno upam."
In ko se še enkat dotakne s svojo hladno roko grolove, odide po stopnicah in izgine grofovim očem.
Monte Cristo odide počasi iz hiše in krene po poti proti pristanišču.
Toda Mercedes ga ne vidi odhajati, dasi je stala pri malem mansardnem oknu, za katerim je prebival Edmondov oče. Njene oči so iskale ladije, ki jej je odnašala sina čez široko morje.
Toda kljub temu so ji ustnice nehote čisto tiho šepetale :
»Edmond, Edmond, Edmond!"
XVI. Preteklost.
Z ranjeno dušo je odhajal grof iz hiše, v kateri je pustil Mercedo, da je, kakor je vse kazalo, ne vidi nikdar več.
Izza smrti malega Edvarda se je izvršila v Monte Cristu velika izprememba. Prisedši po ozki. in krivi stezi, po kateri je korakal polagoma na vrhunec maščevanja, je zagledal na drugi straui gore prepad dvomov,
Pogovor z Mercedo je vzbudil v njem tako žive spomine, da se mu je zdelo potrebno bojevati se proti njim.
Človek kakor grof se ni mogel za dolgo časa vdajati tej otožnosti, ki daje navadnim ljudem navidezno originalnost, toda velike duhove umori. Grof si je rekel, ko je prišel do tega, da zasluži očitanje od samega sebe, da mora biti v njegovih računih kaka napaka.
»Kako," si pravi, »smoter, katerega sem si postavil, naj bi bil nespameten ? Kako ? Deset let naj bi bil korakal po napačnem potu? Kako? Ena ura naj bi zadostovala arhitektu v dokaz, da je delo vsega njegovega upanja, dasi ne nemožnost, vendar vsaj sakrilegij?
»Nočem se navaditi te misli, kajti pri njej bi zblaznel. To, ker manjka mojim današnjim računom, je natančna cenitev preteklosti, ker zdaj gledam to preteklost v drugi luči. Res, čim bolj stopa človek naprej, tem bolj mu izginja iz očij preteklost. Prav tako mi je kakor ljudem, ki se v sanjah ranyo. Opazujejo in otipavajo svojo rano, a se ne morejo spomniti, kje so jo dobili.
»Torej, prerojeni človek, bogati prenapetež, prebujeni zaspanec, mogočni vizijonar, nepremagljivi milijonar, ozri se za trenotek na svoje življenje, pomisli na pota bolečin, po kate rih te je spremljala nesreča, na katerih te je srečaval obup. Preveč demantov, zlata in sreče odseva danes na steklu zrcala, v katerem gleda Monte Cristo Edmonda Dantesa, zakrij te de mante, počrni zlato in ugasi njihove žarke; v bogastvu se ozri na ubožca, v prostosti na jetnika, v novem življenju na mrtveca!"
In govore si to, je šel Monte Cristo po ulici de la Cais-serie. Bila je to ista, po kateri ga je peljala pred štiriindvajsetimi leti molčeča nočna straža; te zdaj sveže, vesele, živahne hiše so bilo tedaj temne, neme in zaprte.
»In vendar so to iste hiše," zamrmra Monte Cristo. »Samo noč je bila tedaj, dočim je danes dan, in solnce naredi vse tako jasno in veselo."
Šel je čez nabrežje, krenil po ulici Saint-Laurent ter ae bližal glavni straži, mestu/ kjer so ga pred štirindvajsetirni leti
vkrcali. Ladija je plula ob bregu; Monte Cristo namigne »a-tronu; ladija se približa bregu, iu Monte Cristo vstopi.
Vreme je bilo krasno, vožnja praznična. Solnce je žarelo vsej svoji jasnosti, morsko zrcalo je bilo mirno in gladko, samo zdajpazdaj ga je vzvalovila riba, ki je skočiia iznad vode, iskaje rešitve pred preganjajočim jo sovražnikom. Na daljnem obzorju je bilo videti bele tMIZj čolne, ki so se vračali domov, iu velike trgovinske ladije, ki so rezale vodo, odhajaje na Korziko ali v Španijo.
