Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • •	$6.00 _
Za pol leta.....$3.00 °
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 124. — ŠTEV. 124.
SENAT ODOBRIL DAVČNO PREDLOGO
S šestdesetimi glasovi proti šestim je senat odobril revidirano davčno predlogo. — Smoot pravi, da bodo ostali zakladnici še vedno trije milijoni dolarjev po izplača-nju vojaškega bonusa. — Zbornica bo glasovala danes. Predsednik Coolidge se je posvetoval z raznimi voditelji. — Obeta se velika besedna bitka.
Entered ai Second Claai Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y, under the Act cf Congress of March S. 187».
Washington, I). f\. 24. maja. — Po debati, v kateri so republikanski voditelji priznali, cla bo pričakovani pri-mankljaj v zakladnici vsled sprejema revidirane predloge gletle skrčenja davkov v resnici prebitek je sprejel senat konferenčno poročilo s šestdesetimi glasovi proti šestim. Kdinole senator Moses, član rednega republikanskega krila je glasoval proti poročilu, dočim so prišli ostali nasprotni glasovi od vstaškili republikancev ter članov farmer-ske in delavske skupiue.
Očividni namen argumentov, katere so spravili na dan republikanci, je bil otežkočiti veto ali pa ga napraviti sploh nemogočim. Senator Smoot, načelnik finančnega komiteja, ki je napovedoval primankljaj vsled sprejema predloge in sicer v znesku od ^M\000,0()0 do $70,000,000, je danes priznal, da bo posledica sprejema predloge prebitek v znesku .$138,000,000, izključno za izplačevanje bonusa.
Stroške bonusa v prvem letu se ceni na $l.°>r>,000,000, in vsled tega bo ostal čisti prebitek v znesku treh milijonov dolarjev.
Možnost, da bo predsednik podpisal predlogo, je bila povečana vsled dejstva, da je to oceno predložil aktuar zakladniškega departmenta, McCoy.
Načelnik komiteja, za pota in sredstva, kongresu i k fireen, je predložil danes zbornici konferenčno poročilo in sicer neposredno po akciji senata, in poročilo bo sprejeto v zbornici v ponedeljek.
Ker pričakuje akcijo, katero bo moral vprizoriti glede predloge, je pričel predsednik Coolidge danes s celo serijo konferenc z različnimi voditelji. Posvetoval se je s kongresnikom Tillsonom iz Connecticuta in Millsom iz New Yorku, ki se zavzemata za Mellonov načrt- Po zavr-šeni konferenci nista hotela ničesar izjaviti glede akcije predsednika.
Washington, B.C., 24. maja. — Senator I.odgc, ki je zopet enkrat zavrnil predsednika Coolidge-a, je vodil ne-spravljive v svojem komiteju za zunanje zadeve, da ubije predsednikov načrt glede svetovnega razsodišča, kajti sprejel je mesto onega načrta nadomestni načrt Pepper-ja, katerega je označil senator Swanson iz Virgnije kot **očividno potvoro".
Pepper je v načrt je tako nemogoče izvršiti, da ga je slavni "bataljon smrti" z veseljem odobril v komiteju V pričetku prihodnjega ledna se bo unela velika bitka z besedami. Pepperjev načrt je bil formalno sporočen senatu danes zjutraj. Senator Pepper ho v kratkem vlo žil večinsko poročilo glede tega, dočim ho senator Swan son vložil manjšinsko poročilo, ki se zavzema za načrt Coolidge-a. Nobenega upanja pa ni, da bi bil dosežen kak sporazum pred nameravanim odgodenjem senata, dne 7. junija.
FRANCOSKO LAŠKA POGOD BA PODPISANA.
Rim, Italija, 23. maja. — Italijanski ministr. predsednik Mussolini in francoski poslanik Barer-re sta podpisala francosko-italijansko pogodbo, ki ho takoj uveljavljena.
AMERIŠKI ZRAK0PL0VEC SE JE VRNIL DOMOV.
NEW YORK, MONDAY, MAY 26, 1924. — PONDELJEK, 26. MAJA. 1924. POVRATEK AMERIŠKE ZASTAVE
OSEPHCAILLAUX ZOPET NA POVRŠINI
Caillaux, ki je bil izgnan iz Francije, se bo mogoče vrnil ter postal mogočen. — Čeprav je bil tekom vojne najbolj osovraženi človek v Franciji, ga namerava stranka Herriota napraviti poslancem. — Manj radikalna politika kot jo zatevajo socijalisti. — Nič čudnega no bo, če bo postal Caillaux član vlade. — Vse je odvisno od mnenja .Generalnega sveta.
^	COPVMBMT mrlTONI VIEW CO. NSW »O««
Pred kratkim so prepeljali v Ameriko ter podarili vojnemu tajniku Weck.su zastavo, ki je vihrala na obrežju Rena. Zastavo so odstranili dne 24. januarja. k<> sta zadnja dva ameriška bataljona zapustila Koblenz. Xa sliki so z leve na desno: vojni tajnik Weeks, general Pershing in genei*al Hines.
MUSSOLINIJEVE SILE SO SE PRIČELE CEPITI
Znani banditski pristaši Mussoli-ni-ja, ki pravi, da je diktator Italije, so se pričeli upirati. — Mussolini jih hoče raditega utakniti v armado.
SOVJETI IZJAVLJAJO, DA BODO PLAČALI
Boljševiki so sklenili, da bodo plačali svoje dolg-ove, prej pa še morajo dobiti večje posojilo. Govor Zinovjeva.
BeUingham, Wash.. 2."». maja Major Frederick L. Martin, ki jo imel povesti ameriške zrakoplov-ee krog sveta, se je vrnil domov.
Iz Port Moller je dospel na ribiškem parniku "Catherine !>."'
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. = $13.40 2000 Din. = $26.60 5000 Din. = $66.00.
Pri MlmWh, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računam« posebej 11 centov za po&tnino in druge stroške.
Kazpo&Ujft na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zavoi".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $10.00 300 lir..........$14.70
600 lir .......... $24.00 1000 lir..........$47.00
Pri naročilih, ki mašajo manj kot 20t lir računamo posebej po 15 centov trn poštnino In druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte ln izplačuje Jadranska Banka v Trstu, Opatiji Ih Zadru. '
Za pofiiljatTO, ki presegajo FETTISOČ DINARJEV ali pa DVAT1SOČ
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust, ▼rednost Dinarjem In Liram sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano; L. tega razloga nam nI saogeče podati natančne eeue vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Glede izplačil ▼ amer. dolarjih glejte pose&en oglas v tem listo.
Rim, Italija, 25. maja. — Precej presenečenja in dvoma je vzbu dila objava, da je sklical Mussolini posvetovanje višjih "častnikov" svoje banditske milice, da razpravlja /.njimi, kako bi so dalo to nemirno telesno stražo vtiik-niti v redno vojsko.
Teb tristo tisoč oboroženih ban-ditov. ki so stari večinoma manj kot pet in dvajset let. je povzročalo številne zadrege, in ti ljudje so odgovorni za vso prepire, ki krčijo v zadinjein času vrste fašistov. C'e bodo vtaknjeni v armado. se bodo morali podrediti vojaški disciplini, in častniki bo do morali napraviti redne skus-nje. Seri an ji podčastniki fašistov bodo v tem slučaju postali navadni prost a ki v redni armadi.
Zaenkrat no more Mussolini zapustiti Rima niti za en dan. ker jo prisiljen vodno potlačiti kak nov spor ter izdajati drakonske odredbe.
Raditega tudi ni mogel Mussolini potovati s kraljem v London. Edina težkoča, s katero se mora boriti Mussolini sedaj, je ta. tbj ne bodo morda hoteli njegovi mi-li'jarji vstopiti v armado, in dobri poznavalci položaja so prepričani. da tega tudi ne bodo sto*rili.
Zahtevali bodo najbrž posebno privilegije za slučaj, da bi mn rali vsi opiti v armado. Telesna >traža. k;itero j«« zbra-l Mussolini krog sebe s tako velikanskimi stroški, mora izginiti s politične zbornice tako graeijozno kot le mogoče, ali pa z nasilnimi sred stvi. če ne bo šlo drugače.
S tem pa bo tudi izginila moč in si a*'a Mussolinija. diktatorja Italije, ki se bo menda vendar žt enkrat spametovaL
Moskva, Rusija. 25. maja. — Xa letni skupščini komunistične stranke je nastopil kot »lavni go-vornik ^Zinovjcv, ki je predsednik izvrševabiega odbora komunistične internacij ona le.
Razpravljal je o zunanjem in notranjem položaju s posebnim ozirom na sovjetsko politiko irlc-do plačanja dolgov.
Izjavil je, da je Rusija pripravljena plačati del svojih dolgov, toda le pod pobojem, da dobi po-. •ebno posojilo.
HOFFMANOV PROCES SE BLIŽA KONCU
Iz Hcffmanove pištole so bili izstreljeni patroni, katere so našli poleg trupla, — trdi izvedenec. — Pričevanje izvedenca Je popolnoma potrlo obtoženca.
zaenkrat razmišlja, katero posojilo bi bilo najugodnejšo.
Nadalje je spot-o ril Zinovje\. i ima komunistiena stranka <>(Xl isoč članov, vključno 128.000 de-aveev. ki so postali člani pre<1 obrim mesecem.
V nji je 4f! odstotkov delavcem. 2C> odstotkov kmetov in vladnih anieščencev, ostanek pa sestoji iz žensk.
mm Je fimti mjbolje po Demeatie Postal Money Order all pa Now York Bub Draft.
FRANK SAKSEB STATE BANK
B3 Ocrtlandt StrMt,	New York, H. T.
TeL Oortlandt 4887.
NA ČAST "NEZNANEMU" VOJAKU.
Budimpešta, Madžarska, 25. ma ja. — Tukaj so se vršile velike slavnosti na ča.st ''neznanemu vojaku.
Pri odkritju spomenika jo bil navzoč tudi regent Hortv.
ŠPANSKI ZRAKOPLOVCI SO SE PONESREČILI V MAROKU
Madrid, Španska, 25. maja. — V Maroku so se ponesrečili trije španski zrakoplovi. Dva zrako-plovca sta bila na mestu mrtva pet drtkgih -pa .ranjenih. -
Iz ust starega, sivolasega moža je prišlo tekom obravnave prott Harry Iloffmanu. obtoženemu, da je umoril Mrs. Maude Bauer na samotni cesti na Staten Islandu povsem nepričakovano pričeva nje.
Priča je držala v desnici 25-ka liberskf) Colt avtomatično pišto lo, "bde katere je Hoffman pri znal. da jo jo poslal svojemu bra tn po izvršenem zločinu. Oči pr
so se za trenutek za pičile Rusija ima že dosti ponudb, in J oči Iloffmana. a nato se je pri
ča obrnila proti j»oroti ter n.
IRCI PLEŠEJO KOT DIVJI.