Kljub jasnemu nebu, kljub sladkemu miru, kljub mirni, v zlatu se kopajoči pokrajini je grof, zavit v svoj plašč, mislil samo na eno strašno vožnjo, na edino !uč v katalonski naselbini, na boj z orožniki, ko je hotel skočiti v morje, na obup, ko so ga premagali, na hlad, ki gaje začutil, k*j se ga je dotaknila puška, ki mu jo je nastavil orožnik na sence kakor leden obroček.
Nalik studencem, ki jih posuši vroče poletje in ožjfvešele tedaj, ko se zbirajo jesenske vode, je čulil Monte Cristo, da se v njem vnovič zbira kaplja za kapljo onega grenkega žolča* katerega so bile nekdaj polne prsi Edmonda Dantesp..
Zanj ni bilo nikake lepote, za njegove oči je bilo nubo zastrto z gostim, črnim florom, in ko zagleda pred seboj grad If, podoben velikemu, črnemu obru, zatrepeta, kakor da je naenkrat zagledal grozečo prikazen mrtvega sovražnika.
Ko se približajo bregu, se Monte Cristo instinktivno umakne v notranje prostore ladije.
»Ob bregu smo, gospod," mu pravi patron<
Monte Cristo se spomni, da je to isto mesto, na,.katerem so ga izkrcali nekoč in na katerem so ga porivali stražnik1 naprej s svojimi bajoneti.
Pot je bila tedaj Edmondu Dantesu, zelo dolga; Monte Cristu.se je zdela zelo kratka; vsak udarec vesla je s svojim vlažnim morskim prahom vzbudil v njegovi duši milijone mislij in spominov.
viiSa železnična  uprava   privabiti   kolikor
So tujcev v te pokrajine, ker se s tem
B?g :0 njeni dokodki,  istotako  izkušajo vsi
fmafiini ob novi progi po svoje urediti vse,
bi Jim Promet 8 tuJci odPrl uov ali Pa veCji vir dohodkov, kakor se je to go-
Milo doslej.
^ Železnična uprava je pred nedavnim ča--offi razglasila, da dovoljuje izdatne olajšave r prevažanje materijala za nove zgradbe ob }!ieznici ter da je sploh njenV^namen,:daUpDM , §uje na vse načine podjetbe, ki se količkaj IjLjo nje same. Toda, dočim vidimo, da c. w železnična uprava skrbi na eni strani za . novzdigo tujsk ,a prometa, se v drugih c. S upravah kaže ravno nasprotno.
jsTe vemo, ali naj si to razlagamo„sj3tar ]15ja tistega že tolikokrat ožigosanega avstrij'-^eaa birokratičnega »cofa", kateri ne dovode nobenih novotarij in se brani z vsemi štirimi; če bi se moral danes obrniti malo pgaCe kakor pred štiridesetimi leti, ali pa jjuj vsa stvar drugo za nas Slovence nevarno politično ozadje.
Ob belopeških jezerih in še bolj ob bo-him&em jezeru ima država ali bolje rečeno c fo., verski zaklad najlepše in največje parale, tako da sploh vsakdo, kdor misli zidati jaj večjega, mora računati s tem. Belopeški jezeri sta v zadnjem petletju zasloveli po vsem turistovskem svetu. Ob prvem jezeru je neka koliba belopeške tovarne, kjer se toči % drag denar izključno z nemško postrežbo pijača in prodaja kava ter podobno. Pred dvema letoma se je hotelijti Jalen, katerega čislamo kot zelo podjetnega gostilničarja v Ratečah, obrnil do poljedelskega ministerstva, da bi mu dal v zakup prostor ob drugem jezero, kjer bi si postavil »buffet", toda niini-iterstvo je seyeda po „priporočilu" ultrager-joanske »gozdne in domenske direkcije" v Gorici brez vsakega razloga odklonilo prošnjo:-Kajveč sveta okrog bohinjskega jezera je last «rskega zaklada. Državna uprava vidi, da promet tu raste kolosalno, da najemnica hotela verskega zaklada ob jezeru, katera plačuje vedno isto najemščino, odira kot edina večja gostilničarka le na njo navezane ljudi, da je dalje neobhodno potrebno še en večji hotel ob jezeru, toda svojega sveta parceli-tati ne da.
Ali je naloga države delati dobičke iz obrtnih podjetij ? Nikakor ne! Toda tukaj ni niti to zapaziti, ker je najemščina ostala ista. Kaj naj bo torej vzrok, da vedno pasivni verski zaklad ne proda svojih parcel za dobro ceno V Ali se to pravi pospeševati promet s tujci, ali se to pravi iti državljanom na roko iu skrbeti, da si more vsak po svojih sredstvih zagotoviti primerno eksistenco V
Mi zahtevamo od verskega zaklada, da parcelira zemljo ob belopeškem in bohinjskem jezera ter se pri tem ozira v prvi vrsti na domače občane, naše poslance pa opozarjamo na :o jako važno gospodarsko zadevo, ki Je največjega pomena za prizadete občine in snloh usodne važnosti za ves tujski promet na (j&renjskem.
Namesto v zapor Js šel rajši proti Krminu 21
letni Alojzij Selva. Na 5 dnij zapora je bil obsojen, ker je razsajal in razbijal po mestu. Ko je dobil prijazno povabilo, naj nastopi zapor, je je popihal v Krmin. Poklican je bil k Tojakora in te dni seje moško peljal proti Trstu. Ali na goriškem južnem kolodvoru ga je za lledalo bistro »oko postave", ko je nekako prezirljivo gledal iz okna na peron, češ, pa »se izmuznil, pri vojakih me morda ne dobijo. Redar je ukazal možu izstopiti ter ga je odgnal v luknjo. Kadar odpravi ž njim oblast v Gorici, kar ima odpraviti, potem pojde Selva lahko služit vojake.
Moško jO sedel V Vlaku iz Avstrije izgnani 20 letni Angelo Gardin ter se peljal proti Trstu. Redarji pa ga dobro poznajo, in ko se je vlak vstavil na južnem kolodvoru, so ga hitro povabili, naj lepo izstopi. Revež se ni peljal v Trst, marveč v ulico Dogano v Gorici.
Predno je šel k vojakom, se je vedel 21
letni Francesco Stacul iz Gorice na plesu pri Gorjupu tako junaško, da so ga slednjič po-¦karali ^i»«darj.i^-da «e- .«*. sme sasii»tako nespodobno. To pa je bilo preveč njemu, ki je imel v žepu pisano črno na belem, da je pozvan k vojakom. Vojak se nikogar ne boji, in mladi vojnik je mislil, da se tudi redarjev ne sme bati. Pa se je varal. Namesto da bi Jbjl miren, je nahrulil redarje, ki so pa napravili hruljenju hitro konec, ker so junaka utak-nila v »pržon".
Napaden in tepen Je bil 20 letni Alojzij
Persolja tako, da so ga morali prepeljati v goriško bolnišnico; vsaj sam je tako izpovedal. Persolja je doma iz Brdv
Z nožem V hrbet je bil ranjen neki Štefan Luznik, ki se je prišel zdravit v tukajšnjo bolnišnico. Baje sta ga napadla dva neznanca.
Razgled po su>etu.
Odsek za volilno reformo je končal včeraj
razpravo o volilnih okrajih na Moravskem. Na vrsti je razdelitev volilnih okrajev na Češkem.
Cesar V frafll. — V zaupni seji praškega mestnega sveta je naznanil župan, da je že prejel uradno obvestilo, da pride cesar v Prago začetkom novembra.
Na VolOSkem je umrla gospa Marija Tomičič, sestra dvornega svetnika g. Ljudevita Tomi-čiča v Trstu in g. pom. kapetana Viktorja Tomičica na Voloskem.
Kako se ruski revolucljonarjl branijo pred sodnljo.