Dublin, Tsrka. 23.'maja. — Mlade Irske se je lotila nova epidemija namreč plesna epidemija. Cerkvene oblasti zjavljajo, da trpi mladina v moralnem o žiru vsled številnih plesišč. Mladi ljudje oboli spolov obiskujejo ta plesišča -ter izostajajo z doma pojro-to cele noči.
Opaziti je tudi val nezmerni«, sti in povečanje števila klubov, v katerih je mogoče dobili pijačo.
Poroča Arno Dosch-Fleurot.

BOLEZEN SE ŠIRI V RUSIJI.
Leningrad, Rusija. 23. maja. — Malarija in druge bolezni se širijo na vznemirljiv način po celi Rusiji. Obstaja akutno pomanjkanje kinina in drugih bistveno potrebnih sredstev in oblastim je težko boriti se proti epidemiji.
Soglasno s poročilom, ki je bilo predloženo tukajšnemu epide-mološkemu kongresu, je bilo v preteklem letu v Rusiji več koi šest milijonov slučajev malarije.
PODIRANJE, KI SE JE IZPLAČALO.
Racine, Wis., 25. maja. — Ko je lokalni kontraktor Fred Rei-ehard podiral neko poslopje v dolenjem delu mesta, je naletel na steklenico žganja, ki je staro štiri-inšestdeset let. Žganje je biv<_ skrito tekom državljanske vojne.
javila:
— Mikroskopična preiskava patron, katere v:> našli v bližin trupla Mrs. Bauer, kaže. da so bile patrom* izstreljeno iz t«' pi stole in da niso mogle biti iz strel jene iz nobeno drugo.
Priča, ki je skovala ta člen verigi okoliščnili dokazov, kater kujejo sedaj krog obtoženca, Je bil profesor Frank AVhittier. bak teriolng na Bowdoin College, iz vcdeuec v folomikrografiji in iz kušen preiskovalec morilnih slu čajev.
Tekom izjave profesorja jo za vladala v dvorani velika tišina Hoffman je pohesil pogled in nje go v a naravna blediea je postala še b»dj izrazita. Sklonil se jo svojemu zagovorniku Xortonu, ki jo sieer zmajal z glavo, a ni ugovarjal. Nato po jo stavil okrajni pravilnik Kaeh povsem mirno naslednjo vprašanje:
—	Ali sto prepričani o tem, profesor?
—	Pozitivno sem prepričan, — se je glasil odgovor.
Ko je bila priča nato izročena Xortonu. so bili napori odvetnika. da omaje pričevanje izvedenca tako brezuspešni kot bi bili napori metulja, da odpre žielezno blagajno s tem, da tolče z perot-mi po železnih vratih.
Za profesorjem izvedencem, ki je tako hudo obremtVil obtoženega, je prišel na vrsto Raeey Parker, kinematografski opera trn- ter prejšni prijatelj Iloffmana. Parker je bil jKcpolnoma mi-] ren, ko je sedel na pričevalni stol, in na vsa stavljena mu vprašanja je odgovarjal brez obotavljanja V pričetku je izjavil policiji, da je preživel Hoffman popoldan v Liberty Theatre, Stapleton, S. L kjer je operator, a pozneje je pri-nal, da je bila ta njegova povest laž.
— Ali ste sploh, videli Hoff-
Pariz, Francija, 2f>. maja. — Danes je pričela krožiti v vseh politic-uih krogih govorica, da ho Joseph Caillaux popolnoma oproščen vsake krivde, da se bo zopet vrnil v poslansko zbornico in da bo pričel zopet igrati odlično u-ogo v zunanji politiki Francije.
Caillaux, najbolj osovraženi mož v Franciji tekom svetovne vojne, katerega se je dolžilo vseh nesreč Francije ter proglasilo izdajalcem domovine, ne bo mogoče le član poslanske zbornice, temveč dejanski Tudi član francosko lade.
Y času svojega bleska je pripadal radikalno-socija-isti<i»ii skupini, — skupini Herriota. Politični nasprotniki radikalcev in sorijalistov trdijo, da imajo slednji namen oprostiti Caillauxa izgnanstva v Toni on s u potom splošnega amnestijskega odloka, izprazniti zanj mesto v loslanski zbornici ter ga poslati v zbornico s pomočjo pn-sebnili volitev.
Radikalci in socijalisti priznavajo, da je to možnost, vendar pa pravijo, da se to ne bo zgodilo, dokler ne bodo videli, kakšen uspeh bo imel Herriot. pri stvorjeuju vlade-" Jerriot mora najprvo izvedeti, kakšnega -mnenja je Generalni svet, ki se bo kmalu sestal v Lyonsu. To zastopstvo, ki je nekako napol oficijelna organizacija, zastopajoča vse interese dežele, je podpirala Poineareja in njegovo politiko. Mogoče se ji bo posrečilo prisiliti Herriota, da sprejme manj radikalno politiko kot so jo socijalsti pripravljeni sprejeti.
Socijalisti so obvestili Herriota, da ne bodo v nobenem slučaju stopili v njegovo vlado, vendar pa bodo pod^ hirali njegovo manjšinsko vlado, če bodo odobrili njegovM^^J program.	^^^
Kakorlitiro bo izvedel Herriot za stališče Generalnega sveta, bo sestavil program, da ga predloži soeijalistoin. ki se bodo sestali dne 1. junija. Socijalisti bodo baje zahtevali, da se drži strogo svojih pred-volitvenih obljub, tudi če bi pomenjalo to izgubo ravnotežja v proračunu. Herriot pa hoče korakati bolj počasi. Tudi Generalni svet bo najbrž svetoval previdnost.
Če bodo socijalisti vztrajali pri zahtevi takojšnega iz-praznenja Ruhr okraja, bo nastopilo mrtvilo, kajti tudi v tem pogledu je namen Herriota nastopati počasi in previdno.
Predsednik francoskega senata, Gaston Doumergue, je obvestil poročevalca nekega liewyorskega lista, da je hitra izprememba v rulirski politiki nemogoča. Rekel, da se bo Francija ekonomski umaknila iz Nemčija šele tedaj, ko bo Nemčija kazala znake resničnega plačevanja. < e bodo sprejeli Nemci Dawesov načrt s tako številnimi reserva-cijami, da bo ostalo odprto vprašanje njih dobre volje, ne bo mogla Francija opustiti oprijema, ki ga ima in nobena ministrstvo bi ne moglo biti tako drzno, da bi umaknilo čete iz Rubra- Mi nočemo zadaviti Nemčije, pač pa zahtevamo plačanje odškodnine.
Če bodo zavzeli socijalisti nasprotno stališče, bo Her-riotu, ki stoji med senatom in socijalisti, težko dobiti večino. - Danes imenujejo Doumergue-a kot naslednjega predsednika Francije, če bi se Painleve zadovoljil z metom predsednika poslanske zbornice. Generala Nollet, predsednika medzavezniške kontrolne komisije v Nemčiji, predlagajo za vojnega ministra v kabinetu Herriota.
mana dne 25. marca? — je vprašal okrajni pravdni k Faeh.
—	Ne, gospod, nisem ga videl. — je odvrnil Parkor.
—	Kedaj ste ga prvič videli po onem devu in kaj sta govorila?
—	Dne 28. marca. — je odvrnil Parker. — Prišel v njegovo delavno sobo v Palace Theatre. Port Richmond. Pripovedoval sem mu o velikanski ljudski množici, ki je prisostvovala pogrebu Mrs. Bauer in on je rekel, da je zelo vznemirjen, ker išče policija vse lastnike Fordovih Sedanov.
—	Zakaj bi se vznemirjal ? — sem ga vprašal jaz. — Ti veš, kje si bil onega popoldne. Rekel je. da je bil v Manhattanu, v neki kitajski restavraciji na Ohatam Square, da pa ni srečal nikogai. ki bi ga poznal.
—	Če boš rekel, da sem bil pri tebi tekom teh ur, — namreč ob času zločina, — bo vse dobro. — .Dostavil je, da nima nobene Colt pištole ter nikakih sitnosti s ka-
ko žensko. Ker sva bila prijatelja. sem mu obljubil, da bom rekel policiji, da je bil pri meni v Libert v Theatre.
1500 ARETIRANIH V BERLINU
Berlin, Nemčija, 23. maja. — Berlinska policija je včeraj priredila pogon po raznih prenoC*i-šeih ter pri tem aretirala 1500 oseb. To so večinoma žypni tatovi, vlomilci in vlaČuge.
VELIKA ODŠKODNINA ZA IZGUBLJEN RAZUM.
Philadelphia, Pa., 23. maja. — Posebno sodišče je prisodilo do-nes petnajstletnemu deeku Natha-nu Lerne.ru oseminsedeandeset t soč dolarjev odškodnine, katero bo morala plačati Philadelphia Rapid Transit Company. Ko sta zadeli skupaj dve kari te družbe, se je deček taiko preplašil, da je izgubil za vedno razum.

_ L -	. V. ".'•*-■._■'. .
r
ŠMMa
5	-* •' - • ■

01,AS NARODA 26. MAJA 1924 __
i.i II
II
i i tu
H
LUN ■■NKOIKi
MM CsryorsAton antf *«rMiw Iwwili o* Msnhsttsn.
mi A>wi •fflMNl Yšr* Cf%y. M. Y.
ILAI
IVI
NAROD A*
Kttry Day txwH eundsys	W*H<iy».
Zt Nsw Yorflt B Ma MH Zi »el 1st*
llMUfflltf* M
pd lata

ption YaaHy M-0*
Afvsrtlssmsnt an AintmHit
««tes Warada" lahaja vsshl «sn lsvssmlt nsdslj 1»
podpisa
ta aCbenoatl m na prlobCuJsJo. Dcoar aa) •
prl iprtflxaW fcraja aaroCnlkoT, prottaao. fli MHrnUBCa itawM«l, 4m. hltrsjs aajds** BfcHsrml*«.
• LAI NARODA-•oreufh *f Msntistttsn, I TslssheMi Osrttantft MT*
ft V.
vzročila le . amedo in odlaganje.
2.	Prečitajte pazno navodila. ki bodo tiskana na fonjiularju za prošnjo.
3.	Ne plačujte družili stroškov, kot one notarjem za legalizacijo podpisa. Zakon prepoveduje vsaki osebi zaračunanje kakega stroška za pomoč pri iztirjatvi bo-nusa.
4.	Xe pišite na War Department za nikateo informacijo, potrebno pri izpolnjevanju formu-
larja. Ako ne znate za vse zahtevane podatke, odgovorite, v kolikor seže vaš spomin. Vojna uprava mora itak po vložitvi prošnje Lskati v svojih zapiskih potrdilo za one navedbe; prehodna vprašanja bi pomenjala le dvojno delo in zamudo.
5. Stavite formular v. ono kn-veto. ki se vam pošlje istoeasnrr. in pošilji-te jo po pošto. To bo o-mogocalo, da se prošnja dostavi pristojnemu uradu.
Iz Jugoslavije.
V
POLOŽAJ V CENTRALNI EVROPI
V	Rinili objavljena pogodba med Italijo in rehoslo-vaskn je značilna v ve«' kot enem oziru.
I'omenja namreč- nadaljni korak vstran od posebnih sjvi-z in nadaljni korak v smeri proti splošnemu domovom med evropskimi narodi.
Prod petimi leti. v prvem poletju po uveljavljenju premirja. jo sanjala militaristi<~na stranka v Franciji, da bo lahko obvladovala evropski kontinent s pomočjo manjših sil. zbranih krotf Pariza.
Francija je pridobila zase Poljsko in Jugoslavijo p pomočjo posojil in posebnih podpor.
Sklenjena je bila zveza s <'elioslovaško.
Prirela so se t tuli pogajanja za slieno zvezo z Romunsko.
Male a nt a nte l)i ne mogli imenovati povsem enostavno orodje v rokah Francije. Za kaj taeega je imela preveč neodvisnih in ločenih ciljev.
Ker pa je bil obstoj teh manjših držav odvisen od stroge izvedbe versaillske mirovne pogodbe in ker je bila Francija najbolj pozorni in eujeei predstavitelj te izvedbe mirovnih pogodb, se je obračala politika Male antante ponavadi proti Parizu ter je jemala več kot enkrat nasvete od francoskega ministrstva za zunanje zadeve.
Starodavno ravnotežje sil, ki je povzročilo že toliko ;orja. je spravljalo Francijo in države Male antane na eno stran. Italijo. Avstrijo in Madžarska pa na drugo stran, dočim sta ostali Rusija in Nemčija v ozadju.
V	zadnjih par mesecih so pa gibanje v tej smeri ustavili trije razvoji. V prvi vrsti je sklenila Madžarska pogodilo z Ligo narodov, in Mala antanta je izgubila enega vzrokov za obstoj.
Nato je prišla Jugoslavija, ki se je pogodila z Italijo glede mučnega reškega vprašanja.
Sedaj pa sta Italija in Čelioslovaška sklenili pogodbo, vsi cd katere jima bo težko iti v vojno brez vzroka, ki bi ne bil bolj tehten kot so navadni mednarodni prepiri.
Centralna Evropa je še vedno omrežje zvez, a že se je izvršil preobrat- Politika bolj splošnih dogovorov in bolj tesne zveze z Ligo narodov je stopila na mesto prej-šnili več ali manj sebičnih zvez med posameznimi državami
Nova vlada, ki bo prevzela vajeti v Parizu, bo znala brez dvoma upoštevati to ter se ravnati temu primerno.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
<For«l«a Lansuas« Informatloa larriM. — Jugoslav Bant)
BONUS ZA BIVŠE VOJAKE.
Jnteresiranci naj čakajo, dokler ne bodo obveščeni.
Cim je kongres v zalomi bonu«? za bivše vojake, ki so služili tekom svetovne vojne, no že začela prihajati na vojni dpeartment ne&tevilna pisma za irjormacije in prošnje za pošilja te. v predpisanega formularja (application blank).
Pisati pa na War Department v tej zadevi nima nikakega zmi-. sla, in vojna uprava pozivlje bivše vojake, naj tega ne storijo.
Posebni formular, za prošn}<», da se bonus prizna, je bil že pripravljen. Vojna uprava je že naročila 15 milijonov teh formular-jev. Vladna tiskarna je že poskrbela za dobavo potrebnega papirja v to svrho in papirnice že od-premljajo nairoeene količine.
Oim vojna uprava sprejme onih 15 milijonov tiskovin, se te istočasno razpošljejo na vse veterane sirom dežele.
Za razpošiljanje tega ogromn« ga števila tiskovin je vojna uprava že storila potrebne predpriprave v dogovoru s poštno upravo, Ameriško Legijo,, raznimip vojaškimi organizacijami in civilnimi društvi.
Razpošiljajo se tudi tiskane in-formacije, ki bodo vsebovale vse
podatke glede zakona in pravic t do bonusa. Tiskovina za prošnjo bo vsebovala posebna, navodila, kako naj se izpolni. Prosilci bo do morali odgovoriti na kakih dvajset vprašanj, ki se nanašajo na take podartke, iz katerih naj b« razvidna njihova zakonita pravi ca do bonusa.
Upravljanje vojaškega odškod ninskega zakona je le naloga o gromnega obsega. Vsako nepo trebno dopisovanje bo le po ne potrebnem povečalo delo vojno uprave in imelo za posledico odlog v rešitvi prošnje he le poje-dinca, temveč tudi prošenj vseh drugih veteranov. Vsi vladni o<1 delki in uradi, ki imajo kaj opravljati z bonusom, «e prizadevajo, da se delo vrši čkn hitreje mogo če in da se rešijo pojedine proš nje kakor hitro mogoče po vložitvi. Ali to ni ■mogoče dot^eči, a ko bodo bivši vojaki sodelovali s tem, da se ravnajo po navodilih in vpošljejo pravilno izpolnjene formularje.
Bivši vojaki bodo precej olajšali delo vojni upravi v svojo lastno korist, ako se zlasti ravnajo po sledečih navodilih:
1. Ne pišite za formularje. 'ti se vam bodo poslali, čim bodo gotovi; in potrebna pisma bodo j>o-
Toča napravila škodo.
Iz Dubrovnika poročajo, da je dne 2. maja padala toča v eel-tu okraju. Posebno velika je škoda na oljkah, ki so ravno cvetele, v vinogradih in tobačnih nasadih.
Tudi severni del Medjimurja je nudilo prizadet. Na žitnih poljih in v sa dn vn i kili je škoda velika.
Roman Rusinje.
Pred več meseci je v Novem Sadu \s!ed ljubezenske afere v nekem orkestru bilo ubitih 5 Rusov, llu-a Prihočenko je streljal na svo-i<> ljubico Marijo Zahnov. ki je rudi igrala v orkestru. Prihoč-nko. i«1 pri tej priliki streljal na vse ><-delujoče člane v orkestru, izmed katerih j<* zadel 5, ki so vsi umrli. Prihočenko so je pri tej priliki •u.:: sam ustrelil, dočim je biJa Marija Zahnov je nekoliko ranje-:a in j<J kmalu nato okrevala. Po v\-A> ili jiT pri kater: je padlo šest .•lav radi Zahnove, je bila Zahno-a aretirala in zapita. Oblasti i o hotele Zahnovo iztir&ti iz države. 'Vi peljali si> jo na rumunsko mejo, vendar kakor hitro so Rumuni '.v-rdeli za roman Zahnove. jo niso !'tel^» prevzeti. Po neuspelem iz-vMiu lia Rumimsko so jugoslov. ■Masti i.d vedle Zahnovo na grško n.'jo. Toda tudi Grška ni hitela »revzeti žens'.;e. radi katere je >'\iilo G ljudi. Zopet so juuroslov. blast i odvedle Zahnovo z grške n- je in jo odvedle na madžaVsko nejo. Toda tudi Madžari so sle-;:li vzgledu Rumuni je in Grške in '.klonile sprejem Marije Zabno-e. Jugoslovanske oblasti so hode na vsak način iztirati Zahno-<i. Odvedle so jo v Caribrod, da :»: izženejo na Bolgarsko. Toda udi Bolgarija jo ni hotela spre-tti, ker je mislila, da bo Znhnova imo pod rusko krinko Spijonirala a Jugoslavijo. Sedaj biva Rn^i-lja v Mladenovacu in oblasti pre-uišljujejo, kako bi Zahnove iz-:nale v Avstrijo in če tam ne poj-l<\ pa v Italijo. Ce se pa še tu vse lonesreči, potem jugoslovanskim 'blantern p«u" ne bo drugega prestalo. kakor da Zahnovo puhtijo ' a teritoriju Jugoslavije.
Avanture bosanskega sleparja.
Iz Beograda se poroti.: Te dni ;e na oddelek javne varnosti norm jih del prispelo pismo policije .< Draždan (Dresden na Sakson ;kem), v katerem ta išče podatke j neke m Branku Simiču, ki je bil am prijet. Širnič je prišel pred iratkim iz Francije v Nemčijo, v Ens. V Nemčiji je izvedel serijo lrinih sleparij in pustolovščin. K"r je govoril dobro rusko, se je ;>omešal med Tuske emigrante.
odstavijajoč se kot protiboljše-viški agitator. Od raznih Rusov, ii so mu nasedli, je izvabil večje ivoio d'-narja. V Nemčiji pa «e je ph-šiio predstavljal kot vcleindu-vtrijalec, ravnatelj velikega berlinskega podjetja. Na račun tega je izvršil več sleparij. Ko so mu postala tla prevroča, je pobegnil v Draždane, kjer so ga prijeli. Ši-a.ie se je legitimiral kot vrhovni vodja komunistične stranke v Jugoslaviji. Izjavil je, da je v ostalem bogat človek in da so bile izvršene sleparije samo sredstvo za tt%p*h v njegovi politični misiji. Pol'eija je medtem ugotovila, da -ic bil Šinvič svoječasno že v Ensu radi goljufij 6 tednov «aprt. Takrat se je v Ensu predstavljal kot '•nf'Z Aleksander Orlov iz Moskve. Na p. dlagi podatkov naše«»a mini-strsrva notranjih del je bilo ugotovljeno. da je ;me tega sleparja Ljub-lilir NikSič a ne Branke mič, in da je n dem iz sola Ljubice v Hercegovini. Tudi naše ob-'r.sti 5o mu-bile že dolgo za peta mi. Za časa svetovne vojne leta 1916. se je pojavil Nikšič nenadoma v Sarajevu in se predstavljal kot kurir j u ir osi even ske g a odbora v inozemstvu ter je pokazal neka priporočilna pisma, naslovljena ha
po> dine	v Sarajevu. Med
♦.aeijonalisti v Sarajevu je po-vsi oči: veliko zii"\1u. .i.ji .-><.> smatrali za a- atrijskega špijona, ihč:n> ^ m o drugi nasedli. S t»o-:n-. >jo pii-ieparion°ga denarja je priee NT.sič razkošno živeti. Spo-zn:.l jO tudi z vdovo nekega av-sJrij-ivtga kapetana, ki je imela večje posestvo v bližini Sarajeva. Lntd je z njo intimne odnošaje. Vd«>va je kmalu prodala svoje posestvo in oda j .tc je pričelo za oba vc-selo življenje. Nekega dr;e j" sarajevska policija odkrila v mestu klub svobodne ljubezni in Nik-šič ter mlada vdova stn takrat ne-nudoma izginila. Malo kasneje se jo pojavil Nikšič v No\em Sadu, vendar brez vdove. Različnim narodnim borcem se je predstavil kot poslance jugoslovenskega odbora ter j<* i/vabil od njih večje s vote donar ja V Ncvem Sadu se jo cpj^nal z nekim poročnikom mornarice, kateremu je zapeljal ž-no. Malo za tem ga je prijela policija, iisf»elo po mu je p< !ieg-niti iii odš»?l je v Zagreb. Tudi tu ga je zasledovala policija; pobegnil je v Nemčijo, kjer je ostal do kt iu-«i vr.jne. Sedij so napravili konec njegovim avanturam.