— Nedavno je usmrtila mlada revolucijonarka Sinajida Konopljanikova krvoloka generala Mina, ki je bil poveljnik tako zvanih kazenskih ekspedicij po baltiških pokrajinah ter je pri tem postopal kot pravi tiran in divjak. Konopljanikova je bila klicana pred sodnijo ter obsojena na smrt. Tam je govorila tako-le: »Vprašali ste me, kdo je meni dal pravico za uboj. Kot član socijalno revolucijonarne stranke odgovarjam tako, kakor so odgovarjali tudi moji sodrugi: stranka je določila, da se mora beli ali krvavi teror spoprijeti z rdečim terorom. Teror stranke jo izzvan od terora vlade. Kot dete prostega naroda — moj oče je bil vojak, moja mati kmetica -— vprašam vas v jednostavnem jeziku ljudstva: ali kdo je vam dal pravico, da nas držite skozi stoletja v nevednosti in siromaštvu, da nas pošiljate v zapore, v pregnanstvo, v rudokope, da nas streljate in obešate ter ubijate na letine? Vi ste si sami prisvojili to pravico, ter ste močnejši; vi ste sankcijonirali to pravico s pomočjo od vas izmišljenih postav, popje pa so vam k temu dali svoj blagoslov. Toda prihaja nova doba, pravica naroda, katera je brez dvoma mnogo pravičnejša od vašega ne-človeštva. Vi ste tej prodirajoči pravici napovedali boj na življenje in smrt. Vi veste jako dobro, da kakorhitro  izgine  vaše nečloveško
pravo, s katerim ste se hranili, kakor se šakal hrani z mrcino, propadete sami. Mi pa, ki smo izšli iz ljudstva, mi boritelji za svobodo, čutimo v sebi moč, da se z vami zastopniki avtokratske in birokratske samovolje borimo z orožjem v roki za našo novo prodi-rajočo pravico.... Vi obsodite mene na smrt. AH kjerkoli umrem bodisi na vešalih, v rudo-kopih, v ječi, izdihnem z misiyo,;»jp-ostLmi, narod moj, da sem ti mogla dati tako malo
—  svoje življenje. Umiram, pa sem popolnoma uverjena, da pride dan, ko se zruši prestol nasilstva ter začne solnce svobode sejati svojo svetlobo po širokih ruskih ravninah."...
Odpeljal 14-mese^no deklleo. — Frančiška
Milic v Trstu je naznanila policiji, da jej je, ko se je nahajala v žganjariji Apolonije Raje v ulici Riborgo, neki možki, star okdlo 40 let, ..S*^6?1?. JeL MnJMa leva roka, odvedel deklico, staro 14 mesecev, hčer svoje prijateljice Ane Kompare, ki jej je bila otroka izročila v varstvo. O onem možu ni ne sluha ne duha.
Vojaška vest, — V Trat je došel H. ba-talijon lovcev, ki ostane tam v posadki. Ba-talijon, ki prihaja iz Kiseka na Ogrskem, bo deloma nastanjen na gradu, deloma pa v vojašnici na Campo Marzio.
Ljubljana dobi kavalerljo, — Graški listi poročajo, da bo iz Ljubljane premeščen celi brambovski polk štev. 27. na goriško mejo, v Ljubljano pa pride en bataljon lovcev in polk konjenikov. ;        Domobranska vojašnica v Ljubljani brez napisa.
—  Vojna uprava noče na ljubljanski domobranski vojašnici napraviti na prvem mestu slovenskega napisa in na drugem nemškega; za to sploh ne bo nobenega napisa.
Na Bledu. — Letos je bilo od 1. maja do 30. septembra na Bledu 3500 tujcev, leta 1905. jih je bilo 2914, torej lesos več za 586.
Kongres »kadetov«, — 7. t. m. je bil y Helsingsforsu otvorjen kongres kaclMv. Predsednik knez Dolgorukov je obžalovr,i, da se kongres ne more vršiti v domovini. Nato so bili razdeljeni načrti za resolucijo, v kateri so odobruje viborški manifest, in se sedanji tre-notek označuje kakor neugoden, da se izvede pasivna rezistenca. Najprva naloga stranko je volilni boj v smislu odgovora dume na pre-stolni govor.