Pustolovščina beogradskega sleparja.
Beogra;!?ki p<-lieiji je te dni pa-do] v roke gla«oviti pustolovec, slepar in kvartač Jovan Zubovič. Iii1 je zoan zločinec, ki je povzroča! policiji mnoge skrbi. Izredno prcfri«?.n i>- «z\*i-šil v manjših boo-gradskih hotelih in v lutein '' Fv-mpa brezštevilne .sleparije. Kro-i».: njegovega uspeha je bila ženilo v / bogato vdovo v Zemunu. Preteklo leto je vdova Sofija Tomič v Zemimu oddala [»razno sebo, V katero se je vse-Iil '"shi.sra'' trgovca Jovana Zuboviča iz Beograda, v resnici pa je bil njegov tovariš, ^"fii.i je bila zelo bogata vdova in Znbovičev "sluga" ji j.- pravil o bogastvu svoj»*g;i gospodarja. Zu-b':»ič je tudi sam večl-irat i>r;najal :n tako se je dogodilo in tako so ;.e dogodilo, da sta se z vdovo zaročila Po kratkem času. ki ga je Zunovie potivbova!, da ie ukradel vse njene hišne sosede, sta ?e nato poročila. Prvih r?C- dni sta živela prav lepo. Nekega dne pa je od-.sla Sofija v Beograd, da najde delavnico svojega moža, kajtere pa ni mot.]a najti. Zubovič ji je 'zja-vil da je dal delavnico v zakup ■ n obenem j; izprosil od nje 50 tisoč dinarjev, da si kupi avto. Toda a vtomobila ni bilo. ker je Zubovič pognal der.av v družbi veselili tovarišev itd. Medtem ga je izsledila policija in zaprla
Prebivalstvo Jugoslavije.
V	Zagrebu je predaval ravnatelj slatistike dr. Stignjar o stati--tiki porodov v Jugoslaviji. Pri t°j priliki je ugotovil, da je po popisu iz leta l'>21. v Jugoslaviji 12 »lilij, nov 17 tisoč 323 prebivalcev ;n sicer: '» milijonov 893 tisoč 547 moških in G milijonov V?3 t:soč 776 žen«k. Največ žen«k je v rnz-merin z moškimi v Sloveniji, kjer • d pade na 2000 moških 1098 žensk V Čini gor: odpade na K>00 moških 1006 žensk v južni Srbiji 100S, v Dalmaciji 1011, v Ban«tu 101«, v Bački 1051, na Hr\-at-kem 1052 in v severni Srbiji 1085. Fdi ho v Besni in Hercegovini prevladujejo moški nad žen-,kam: in odpade na 1000 moških 976 žensk.
Tovarna "na ogljikove kisline pogorela
V	Novem Sadu je pogorela te dni tamkajšnja tovarna og'jikove Kisline "Magnezit" Požar je izbruhnil ponoči ter se je tako hitro razširil, da je bila že skoraj uui-čeiia eela tovarna, l»redno je stopilo . v akcijo gasilno društvo. ŠLida je velika.
Včeraj se je vršila v New Yor-ku slov en.sik a parada. 1'deležen-eev je -bilo dosti — skoraj en blok, in povedati moram, da so dolgi bloki v Downtovnu.
Vodil jo je sicer maršal, pa je bila kljub temu precej domače
iu malo mairšalsko poti jet je. *
Zastav je bilo precej. Ena je vihrala celo s hiše, v kateri se vežba Pershakova godba.
Nekateri udeleženci so s požc-1 j en jem zrli vanjo. Pa jim je bila nedosegljiva, lstotako nedosegljiva kot Pershakova godba. Kuju zastava in godba staneta denar. Denarja pa ni, ker je šla blagajna pred štirinajstimi dnevi rakom žvižgat.
★
Najlepši je bil pogled na Slovenke v narodni noši. Postavile so se.
v	•
Ce bi bilo rečeno, da morajo paradirati za katoliško stvar v navadnih oblekah, bi jih človek lahko na prste seštel.
Postavi se pa vsaka rada.
Odlični gostje so se vozili v avtomobilu. In v avtomobilih sem jih par opazil, ki niso prav posebno odlični.
*
Udeleženci slovenske katoliške parade so končno zavili v komunistično dvorano, kjer se je vršil shod.
Oder je bil poln duliovske gospo ske.
Edino predsednik shoda je bil civilist.
To je delalo zgago. Pa so mi povedali, da je možak s kuto v precejšni žlaliti. Nosil jo je pred leti, ko je pobiral po Koroškem zn salezija-nce. Oblasti so mu prišle na sled, nakar je moral pobegniti v Ameriko.
Nato je postal v Ameriki oskrbnik Avstrijske hiše, kjer sta šla s Koverto fiftv-fiftv.
Fiftv-fiftv v vseh ozirih.
Gotovo se še oba dobro spominjata tistih lepili časov. To sem pa zato zapisal, da se jih bodo tudi drugi spomnili.
*
Dvorana je bila polna. Poslušalstvo je bilo jako hvaležno in udano. Ploskalo je vsaki besedi, posebno je bilo pa takrat navdušeno. kadar je kak govornik zvrnil v grlo kozarec vode. Le stežka mu je šla doli. Gospodje namreč
niso vajeni take sorte pijače. *
Govori so bili podobni kot krajeer krajcarju. Same besede, o katerih upajo govorniki, da se bodo udejstvile v njihov .prid.
Dosti jih je prišlo zastran plesa, pa so jim govorniki zmedli št reno.
★
Posebno se je odlikoval Mi. Grdina iz Clevelanda. Govoril je tako mojstrsko in tako dolgo, da bi bil kmalu dosegeil |svoj cilj.
&e pol ure njegovega govora, pa bi bilo v dvorani najmanj deset žrtev dolgočasja.
Deset žrtev je pa deset po gre bov.	'
Deset pogrebov pa že nekaj velja v današnji pros v iti jeni dobi *
V splošnem so bili pa govorniki precej dostojni. Občinstvo ikto-tako.
Vzrok tega je nabrže ta, ker so prodajali kozarec vodenega piva
po petindvajset centov. • ★
Rečeno je bilo, da ima parada namen pokazati vesoljni Ameriki, kaj smo in kaj zmoremo. .
iDanes zjutraj stm pregledal vse velike ne\vyorške dnevnike, pa nisem čital, da se je vsled parade splošni politični in gospo-darski položaj v Ameriki kaj izboljšal.
Da ne ostane stvar pozabljena, sem jaz napisal te vrstice.
In ker sem dober človek in ker nikomur ničesar slabega ne želim, sem namenoma zamolčal marsikaj, kar bi bilo vredno povedati, a bi bilo v veliko neeast paradi, shodu in gospodom, ki so oboje organizirali.
Če pa bal hočejo, sem jim Vedno in z veseljem na raepoJago.
ttMiMttHMMii
SugnalrmaiiHka
Ustanovljena L 1898
KataL 3tehtutta
Inkorporlrana i.
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
J
tfl
Qlavnl odborniki! rr—am*: kudo ur pirdan, ra im at. dtraiia, a
Podpredsednik: LOUIS BAJLANT. Box IN PmtI At*., lonll, Tajnik: JOHKFH FISHLFK, JCly, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box Ml. Ely, Minn.
B«ixplaC4nlh smrtnim: JOKN KOVUM, Ul mi DmluUk Minn.
Vrheml zdravniki Wr. $ OB. T. QKAH1K, Ml Aaaorloan Stat« Kana
11*tk Ave.. Plttslrarvk, Pa.
N adze m I e d ker i aWTOW BBABNIK. Room Ml BafcswaU BldB*t 9
Streeta, Pittsburgh, Pa. BOHOX MLADIC. 1814 W. It BtreeV Ckiaaao. DR. niNK »KBABJBC. MIS Wssklnates Street. Du*«r, Mk
Perstnl sdker.
UONAXD BLABODNTK, Bon 41», Sty, WW.
GREGOR J. PORENTA, S10 Stevenson Bids., Payalln*. iTaA
FRANK BO RICH. »17 8 L Clair Ara.. Cleveland, U.
Zdrutavalnl adfeen TALRNTTTi PTRC. TM London Rd.. N. R-, Clerelaad. & PAULINE ERMENC, I8S Park Btr., Milwaukee, WlM. IOBIP BTKRLR. 404 F.. Mesa Avsnns. Pueblo, Oola. ANTON CRLARC. BIS Markat Street. Waakeaan. DL
..	Jadnotlao zradne glaalle: "Glas RaraB^.	i ■ ■■
▼aa strart tlkajoSs aa uradnik aader kakor tadl danarns yoBCJam
M| aa podlljajo na vlavnera tajnika. Vsa prltoiba naj aa potUJa aa »red-asilnlks porotneca odbora. Prodni« sa sprejem novlk Uust la ko Is tana aprlCermla naj se potllja na Trhometa adravnlka.
Jugoslovanska KAtollBka Jednota se prlporoCa mass Jucoslovanoss SB
ektlen pristop. Kdor teli postati član te organizacije, na] se aglasl tajnika kUtnJega društva J. 8. K. J. Za ustanovitev novlk društev as pa obmlM na gL tajnika. Novo društvo se lahko vetanovl s t tlani ali dlanlcamL
Razne vesti.
Ljubezni pesnika Byrona.
Angleški pesni k lord By win, «"i»?ar stoletnico smrti so nedavno i praznovali, je Lin»'l devet znanih ljubimk. Oženjen je l>il Ana-bello, a je istoeasnu ljubil neko Španjolko iz Sa rag ose in neko mlado lir k in jo iz Aten. Dnige ljubezni so mu bile: Margareta ('ogni, Lamuh, Jersey. Haileigh, Clawoi'th in GuieeLoli. Zadnja By-ronova ljubica je bila Terezija GuiccBoli. Pesniku je bilo žal. jo je spoznal tako kasno, namree v 30. letu svojega življenja. Pesnik sam je pravil, da ga je ta ženska najbolje razumela. A tudi druge ženske so imele srce z«-, velikega genija: saj je vsako, ki je eitala njegove pesmi, osvojil s svojim duhom, temperamentom in moškim demonstvom. kateremu .je ostal zvest do zadnjega diha.
Zdravljenje kač.
valiiosti ognjegascev se je zahvaliti, da so bili rešeni vsi stann. valei. Stanovalci sosednjih Itiš pa bi se kmalu zadušili od dima, ki jih jt* zalotil v spanju. Vročina med požarom bila tako v«-lika, da so popokala vta okna v sosednjih hišah.
Ekscesar Viljem toži svojo domovino.
Ako zboli ka'ka žival v londonskem zoološkem vrtu. jo spravijo v solnčni sanatorij. Pri kačah pa ne gre to tako lahko. Te živali se ne morejo sprijazniti z novo okolico in čim jih odnesejo iz o-bieajnih kletk, pmlležejo depresiji l>ti jioginejo od lakote. Pu^te jih torej v stari okolici in jih zdravijo tam. Cesto izvrše na o-holeli kači tudi operacijo. Prvo operacijo so napravili na neki veliki kači. dolgi 10 metrov. Imela je v trebuhu tri otekline. Vlili so ji v žrelo narkotična sredstva in ji'nato izrezali otekline. Cez nekaj dni je kača ozdravilav Pri nekaterih posebno strupenih kačah pa so operacije zelo nevarne«.
Strašen požar v Berlinu.
Te dni je izbruhnil v Berlinu velik požar, ki ga ognjegascf kljub velikemu naporu niso mogli pogasiti celili 20 ur. Gorela je neka štirinadstropna hiša, ki jo je ogenj uničil do tal. Samo požrtvo-
Dr. Siebert, advokat bivšega nemškega cesarja Viljema, je tožil v imenu Viljema Prnsijo na sto milijonov dolarjev odškodnine, ker mu je zaplenila po revoluciji večino njegovega osebnega imetja : Gre za 60 veleposestev, trinajst gradov iu enajst velikih gozdov. Vse to sme država obdržati. aiko plača omenjeno stomili-jonsko odškodnino. Ekscesar pov-darja. da bi mogel tožiti še za drugo imetje krone, a n«* stori tega, in je zadovoljen, če pridejo ostala posestva v last naroda. Viljem zagotavlja v obtožnici vrhovno prusko sodišče, da denar v izgnanstvu potrebuje. kajti to. kar mu Prusija plačuje kot apa-nažo. mu pri veliki draginji no zadostuje in mu primanjkuje sredstev. Toži pa kot bivši pruski kra'lj, ne k fit nemški cesar, in to zato, ker mu cesarstvo ni nikoli plačevalo honorarja. d/x"im ga jr Prusija za časa njegove kraljevske službe po historičnem pravu morala plačevati.
Prva razstava denarja iz revolucij ske dobe.
V Kijevu se je nedavno otvo-rila prva sovjetska razstava papirnatega denarja, ki je bil izdan v sovjetski Rusiji v prvih šestih letih od izbruha ruske revolucije. Razstavljenih je bilo nad :M)00 različnih bankovcev. Razstavni odbor izdaja sedaj na zahtevo kompletne kolekcije revolucijskih bankovcev za muzeje, društva, šole in posamezne nabiralce redkosti.
POSOJILA NA NEPREMIČNINE
Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu.
FRANK SAKSER STATE BANE
82 Cortlandt Street Hew York
%-VrS::-
k wScSili

.iSIlAJLSŽRODA^-28. JJA J A. 3 02 j
D| Pod krivo jelko. *** ^ter Bohinjec.
(Povest ii Časov rbkovnjačev na Kranjskem.)
□
{	(Nadaljevanje.)
Z veliko slastjo so rokovnjavi in rokovnjačke posegle po ocvrtih in pečenih kosil«, Je Mrčanova 31iea je sedela bolj ob strani in molzla kozo, da je nahranila z mlekom svojo dveletno hčerko. Pridno no zamakali slano meso z vinom, ki je bilo močno in je lezlo v glavo. Nekaj strastnih igravcev je posedlo po tleh in so metali krate, igrali evik za visoke denarje. Tudi Oropa in Vranjek sta bila med njimi. Mlajši so s«* začeli vrteti pa trati in godcu Tomažu prtitskali na prste. Tam ob robu so ženske prepevale:
f'e v kočarsko privolhamo. lufte prefalakamo, k umne jim zafinrnramo, blhike jim pokumamo.*
Kar se haramhaša vzdigne, stopi pod krivo jelko, ki se je zibala od lahnega vetra, pokliče Vra-njeka in svojo hčer Mico. HarambaSica potisne nevesti v roke pošel e, spleten iz smrečja in bršlina, ženinu pa ga pripne na klobuk.
Mesec je svetil, goste zvezd« so se utiinjale. Sever je pihal čez plan in šumelo je zapoznelo listje na hrasiih. Godba utihne, ples preneha, jgra se prekine, molk vlada nad glavami rokovnjdeev, zbranih kro«f krive jelke.
Vtiiki Groga začne:
"Le stopit-a sem, Andrej in Miea! Saj vem, da že težko čakata."
Vranjek stopi na desno stran, Miea na levo stran svojepra očeta. Vmes je bil globok jarek.
Harambaša nadaljuje:
"Poskočita čez jarek, ko začnem jaz latinski govoriti."
Ženin in nevesta poskočita, da so tolarji zarožljali ob nevestinem pasu, Vranjek je pal klobuk raz plavo v jarek. Veliki Groga pa izgovarja obredne besede:
"In nomine patre, vzem* jo na kvatre" —
Pa beseda mu je zastala, glas se mu je tresel — ni mof>el dalje...
Ali gledavei niso čakali nanj. Ko je Vranjek skočil v jarek po klobuk, skočila je tudi nevesta za njim. Objela sta se in poljubila. Priče rokovnjaške pa so obred izpopolnile:
(*e ta ni za tebe, jo vrzi od sebe.
i
In spet se je pilo in pelo, nazdravljalo in od-zdravljalo, plesalo in igralo... Ko pa je zarja za-rdečila na s;njem nebu, ko so jeli peti ptiči na vejah, tedaj so pospali ponočni vasovalci, onemogli od vina. utrujeni od zabave, nezavestni v svoji vesti--
vin.
Mila zima je bila brez snega. Sele koncem mar-ea je padlo nekaj snega in ležal je dober teden. Kmetje so goloroki pohajali po delu in otroci so bosi tekali po vasi.
Begunom je taka zima dobrodošla in Udni boršt se ni izpraznil.
Temna je bila tista noč, ko je Vranjek stopal po vaškem klancu proti Spodnjim Dupljam. Za njim pa je šlo za dober lučaj, zadaj več njegovih tvari-fiev. Na vasi s fantje ukali. Bil je med njimi Klan-fikov Miklavž, ki je prišel od Jezera. Zvedel je, da Vernikovega Ožbolta ne bo več domov, ker se misli priženiti k Boltarju. Zato ga je prijelo domotožje in rad bi bil spet pogledal v svoj rojstno vas, katero je zapustil pred štirinajstimi leti kot vojaški begun in se skrival po Jezerskem. Vernikov Ožbolt od Jezera kot vojaški begun koroški je služil na Kranjskem pri Boltarju, Miklavž Kanškov iz Du-pelj pa je služil kot vojaški begun pri Anku na Koroškem.
"Ne morem se pritožiti. Dobro se mi godi. Vsak dan smo skoro skupaj s Kranjci: ta-le moj brat Jernej ima v najemu občinsko kovačnico pri Sv. Andreju. Renkeva dva iz Tenetiš in Tekčev Marka iz Goric drvarita. Renkev Matevž žaga na Roblekovi žagi in in tam se najdemo. O Ožboltu sem slišal že veliko lepega in prav privoščim ti, prijatelj, da boš dočakal Jero Boltarjevo. Prav brhka je bila včasih in znala je dobro krščanski nauk. Stavim da bi jaz nikoli ne bil opravil nauka pri tistem gospodu Lovretu, ki je bil doma tam od Bleda, ako bi Jerice ne bilo. Prav tako je pri Boltarjtl kakor pri Anku: edina hča Mica je dobila dom Prej se je reklo pri Anki, zdaj pri Janki."
Tako je govoril Klanškov zbrartim fantom tam pri Senpmnki in jim ponujal tobaka.
"Veseli me, Mikavž, da si še zmerom tako čvrst Želim ti, da jo tudi ti pri Ankovih tako izpelješ, kakor jo ihislim jaz izvoziti pri Boltarjevih. č'isto sem se udomačil in vsi fantje so moji pfljatelji, samo Gradov Andrej na dela skazo. Ta-le Matijec. vi dift fca, je pa doma od Semiea na Dolenjskem in je tudi naS prijatelj, saj ga preganja taista usoda ka kor nas,*' je odgovorjal Boitarjev Ožbolt.
"Naš Jernej pravi, da se ne vrne več na Kranj
sko. Tudi meni bo najbrž Koroška moja druga domovina."
"Moja pa Kranjska," odvrne Ožbolt in se oklene Miklavža.
Tako so se fantje pomenkovali in počasi razhajali.
Tam pa Graoišarjevem lazu pa je prihajal Vranjek pod oknom Mejačeve hiše in bojazljivo pogleda čez cesto svojo rojstno hišo.
"Kaj hočeš, Andrejec? Ali se ne bojiš?"
''Koga neki? Klanškovega Miklavža?"
"Kaj že veš. da je doma?"
"Vem, ali tega ne vem. kje je moja Marjani-ca? Slišal sem. da je ni več pri Boltarju."
44O je, je. samo nocoj je ni. Sla je z ženinom v Kranj nakupa vat in je ostala pri svojih ljudeh v St rahinju."
"Z ženinom Matijcem? Ali bo kmalu poroka?**
"Še ta pred pust, pravijo, Boltarjeva In Smoletova obenem."
Vranjek položi na okno dvajsetico in hitro odide. Z Mejačevo Lucijo sta si bila na roko in pri nji je izvedel vse vaške novice Prijateljstvo je segalo vzgodnjo mladost ko je Lucija kot desetletna deklica z lučjo šla pod streho in tam vtaknila luč v kodeljo iz prediva. Pogorel je takrat grad in dvanajst gospodarjev. Ljudje so sodili, da je bilo to Vranjekovo delo.
Na koncu vasi so Vraneka Čakali njegovi spremljevalci.
"Gremo v Strahinj. Pri Čičku in Joževen imajo debele prešiee. Bovavec pa je zadnjič pri Peharki pod Tabrom zabavljal čez nas."
Tak o je govoril Vranjek Mejačevemu Štefanu, Zakoparjevemu Jurju, Maleševemu Jerneju in Li-kozarjevemu Jožu. Pa tudi Tacman je taeal zadaj z Vovkom in Fnndežkinim Tomažem, držeč na drobni verižici psa "Taeana".
"Komur Ta hlače pomeri, ne bo več trave tla-žil. Kar n_u tilnik mu poskoči in po njem je. Kajne, Taean?"
In pes je zagodel, da so se njegovi spremljevalci prestrašili.
'Kako si vendar tako lijtro dospel iz Gorič ? Kaj niste danes pusta žgali tam?" povpraša Vranjek Tiicmana.
Vovk je dobro pogodil svojo nalogo. Na vseh štirih voglih je obenem z a j lovico zažgal Koz-lovo hišo. Seveda jo je bolj hitro odpihal kakor zadnjič Jerdanov Jaka. Ali jaz sem moral čakati in pi bati, ker je bila ajdovica mokra. Pomešal sem se med gasilce in metal v škafih vodo tako visoko, da je vsaka kaplja priletela na mokro ajdovieo v steljniku, suha pa je seveda naprej gorela*. Ko bi mene ne bilo, pa bi ne bilo nič in Jerdanov Jaka ne bi bil mogel v ječi spati, če še ni zaspal za vselej. Slišal sem, da bo nič z njim, ker so ga Goričani preveč premeč-kaliV*
"No, Tacnntn, si se že vrlo obnašal. Ne boj se, če ti je Groga vzel pravico, malho križem nositi, ti! jo bom jaz povrnil, kakor hitro bo kako mesto izpraznjeno. Saj praviš, da Jaka ne bo več dolgo kaše pihal!"