Prenos RakoczHevIh ostankov, — Kakor poročajo iz "Budimpešta, bodo predlagale v novem zasedanju ogrskega državnega zbora raa-djarske stranke, da se razveljavi člen 14. državnega zakona iz leta 1715, s katerim je bil Rakoczv proglašen puntarjem in izdajalcem domovine.
Nesreče na železnici. — 6. t. m. je pri mostu čez reko Pad pri Piacenci skočil s tira milanski ekspresni vlak, namenjen v Rim. Glasom zadnjih poročil so bile štiri osebe uh. j, 28 pa ranjenih, ki so jih prepeljali v •< ne bolnišnice. Na vlaku se je nahajala tudi obi-tdj Ferrianija, pokuratorja kasacijrke sod-nije y Rimu. Prokuratorjev sin je mrtev, njegova žena in druga dva sina so pa poškodovani. Med ranjenci je tudi Anglež White.
Na postaji Pustinca Baleari sta trčila skup tovarni in osebni vlak. 35 oseb je ranjenih, med temi več težko.
Ločitev cerkve od države na države na Francoskem, — Izvrševalni odbor radikalne in socialistične stranke je sklenil resolucijo, v kateri izjavlja, da se mora zakon o ločitvi neizprosno in nespremenjeno izvesti, in da ne sme noben člen stranke predlagati, da bi se na katerisi-bodi način direktno ali indirektno glede izvedbe zakona pogajalo z Vatikanom, ter- da se mora cerkveno premoženje v vseh občinah, v katerih ne bodo istega zahtevale cerkvene združitve, dne 11. decembra izročiti dobrodelnim zavodom.
Rusija. — Na podguvernerja Kobekova v Kazanu je neki neznanec vrgel dve bombi, katerih ena je podguvernerja lahko ranila. Storilec je zbežal.
Policija je našla v stanovanju neke šivilje v Petrogradu, ki je pa pravzaprav slu-šateljica ženskih kursov, pet bomb, deset funtov dinamita in veliko množino revolverjev.
Iz Sebastopola: Na poveljniku garnizije generalnem majorju Dumbasevu je bil izvršen atentat z bombo. Generalni major, ki je bil le lahko ranjen, je streljal za bežečim morilcem. Sodi se, da se je atentata udeležilo več oseb. Kočijaž in dva vojaka, ki sta spremljala generalnega majorja, so bili težko ranjeni.
Nesreča na železnici v Ameriki. — iz New-
Yorka: Neki vlak, ki je vozil kavalerijo, namenjeno na Kubo, je pri Treyu v državi New-York trčil skupaj z osebnim vlakom. Sedem potnikov poštnega vlaka je bilo ubitih, 24 pa ranjenih.
Perzijski parlament je bil otvorjen 7. t. m.
v navzočnosti šaha in diplomate,
Demonstracije proti nadškotu In jezuitom. - v
Valenciji na Španskem so bile velike demon-, stracije proti nadškofu radi njegovega pastirskega lista. Demonstracije so bile naperjene zajedno tudi proti jezuitom.
Ciklon je napravil v New-Orleansu veliko škodo. Raztrgane so vse brzojavne in telefo-nične žice, razdjanih 5 hiš. Nekaj ljudij je mrtvh, več ranjenih.
Hrvatski sabor bo sklican na dan 10. novembra t. 1.
Nesreča na železnici. — v soboto popoludne
je padel na Rakeku pri tovornem vlaku med odbijače 42-letni železniški sprevodnik Anton Lubej, stanujoč v Ljubljani, ki so ga tako pritisnili, da je bil takoj mrtev. Prepeljali so ga v ljubljansko mrtvašnico. Nesrečnež je zapustil vdovo in 9 mladoletnih otrok.
Tatvina dinamita. — Podjetniku Arturju Solgori, ki popravlja cesto med Labinjem in Barbano, je bilo te dni iz zaprtega prostora ukradenih 92 kg dinamita in 3 kg smodnika.