Ponoejaki so se bližali vasi. Hipoma; so se vsi porazgubili, Vranjek pa že stoji pod oknom In po-
"Prijatelj moj, to je resnica
—je najboljša cigare-ta kdaj napravljena!
Liggett & Myers Tobacco Co."1

v Vis pridemo — Ljudi prfetepemo — Hiše JIm Eapaiiiao —; Denarje jiin pokradlo.
Zakonski sleparji.
Prebrisani pustolovec je bil obsojen na pet let ječe, ker je osle-paril šest angleških zakona željnih žensk. — Vseh njegovih pu-stolovstev ni mogoče navesti.
ki je poročil nič manj, kakor se-' sli Noel po končani ckspodiciji v
rka.
" Marjan ica, čuješ?
"Moj živ* dan, kaj delaš tukaj, Andrejec? "Lačen sem, da mi jesti." Dekle se spazi v shrambo in prinese kruhu. "Prinesi mi slanine. Kruh je trd." Dekle mu prinese velik, kos slanine. "Kaj pa laziš okrog? Ali se ne boš spametoval."'
"Dokler mi ne prisežeš zvestobe, ne bom miroval."
'Saj veš. da to ne more biti. Pošten bodi spet; pa zame je tako prepozno. Jaz sem že Mati jen obljubila srce."
"Daij mi roko."
In dekle mu poda roko pri redko omreženem oknu.
Ali Vranjek je ne izpusti.
"Obljubi mi, da mi odpreš vežo in te izpustim." Vranjekove oni so žarele kakor dve hlči v temni noči. Dekle pa je jelo jokati.
"Andrejec, ne morem, ne smem!" "Raztrgal bom mrežo in posktfčim skozi okno." "Andrejec, nikar! Saj veš, obljuba veže, je sveta.
Andrejec izpusti roko, udari dvakrat z ostro ftirlanko po zatrjaveli žienati mreži, da je zahrskalo. Marjaniea odskoči preplašena od okna, tam od sosedne hiše pa se začuje moški glas: Tatovi!
Hipoma se razsvetle okna po hišah, ljudje se prikažejo na vafei, toda o tatovih ni duha ne sluha. Le pri Bova vcu,. k i je sklical ljudi, so bila okna pobita in pri Čičku pa pri Joževcu so našli na dvoru zaklane prešiče.
Tam ob potoku pa so kosali tatovi dya mlada prešieka in metali čreva gladiuemu Taeanu. Smejali
Pred dvema mesecema se je pečala porota v Bordeauxu s prebrisanim sleparjem, ki se mu je posrečilo olajšati pol ducata bogatih ameriških in angleških dam y juž-nofrancoskih letoviščih za par stotisoč frankov. Odlični Don. ki je spravil Pireneje med svojo r>-selu) in torišče svojega delovanja, je bil obsojen na 5 let težke ječe. in francoske oblasti so poklale v Madrid tiralico, na podlagi katere je bil Llusia v Buse prijet v nekem madridskem hotelu.
Ravno so bile vse formalnosti končane, ko so prišle na dan izredne stvari: tako izredne, da so prvotno domnevali, da je slučaj spet igral eno svojih čudnih vlog. Istega moža, Llusia v Buse, iskalo osem različnih držav!
španska just ica. ki je radi trde pesti generala Primo de Rivera precej natančna, bi morala stn» ti trd oreh: Kateri ljubici naj bi najprej izročila prebrisanega sleparja ? Obrnila se je za svet na vse modre sodnike dežele, dokler ni razsodil neki aSlamon sledeče. Dobi naj ga ona dežela, katere tiralica je prvi prišla v Madrid.
S tem je postala stvar lahkr.. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je imela časovno prvenstvo. Donu Llusia v Buse so torej sporočili, da nastopi v kratkem svoje potovanje v Stari Bar. Don Llusia y Buse pa je moral imetr beograjske ječe v slabem spominu, ka'jti\ na dan svojega odhoda je priznal državnemun pravdni-ku. da je. zakrivil na španskem pod raznimi imeni 54 hudodelstev in zločinov in da je bil vsakokrat obsojen po španskem postopku v njegovi odsotnosti, vsled česar bi se morala vsaka razprava obno--viti. Lahko si torej mislimo, da bodo beograjski sodniki še dolgo
dem bogatih vdov in mladih deklet in jih po kratkem času 'srečnega* zakona zopet odslovil. Najbolj znana je njegova poroka s hčerko policijskega ravnatelja Bonille. Poroka je bila praznovali a s knežjim pompom: po medeni noči je planila mlada nevesta bleda od strahu med popivajoče goste in jim razodela, da je njen ženin izginil brez vsakega sledu. Vsi so bili merjeni. da gre za zločin in tast je spravil na noge ves policijski aparat. Nekomu se je končno posrečilo, da ga je našel. Vsakdo je pa še velno mislil, da se mu je zmešalo. Poslan je bil v sanatorij. Od tom je zbežal s* pomočjo svojega očima in od tedaj ga ni nihče več videl.
S svojo najlepšo igro pa je Llusia y Buse, razveselil prebivalce otoka Mavricija. Vlada tegr. otoka je dobila nekega dne kablo-gram, da kroži v bližini otoka s svojo jahto španski kralj in da bo najbrže izkoristil to priliko in posetil nebeško lep otok. Inkogni-to seveda brez vsakega spremstva. Vendar bi ga veselilo, ko bi mu priredili dobri otoČani primeren sprejem. Ta mig je seveda zadostoval, da. so skočili vsi otočani na noge. Ob določeni uri je pri-stalq. v pristanišču lepa jahta s špansko zastavo in kraljevim gr~ bom. Zagrmeli so topovi in generali so se v svojih nejlepših nm-farmah postavili pred svoje polke. Predstavniki oblasti pa so sprejeli z veliko udanostjo kralja Španije In Kastilije. Dva dolga dneva so trajale svečanosti in dobri otočani niso šfcedili na truda nt* denarja, da bi dostojno počastili Ne j. Veličanstvo. Nato se je Nj. Veličanstvo odpeljalo in oblasti so čez dve uri spoznale, da so na sedle sijajni zvijači. Llusia v Buse je izkoristil svojo sličnost s španskim kraljem Alfonzom XIII„ da je -pošteno • povlekel mirne oto-čane.	\
posebno konstruiranem avtomr-bilu s tankovimi kolesi peljati po gorski soteski i/. Seligurija v iJ.en-galu skozi sotesko Jela in potem na Cumalari.
Prav vsakdo—
kdor kaj iič«; kd«| ka]
ponuja; kdor kaj kupuj t; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo prisnaTa, da Imaj« čndoTit upek ~
mali oglasi
▼ "Olaa Naroda",
POZDRAVI IZ NEW YORKA.
I1!-.-, dnn cd potujem Joviall v domovine p< i na pozdrave 31 r kr:i.i>ku in njegovi ii-
< parni k • na o',iis . Frank Za družini ter vsem rojnKoni v Cleveland«. Ohio. Zahvalji'.'em se tvrdki Fr. Sakser St:ite lian k za prijazno in točno po-tre/.l.n ter priporočam vsem ro-jak- ni, d;t s.» poslužujejo v vseh ie stare in poštene tvrdke. Joseph in* A t. src, 1105 Norwood
IJf-^d i kvc'and, Ohio.
* ^ *
*
Pred moji'*« odpotovnn.jem v 'lome.vino s primikoin Leviathan po-zdravljam vse rojake v Bedfordu in ('levelaiulu. Ohio Zahvaljujem se tvrdki Frank Sakser State lian k; katera je točna v vseh poslih. — Ana liaznik-Fortuna.
iT
so se m norce brili, počasi odkorakajoč proti Zano-
žni. Le Vranjek je molčal in se jezil nit tihem; kerl čakali na svojo žrtev . . se mu ni posrečilo, rožmarin potrgati mladi nevesti. I	* - •
Molčal je,- toda bistro oko Tacmanovo ni zrušilo Vranjekove želje in potajeno je govoril po poti f, j konskih sleparjev. Skupno število
_ ■	I J njegovih sleparij se splott ne da
(Dalje pnhodnjiž.) ^ A x . | J več oceniti. Samo v južni Amen-
\ \
Z avtomobilom na Himalajo.
Član tretje ekspedicije na Everest J. B. Noel se pripravlja na drzno pot, namreč z avtomobildm na 24,000 čevljev visoko goro Ču-malrai, ki je edien izmed ogrcmi-nih vrhov vzhodne Himalaje. Ka-kot poročajo ata^l^fikl listi, se mi
ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH —
IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČUI.
Ketr pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi Btroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja:
Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po $1.« od $25. naprej po 4%.
Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $26. naprej po 3%.
Denar, nakazan v Jugoslavijo brez pogoja, se Izplača naslovniku takoj ter isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki poSljejo denar samo ca potne ■troške, poslužitl se drugega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi mo-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani zneseg sopet na razi»olago vplačniku.
Pristojbina za izplačila dolarjev ▼ Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov za nakazilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja.
Nakazil m zneske pod |5. ne moremo prevzeti. Vsled ta* mo&njili odredb, ne moremo izplačati t Nemčiji naenkrat eni bi
Isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam Je poslati obenem z onim, ki naj se izplača.
Fovdarjamo pa, da je najbolje In najenostavneje nakazati čfc tukaj dinarje oziroma lire zlasti, onim. ki bivajo na deželi dtlei od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni.
Ka zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potoaf brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Oable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4.
Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam plfiejo ca nitafi&o pa« Jasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslati.
FRANK SAKSER STATE

. • •
R "
(M - P " •

GLAS HXTt~OT5X"26.	5551
Izpred sodišča.
8 parnikom President Wilson
maja:
1 10	(Nadalj evanje.)
On in Merrv sta se nahajala v položaju, v katerem se ni doklej nahajal se noben človekč.
Posluževala sta najbolj navadne in najbolj umevnf človeške možnosti, možnosti, da se bavita v mislih in v smo1 "enem delovanju s svojo lastno bodočnostjo.
Vodila ju je silna, odločna volja, in za mogla sta odstranjevati zapreke, ki bi jih ne mogel nihče drugi odstraniti.
Wolfram je bil razhorit ugleden človek, vajen vsiljevati drugim f-voje nazore. To pa ni veljalo o M err v ju. Xjegov delokrog je bil tesno omejen. Marsičesa je bil zmožen, le drugim ljudem ni mogel zapovedovati.
Tretje poglavje.
Kar se je z naglieo delalo vso noč v sodnijskem poslopju in kar bi se imelo završiti zjutraj ob šestih, je bilo postavno dejanje številnih ljudi.
Nihče se ni smatral odgovornega, nikogar ni pekla vest.
To, kar sedaj imenujejo spraviti človeka iz življenja v smrt, bo v poznej.šnh časih tako nerazumljivo in vredno istega obsojanja, kot razne strašne srednjeveške kazni.
Vsakdo ima pravico do življenja, kaj-ti življenje je podarila najvišja instanca, ki je neprimerno višja kot je najvišje človeško sodišče.
Ali bi Simeli to odobravati? Zdrav razum nam pravi, da ne.
Človeka, ki je tak kot vsak izmed nas, ki diha, čuti in trpi, naj se posije na mučen način v neznano, v nekaj, cesar si ne moremo predstavljati 1
Smrt ni kot izgon v tujo deželo.
V	tistem kraju ni bila že dolgo časa izvršena nobena smrtna ob-sodoa. Državni pravilnik je odredil, naj se zadeva za vrši brez vsakih posebnih eerimonij, kolikor mogoče priprosto.
Obveščena sta bila duhovnik in rabelj, oddelek vojakov je bil pripravljen, drugemu državnemu pravdniku Heltemi je bilo naročeno naj bo navzoč. Vršiti bi se imelo na sodnijskem dvorišču. Tam je stal oder, ki je postal tekom let že ves preperel. Vso noč so ga popravljali.
Velika naglica predpriprav je onemogočila vsako zavlačevanje.
Ko so prevedli na dvorišče obsojenko, spremljalo jo je šest vojakov, kazniinični ravnatelj Anton Plesov in duhovnik. Na odrn sta stala dva moška.
Čudno je pa, da je manjkalo samo ene osebe in sicer drugega drža\nega pravdnika Ileltena.	^
Nenadoma mu je postalo slabo;
Na teh slabostih je trpel že izza svoje mladosti, v poznejših le-hih se ga je po lotila, če je preveč naporno delal.
Ko je uredil vse svoje dokumente, je bilo polpetih zjutraj. Legel .je kar v pisarni obleren na zofo ter naročil služabniku, naj ga pokliče ob polšestih.
Ko ga je ob določeni uri služabnik poklical, so mu manoma odpovedale vse moči.
Napad je trajal četrt ure. Ves osvežen je vstal, stopil k ogledalu ter se počesal.	j
Državni pravdnik je še premišljeval, če bo kos svoji nalogi ali ne. Bil je čudovito miren in čisto nič ne razburjen.
Ko inu j^ deset minut pozneje vodja jetnišniee sporočil, kaj se je pripetilo, ni niti z očesom trenil.
Osem minut pred šesto uro je videl stražnik pri vratih dvorila, tujko se je bližal veliki kraljev avtomobil s silovito naglico. V avtomobilu je »tal visoko zravnan elegantno oblečen gospod ter držaj v roki kos papirja, s katerim je že odda leč mahal.
Hitro so odprli velika vrata, avtomobil je zavozil na dvorišče, omenjeni gospod je mahal z listom papirja in kričal: — Stojte!
To se je pripetilo v trenutku, ko je dospela obsojenka s spremljevalci do odra.	1
'Vse je pričakoval edinole še gospoda Ileltena. ki je imel še enkrat prebrali smrtno razsodbo.
Navzoči so bili: vodja kaznilnice, vojaki-ter gledalci — veeji-lel sorodniki sodnih uslužbencev, ki so stanovali v poslopju.
Vsakdo brez izjeme je poznal kraljev avtomobil. Dvorni maršal je bil storil vse, da je bi»i avtomobil vsakomur znan in da je vsak že vnaprej izkazoval čast osebi, ki se je vozila v njem.
Vsak vojak, ki ni pravočasno in dostojanstveno pozdravil osebe, ki se je vozila s tem avtomobilom, je bil občutno kaznovan.
Razen regenta, ki je imel tudi pravico pomilostiti, ni bilo v tem trenutku nikogar, ki bi mogel preprečiti izvršitev smrtne obsodbe.
Oseba je ni preprečila, toda preprečil jo je mrtev predmet —
kraljev avtomobil. 4	. 4 ,	, v „ .
*, . . .	,	i \ /	M i l k A
Največ je <pri po in ogel avtomobil.
Beli list, ti ga je imel gospod v roki. je lahko pomenil dvoje: od godite v smrtne obsodbe ali pa pomilostitev.
Ravnatelj Anton Plesov, ki jo bil tedaj najvišja avtoriteta na dvorišču, ni niti trenutek dvomil o tem.
Ni imel toliko časa. da bi natančno preiskal podpis regenta, in še do danes ni znano, če je bil podpis izborno ali le površno ponarejen.
Ce bi bil državni piavdnik Ilelten na njegovem mestu, bi naj-brže ne storil ničesar drugega.
Tudi njemu bi bil znani avtomobil poglavitni dokaz.
Avtomobila ni vozil navaden šofer. Mož, ki je sedel pri kolesu, se je odkril ler stopil k gruči, ki je pripravljala vse potrebno za izvršitev smrtne obsodbe.
Ta človek pa ni bil nihče drugi, kot oni, ki je bil ponoči obiskal »državnega pravdnika. s katerim se je državni pravdnik prijazno pogovarjal in kateremu je pomagal ravnatelj Anton Plesov obleči kožuh. O tem človeku je rekel potem ko je odšel, sodnijski praktikant Woronskr, da je jako vpliven na dvoru in tla princesa Marija ne zamudi nobenega njegovega predavanja.
V	tako važni zadevi kot je preložitev izvršitve smrtne obsodbe, je jasno; da ne bo vozil avtomobila navaden šofer, pač pa kaka uffledncjva oseba.
Wolfram jc stopil poleg Merrvja, lri je Ves razburjen kazal ravnatelju Plesovu regentov odlok. Plesov je par sekund z vsem spoštovanjem motril pisanje, toda zdelo se je. da pri tem ničesar ne vidi. Pa res ni ničesar videl, kajti pozneje se'ni mogel nič spomniti, kaj je bilo zapisano na papirju.	i
... ■ :• -- } f - " ' • ■
. (Dalja prihodnja.) .;
Odpeljal je lSletno dekle.
Pri Brodiukovi diuž;ni v Ko-privni je stanov,d CSlctui delavec France Plešnik iz Črne. Zelo mu je ugajala 181etna hči H-lena Brodnik. Mlado Heleno je obkladal z vsemi ljubeznivostmi ter ji obetal najlepše življenje, če pobegne iz očetovega doma. Oblju- Bn.janovič i -i -- - . » i -- d«:.
Martin .Jerančič z družino iz Cleveland, Ohio, v Vi ž ma rje.
Marija Bratuš z otroci iz Bertha, Pa.v v Štorje.
T van Kraljae s soprogo iz New Yorka v Mrkqpalj.
Matijan Rozmanič iz New Yorka v Ke^rreno Sv. Lucijo.
Jo-iip Merlajs iz New Yorka v
Avgust Sehleimer iz Brooklyn, N. Y.. v L »enfold.
Peter Laekncr iz Brooklyn, N. Y., v Nev.grad.
Ant-.n Poje iz Kane, Pa., v Pod-p reško.
Mihael Zorko iz Richwood. Va., v Dobravo.
•lanez Stare iz Richwood, W. Va.. v Domžale. I Vinko Howan iz Sheboygan, j Wis., v Snhiipolj^.
Ivan Krerlič :z Sueboj'gan,
lil jI j v: t udi, da ji preskrbi službo.' Ivan Kirola iz New Yorka v De-;	y
Dekle j.* verjelo Plešniku in ob-j vičiči.	lv'ar, Piculin iz Yukon, Pa,
"ljubila mu je. da bo *la z njim.j Anton Klodmi-ar iz Cleveland, | y^'c pri še-peni/zi Dne J«, marca je prišel Brodnik Ohio, v Gor. Mrašovo.	Fryue Selak iz Elv. Minn,
,:o lSIetno Heleno m jo je »ašel| g Bar„ilrftwi	j Jrahovo
pri Plešniku v Cmr. Oče je vzel) svejo hčer takoj s seboj domov in Plešnika je ovadil orožništvu. Plešuik s? j - moral za svoje deja- v ^esvete nje 30. aprila zagovarjati pri okr.j -Matija Fatur iz Bovie
Knesak.	i
S parnikom Aquitania
7. maja:
.Milan Mrvoš iz Viden. W. Va..:
Colo.,
s- dišču v Mariboru. Obsojen je bil
•lanez Ilerzeg iz Ely. Minn., v Prilipje.
5 Prane Kolar iz Biverdale, Pa , v Vthovec.
Štefan Kralj iz y/elU, Mieli., v
na J mescee
težk
e jece.
Kake je sodnik dosegel poravnavo.
Peter Šotičak iz Viden, W.
Vrh ovce	*	Tomaž Tiušek iz Rock Springs.
* i \Vyo., v Ljubljano.
8 parnikom Paris
14. maja:
Roland lvuss iz New Yor;:a
Kmetici Jožefa Deršič in Než; Novak .-»ta se večkrat prepirali iii'j iu*|,ijaifQ zmerjali Tudi <k«e 7. aprila sta sej \lsu\ia 'Hron 7 otvoei w PneblJ
m]Č.I.:., v Kompolje.
M.'■!!>' Nover iz Pueblc, Colo.; v!
ozmerjali, nakar je druga drugo tožila. Pri razpravi dne maja Kompolje. ima je okr. sodnik v Mariboru
priporočil, da naj se poravnata. Cleveland, Ohio, v Liiibljano. Nobena izmed r.jd, pa ni bila volj-! Leopold Zorko iz'Shebov^
A it or. B.-rtol iz Ely, Minn., v Sodiažico.
"brane Vrhovec iz Girard, Ohio, v Vir pri Stični.
Anton Peček iz Putblo. Celo., v Podboršt.
Frane Samsn iz Mill Creek. W.
Frančiška Turk s ličerko
iz j
Va., v Podpresko.
Gregor Stampfel iz Mill Creek, W Va., v Kočevje.
. , —opold Zorko iz Shebov?an ' Jože Re/.ek iz Cleveland, Ohio, n.-i poravnati se iu sla vztrajali; da Wls.. v Vransko.	^ v Goriško vas
mora biti izrečena kazen. Tudi o( Ant01lija SetniUar iz Xew Vor.| Mihael rjrogorič iz Calumet,
ka v Domžale.	-M:eh., v Črnomelj
ten., ko ]iina je sodnik predočil, i b<.sta oba kaznovani, nista hoteli ničesar sl'šati o poravnav>: £e-le nato. ko je Jožefi iu Noži sodnih zagrozil, da ju bc zaprl skupaj v *>no celico, sta izjavili, da sy raje poravnata, kot bi pa skupaj sedeli v zaporu.
Zarubljeno svinjo je prodal.
Pri zakonskih Ivanu in Antoniji Pioe na Jakobskem vrhu je sul-nijski organ zarubil svinjo. Ivan Ploč je pa svinjo prodal, ker se je nahajal v veliki b*-J.i. Sodnik okr.
vsa kej
Ji-sipina l.erne iz New Yorka v Jesenice.