Kl)jiŽC^l)OSt
Tllho In drugI. — Zbirka humoresk in satir. Spisal Ferdo Plemič. Izšla v založbi. L. Schwentnerja v Ljubljani. Stane broširana K 2, elegantno vezana K 3. Knjigo priporočamo.
Izza julijske revolucije na gradu Ifu ni bilo več jetnikov; samo en stražnik je bil v stražnici, da bi odvračal tihotapce; ei sam vratar je sprejemal pri vhodu radovedneže ter jim razkazoval ta spomin groze.
Ko je stopil grof na ta zanj tako strašni kraj, ko je stopal po temnih stopnicah, ko ga je peljal vodnik v ječe, katere je hotel videti, je zatrepetalo celo njegovo telo, in °bKčje, ki je bilo že itt!i brez barve, mu je postalo mrtvaško bledo.
Grof vpraša,  če je tu še kak jetničar izza časa Restav-ra«je. Toda vsi so šli v pokoj ali pa so vstopili v nove službe. Vratar, M ga je vodil, je bil tu šele izza leta 1830. — Prišel je v svojo lastno ječo.
Dnevna luč je še vedno kakor nekdaj slabotno svetila skozi visoko, malo odprtino; videl je prostor, na katerem je ^1 nekoč svojo postelj, in mesto, kjer je abbe" Faria izdolbel j odprtino, sicer zazidano, toda vidno vsled novega zidu. ;       Monte Cristu se zašibe kolena, da sede na pručko.
«Ali se ražira tega, da je bil tu zaprt Mirabeau, pripotujejo še kaki dogodki iz tega gradu?" vpraša grof. »Ali ni nič zanimivega v zvezi s temi žalostnimi bivališči, o katerih ,Jjora človek dvomiti, da so ljudje kdaj zaprli v nje živega ! ž'Oyeka ?tt
t    »Da, gospod," pravi vratar,  »in zlasti v tej celici mi je Pripovedoval jetničar Antoine zelo čudno povest."
Monte Cristo se strese. Ta Antoine je bil njegov jetničar; } je pozabil, kako se je imenoval in kakšen je bil njegov ra2; toda zdaj ga naenkrat jasno vidi pred seboj: obraz, ki ga obroblja brada, lujav jopič in velik zvezek ključev, katerih rožljanje mu vnovič zazveni t ušesih. hod it   '86 °^e' *tt zaz^ se mu» ^a ga vidi v senci na
„Ali želite, da vam povem to povest, gospod?" vprašal vratar.                                                                                         |
»Da," pravi Monte Cristo, »povejte mi jo."                      |
In položi si roko na prsi, da bi pridušil silno utripanje srca, ki se je balo slišati povest svojega lastnega trpljenja.
»Povejte mi jo," ponovi.                                                    I
„V tej ječi," prične pripovedovalec, »je bil zelo dolgo Časa zaprt jako nevaren jetnik, in sicer tem nevarnejši, ker je bil jako premeten. Istočasno ž njim je bil na tem gradu zaprt človek, od katerega se ni bilo bati ničesar-hudega; bil je to ubog duhovnik, ki je bil blazen."
»Ah, da, blazen," ponovi Monte Cristo. »In kakšna je bila njegova blaznost?"
»Ponujal je milijone, Če bi mu vrnili prostost."
Monte Cristo dvigne svoje oči proti nebu; toda ne vidi ga, kajti stena iz kamenja je bila med njim in med ftrma-mentom. Pomisli, da je bila med očmi onih, katerim je abbe" ponujal zaklade, in med temi zakladi samimi prav tako debela stena.
»Ali sta se jetnika lahko shajala?" vpraša Monte Cristo.
»O ne," gospod; to je bilo strogo prepovedano, toda za prepoved se nista brigala in izkopala med svojima ječama podzemeljski rov."
»In kateri ga je izkopal ?¦
»O, to je bil brezdvomno mladi mož," pravi vratar. »Bil je močan in prekanjen, dočim je bil ubogi abbe" star in slaboten; sicer je pa tudi njegov razum preveč oslabel, da bi prišel na tako misel."
.»Slepci!..." zamrmra Monte Cristo.
»Da," nadaljuje vratar, »mladi jetnik je izkopal rov. S čim, tega ne ve nihče; toda zgodilo se je tako, in dokaz temu je, da je še vedno videti sled; glejte, tukaj je."
In približa se s svojo svetilko zidu.
»Ah, da, res," pravi grof z glasom, ki ga je vsled razburjenosti komaj razumeti.
»Iz tega sledi, da sta jetnika občevala. Kako dolgo je to trajalo, ni znano. Toda nekega dne je stari bolnik zbolel in umrl. Uganite, kaj je storil mladi?" pravi vratar.
»No?"
»Prinesel je mrtvega duhovnika v to celico, ga položil v svojo posteljo z obrazom proti steni, šel nato v prazno ječo, zamašil luknjo in zlezel v mrtvečevo vrečo. Ali ste kdaj slišali kaj podobnega?"
Monte Cristo zapre oči; obide ga čut ledenega hladu tega strašnega zavoja; še čuti hlad, kateri je vel iz mrtvečeve vreče.
Vratar nadaljuje:
»Poslušajte, kaj je nameraval. Mislil je, da tudi na gradu Ifu mrtvece poLopujejo, in upal, da mu bo mogoče dvigniti zemljo. Toda k nesreči to na gradu Ifu ni bila navada. Mrtvih niso pokopavali, ampak s težko krogljo, privezano na nogo, so jih metali v morje. Tako se je zgodilo tudi z našim možem; drugo jutro so našli resničnega mrtveca v postelji mladega moža, in vse je bilo jasno. Moža, ki sta vrgla mladega jetnika v morje, sta trdila, da sta Cula strašen krik, ki pa je takoj zamrl v vodi."
Grof diha težko, pot mu stopi na čelo, in strah mu stiska srce.
„Ne," zamrmra, »ne! Ta dvom, katerega sem čutil, je bil začetek pozabijenja; toda tukaj mi nov krč stiska srce in polui srce z maščevalnostjo."
»In jetnik?" vpraša. »Ali ni bilo ničesar več slišati o njem?"   '
»Ne, nikdar več; lahko si mislite, da ga je morala težka kroglja potegniti na dno morja, kjer je umrl. Ubcgi, dragi mož l'
»Vam se smili?"
(Dalje pride.)
boterijske šteullke.
Dunaj firac  .
6. oktobra 1906.
.......49   68   25   28   69
.......53   83   21   14   51
Sprejme se npa
II Č B IIC a za trgovino z jestvinami.
-   •    Ponudbe na naslov: Josip Mermolja, trgovecvMirnu.
Bbžjast.
~ lca<ntrpi^ na liožj^tirirSK in: drcplr nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh bolestnih. Dobiva Be zastonj in franko v priv, Schvanaen • Apoteke,
Frankfurt a. M. Ceniki zantevano brezplafino.
Andrej Fajt
pekovski mojster |
v Birici Čini Franc ftis. št. I
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino peoivo, lina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko  noč  priporoča   goriške plnce, potice Itd.
Anton Potatzky v Corici.
Na sredi BaStelj* 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Nalonneje kupavaliSs nlrnberškega In drobnea« blt|« tir tkaiia, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaie in čevljarje.
Sfefclnjlee. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vso letne Saše.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Naj bolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2    35—8
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica &t. 2.
uelfka zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
tijiiijiiR tv.dk iz Istre, Dalmacije Milfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja  na drobno:   Kron    -'80, -'88, -•96.112,120,136,114,1*60,180, 2-.
--------    Na debelo cene ugrodne.    ——
Pošilja poštnine prosto na dom.  Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga -------------------mila in sveč.------------------
Gorica  -**-   Gorica
Klimatifino zdravišče.