Josip Zupai.čič iz Cleveland, O., v TVJturn.
Matevž Hrjbernik iz Cleveland, Oil m, v Dvor.
Frana K°be iz Greensburg, Pa., v Dol. Jezero,
Jože Baraga iz Onnoville, N. Y., v Igovas.
Fr. Baraga iz O.tnoville, N. Y., : v Icrovas.
sodišča je Ploča oprostil vsakej Franc R-idolič s soprosro iz She-veriel. da ic bil Ploč v^led' bov«ran. Wis., v Pr-e.^i
Viktor Volk s soprogo iz Boston. Pa., v Metliko.
Janez Wolf z družino iz Brooklyn, N. Y., v Podpresko.	j
Kaiel Regovič s ?oprogo i/ New' Matiia Kobe iz Trafford City, V ci ka v Krško.	j Pa^ v Cakovee.
Janez Planske a soprogo iz Ely 1 Andrej Malovrh iz Lloydell. Pa, M.nn„ v St. llj.	v, Gorenjo vas.
Jož'f Pregl iz Dunglen, Oliio., Staro va«.
JoŽtf Volš-»k iz Dunglen, Ohio v Zag-. rje ob Savi.
Kretanje parnikov - Shipping News
SS. maja:	* ^»J^mm
Aquitania, Chvbourt.
M. maja:
America, Genoa. 91. "maja:
Homeric. Cherbourg Conte Verde, Genoa; Pres. Harding', Cherbourg.
Orca, Cherbourg; Veendom, Bologne; S. junija: Cleveland, Cherbourg In Hamburg.
4.	Junija:
BerenfarU. Cherbourg; Rochambeau, Havre.
5.	Junija:
Belfenland, Cherbourg. Mongolia,— Cherbourg.
7. Junija: Majestic, Cherbourg: La flavole. Havre; Orbita, Cherbourg. Hamburg: Geo. Washington, Cherbourg, Bremen
10.	Junija:
Resolute, Cherbourg In Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg; Luetsov, Bremen.
11.	junija: Paris. Havre;
bourg.
12.	Junija: Columbus. Bre
Mauretanta, Cher
Aquitania, Cber>
14. JunIJa:
Leviathan, Cherbourg; Olympic, Cherbourg.
1C. Junija: America, Bremen.	.
17. JunIJa:	; .
Dullio, Genoa.
1t. JunIJa:
Prance, Havre: bourg.
1«. JunIJa:
Lapland, Cherbourg; Stuttgart, Bra-men.
t1. JunIJa:
Chicago, Havre; Homeric, Cherbourg, B axon La, Cherbourg; Orca, Cherbourg; Hamburg.
t4. junija:
Pres. Wilson, Trst; Pres. Harding, Bremen; Canopic, Cherbourg; Bremen. Bremen.
IB. JunIJa:
Berengarla, Cherbourg; Taormlna, Genoa.
M. junija: ZeelanO, Cher bo erg.
tS. JunIJa:
Majestic, Cherbourg; Lafajetts, Havre: Conte Rosso v Genoa.
lier JC
denarnih zadreg primoran predati svinjo. Drž. pravdnik je pa vlor/il pritožb'« pit>ti prvi razsodbi in o-i.TOžno kot vzklieno sodišče v Mariboru je obsodilo zakonska P1..I-vsakega na 24 ur zapora.
Nevaren strehar.
France Strgat- ml. je pomagal svojemu stricu pri pcpravi strehe na š«»li na Ledini. Med delom jo v podstrešju kovčeg, ki je bil lasi šoUkega sluge Janeza Pod-studen^ka. In jnilika je napravila tatu. štrgar je bil obtožen, da je zlez"l v podstrešje ifi ukradel >z kovjega, ki je f»il zaklenjen, 800 dinarjev jrotovine. P.n del letra denarja je ial mater; za ol-leko. Obtoženec, ki je do k'.ncrt tatvino at1.-ločno zanikal, j? bil z ozironi na to. da j.: bil že trikrat radi tatvine kaznovan, ob?ojen na 4 mesece težke ječe ter mora plačati stroške in vrn:ti denar. Izjavil je, da J.azui r.e sprejme in se bo pritožil.
Orožnika in konjača n&hrulil.
Janez Plos, posestnik v 3ta?em trgu, 60 let star mož, je ugledal z vrta. da prihajata po vasi orožnik in konjač. Razglašen je bil takrat v tem okraju pasii kontumae in zbal se je m;-ž za svojega psa. P»il je tudi malo vinjen. Prenaglil se je in ju je nabrulil s prolileti-ini dušam*, da nam vse pobijate in pse pobirate, nazadnje nam boste odpeljali .še živiuo iz hleva. M-»2 ni prišel k obravnavi in je pisal, da naj ga oproste. ker ima eno notjo cdrezano in prosi za milostno sod 1)0. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okoliščine in bo plačal ne ž za to neprevidnost za enkrat samo 100 Din globe in pa stroške.
Jos:p Campa z Mir.n.
repo! družino
iz Elv.
lllaž (iodec iz Tleaverdale, Pa., v Trnovo.
Franc Kes iz Virden. 111., v T.i-tii«.
ione Chieado iz Oallup, X M.,[ jUrii Vrečko iz Meadowlauds, v r;e1snnc-__j Pa., v Slivnico.
Jože Cvck iz Elbert, W. Ya., v Valburgo.
Franc 0«. ž iz Herininie, Pa., v Račice.
Martin Močnik iy. Elbert, W. Va , v Sebene.
Lovrenc Cizej iz Blanford, O., v Tiuomi.
Helena llosran iz Cleveland, O.. v' Struye.
Lovrec fJrcgora-3 iz Pittsburg, v Žiri.
S parnikom France
21. maja:
Jože Plankar iz Whitney, Pa., v \ eniše.
Jurij .Mihič iz New Yorka v Kočevje.
Ivanka Hrome.; iz New Yorka v Vevče.
Jurij Savor iz Girard. Ohio, v K'a.^nji vrh.
Mat. beličič s soprogo iz Cleveland, O., v Gradec. Dol.
S parnikom Leviathan
"J.A maia:
Jf-S'pina Ait9ee iz Cleveland. O., v Puh t no vas.
Ana Paznik iz lie d ford, Ohio, v škoeian.
Leopold TVidmor iz P.rooklvn X. Y.. v Kočevsko Peko.
V Evropo
•rt lahke potujete v Kvropo ter se 1 olik o vrnete tekom fwutili mrstrov brv z HUahu, da vat« ne dovoljen |>o\x;l.-tek v Združene dr±*i-ve. United Sta-taa Lines vu.ni bodo dale Izkaznico, ki vam zaer4uvi to ured-nust. VpraSaJte lokalnega agenta.
Tretji razred na United Ktatrs ni mettkrov. Zrafne, prosl^ne kabine ea 2. 4 ali C osw»b. C'Mto pt-rilo in u-di>bni m'ulroel. Dobro kuhana In zadostna hrana. Velik prostor na kru-vn. Clodbeni koncerti vsak dan.
Upoštevajte najprej amer. parnlke. Za »ene, oilplutja in druge informacije vprašujte pri:
UNITED STATES UNE8
45 Broadway	New York
ali pri vašemu lokalwm aeentu.
Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD
"O
V a
• *e-
Na potu v domovino.
S posredovanjem tvrtfke Frank Sakaer State Bank ao odpotoval« r ataro domovino:
S parnikom Majestic
26. aprila:
Anton Urli iz Pierce. W. Va , v Gozd pri Kamniku.
S parnikom Belianee
29. aprila:
Anton Šop iz G hen, Minn., v Dol. Kosen.
Frane Lantar iz Cheat Bridge. W. Va., v Laze.
Anton Mlakar iz Cheat Bridge, Va., v Sp. liaze.
: . ; . ... • . -k .:
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. — ■
Vsebuje 300 strani.......................... 1.50
Nova velika sanjska knjiga...................... .90
Sanjska knjiga, srednja...........................35
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski
narod ............................ <70
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže
najvišja starost..............................50
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana................................1,45
Robinson, povest.................................65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.............80
Rinaldo Rinaldini................................50
Sveta Genovefa...................................50
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25
Čarovnica starega gradu.......................... .25
Hitri računar ali Praktični racunar............... .75
Slovenska kuharicar (Kalinšek). Z mnogimi slikami v
besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano................3.—
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .........4............................90
(K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)
Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. . ^ %
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street : : : New York, N. Y.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsetn sor dnikoni, znancem in prijatelj-m žalostno vest, da je nemila .sni 11 pretrgala nit živi ji 11 ja mcie-mn ljubljenemu soprogu oziroma c.eetu
ANTONO JAKLICH.
Dne G. Muuarja je šel zdrav in vesel na svoje vsakdanje delo. ne slntv«* kake nesreče, toda povrnil se ni več živ domov med svoje dr.ig.-, koje je v življenju tako iskr.-no ljubil. Utrgala se je plast i ude v trži 10 ton ter ga pokopala pod sjboj. da je bil na mestu triov. Sitar je bil f*G let. Rojen je t>il v Brusnicah na Dolenjskem in večino l-:t je preživel v vasi L<*3:vica na Belokranjskem, ko je liil še v starem -kraju. V Ameriki je bival nad :i0 let. večinoma tu v Coru-walht, Pa., kjer zapušča mene žalujočo soprogo in tri sine, kateri U najstarejši je star 20 let, najmlajši pa 16, ter eno heer, staro ill let. Obenem zapušča tu v Ameriki eno sestro in enega brata, v stari domovini pa eno sestro. Pokopan jc bil dne 9. februarja po cerkvenih obredih na. katoliškem pokopali-.šju v Coimvallu.
Xa j iskrenejšn hvala njegovi se. stri ter njenemu mtžu za krasne rvetke in tolažbo ob ča^u. "J*o smo bili potrebni. Zahvaljujemo se. tu-i.li v-cm onim, ki so 7iam dali svoje avtomobile brezplačno k pogrebu. kakor tudi mojemu svaku John L.iki-n:ču in njegovi družini za tolažilne besede in krasne cvetke. Srčna hvala Franku Simwnieu :n soprogi ter Jakobu Simonieu, ki so prišli iz Steeltona, Pa., ter
se udeležili pogrelia. I.epa hvala tudi vsem onim. ki sc bdeli pri njegovem mrtvaškem odru ter uara bili v tolai"bo v uri žalosti. Še enkrat lepa hvala vsem skupaj!
T-U, dragi soprog oziroma oče, želimo vsi: počivaj mirno v hladni ameriški zemlji! Zapustil s: nas, a naš spomin nate ostane za vedno v naših srcih.
Kratko življenje, bridko ločenje, a »videnje srečno bo trajalo večno.
V Oormvalln. Pa., dne 21. maja 1:124.
Žalujoči ostali: Maxy Jaklich. soproga. Anthony, Frank in John, sinc.vi.
Anna, hči. ' Vsi v Cornwalla.
ROLE za PIANO
SLOV.IH HRVATSKE d«Mu edi»o pri:
NAVmSBK^OTOKAR