HOtel Sudbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotela in dependanci nad 70 sob in salonov. '— Lastna električna razsveBava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velilr park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nI5 prahu, kakor nalaBS za one, ki ho5ejo prijetno in mirno preživeti nekaj Časa v Gorici. — Izborna kuhinja in let. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Zdravnik
dr. E. Dereani
je odpotoval in no ordinira od 7. do 21. oktobra 11.
Jla tisoče
priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede 'lobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in eenc blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožnhovne ovratnike (Boa), Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, disavne glavnike, mošnjice itd.----------
J. ZOBNIK - GORICA
Gosposka ulica z o.
Cene zmerne.
Gorica $ Gorica |
Hdtel
jri zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palačL — Sobe m prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni Salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z veranda — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača m ptuja vina. izvirno pllzemko >prazdroj»-piva
Tr^ov^ko-obrtrja zadruga v1 Gorici
regristrovana zadruga z neomejenim Jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom m promenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-lo način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrostovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradninc */,% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje |po il!t%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«,
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ri kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
F. Podberšič,
avtom kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17.   |j»
--------   Priporoča--------
slavnemu občinstvu za bližajoči se vseh   vem h duš dan   .-
== svojo bogato zalogo -----L
različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih alt finih   m
iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više.         fff\
V zalogi ima tudi razne kamenlte plošče, umivalnike   w^
za kuhinje, žlebe Itd. Itd.                                 W[
Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko M = stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. = M
*
I Najcenejša m najhitrejša vožnja t Ameriko je s parniki nSeverunemŠkega Llojdr.
Se dobiva v vseh lekarnah.
Najboljše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarna11'
REVMATIZMU in PROTINU ¦
is   likon   Gnilina   zdelan v Trstu v lekarnah Rafaal Godlna, lakarna „Alla Madonna dalla Saluta'  pri S«. Jakobu; Josip Ood.na, |6   IIIIH . nUUIIIl!   iHiara« „jm< |Bca«y V|a dal Faraafto 4.
==      oene ittkltmlM I lfO, Is Trsta m «• raidolUJt manj nego l ¦toklenioe proti povsarjo tU n»pr#j poslanim tnaikom I f- proito poštnine.      =
„Goriška Tiskarna"
1 priporoča vizitke
Odlikovana pekarija in sladčičarna
KAROL DRAŠČIK
v Gorici na Kornu v (lastni hiši)
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače m birmanci
---------------------— in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. ------———.^_
Prodaja različna fina vina in lifcorje na drobno ali v originalnih butelkah.
• Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbe •P*  po jako zmernih cenah.  -*»n
l cesarskimi bncopanrikl „KA!SER WILHELM E«, „KRONPRINZ WILHELM-ia »KAISER WILHELM der GROSSE«. Prakosaoraka vožnja traja iamo5-6dnl.       ^
MatanoM, aaaealjiT poduk bi veljavne vozne listke za parnike gori navedenega   7~\
parobrodnega draitva kakor tudi listke za vse proge ameriških, ielasnio dobite   *»
ˇ LJubljani edino le pn                                             g
PTABDU TATCAM, KoMvorste ulice 135 *
t       nasproti občcznanl gostilni „prl Starem Tlšlerju4«.                tf I
Ofliod li Unbljaae J« vsak torek, 6etriek in soboto. — Vsa pojasnila, ki te L**' tfoeja pol  jnja, teoao ia brezplačno. — Poslreiba poltena, reelna in solidna, g
PotaftoiTi,      lenjeaha ˇ sapadne države kakor: Oolorado, Mežika, CaHfornlJo,   ^
Ar»     , vtak Wlopinf,  Navada,  Oregon in Waahington nodl nale druitve   mi
9«Mis»  vgoaa«  hi   iaredaa   e«no  ftres  Salvetlea.   Odhod  m  tej  ftftff   52
~                          far Bremna enkrat mesečna.                                            Li
Ta M dobivajo pa tndi listki preko B al ti mor a In na vm ostale dele svet*, kakor« 9   Brazilijo, Kubo, BuenoB-Aires, Oolombo, Bingapore v Avstralijo Itd.