ft. 21 Pefttelaa
Uit izhaja vsaj 3 mesece L L 6-» ve«.
r Širok osti 1 niče, zahvale
L J U B L J u A (C. 0. otm la poeta)

nas. - Lato Vk
onedeljka. Naročnina: za t meaec L B.—, celo leto L 75.—, v inoaenutvo BMeteo 2 30 it. — OgJasniaa za I mm prostora -govske in obrtne oglase L 1.—, ca osmrt-L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—% prvi strani L 2.—
PflumM&A Številka 30 cent.
Letnik Lili
Uredništvo in upravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-97. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravaiitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiraua pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». Podurednijtvo v Gorici: ulica Giosue Carducci it. 7, I. n. — TeleL št. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
names no, da šarijih Dan javn
O odgovornosti za svetovno volno
To vprašanje pokuka vsako tolika časa od vojne sem na površje in so o njem ponovno govori. Pred leti se je poskušalo doseči na vse načine tako od strani raznih evropskih vlad kot od strani raznih drugih mest, da hi se končno nehal pretres, kdo je odgovoren za krvavo svetovno klanje, kje so vzklili prvi vzroki za to krvoprelitje. I oda o tega vidimo, kot reče-se literatura o teh vpra-množi od dne do dne. z,a dnem se pojavljajo v =?ti nove polemike s tega ali onega vidika, medtem ko se istočasno vsestransko objavljajo dokumenti o pričetku vojne in o vzrokih, kateri so pritirali ErV-rono do onih dejstev. Na drugi st.ani pa zopet lahko opazujemo Nemčijo in njeno neumorno delo, da bi se rešila trdih o-Čitkov, češ da je bila ona glavni vzrok za prelom svetovnega miru. lasna priča tega nemškega napora so besede maršala Hin-denburga ob priliki odkritja tannenberškega spomenika.
Priznati moramo danes, da imamo polno ljudi, pa tudi z najvišjih mest in ne samo na strani bivših centralnih držav, temveč tudi v vrstah antante, kateri, če že ne zahtevajo revizije versailleskega miru, pa vsaj razpravljajo o krivcih za vojno in o vzrokih vojne. Predvsem prinašajo dolge članke o navedenem predmetu najznamenitejši ameriški in angleški listi; toda na drugi strani niso redki ne francoski in tudi no italijanski novinarji, ki v svojih listih odpirajo kolone riščenju navedenih vprašanj. Fronta pisateljev o vzrokih svetovne vojne stopa predvsem v odločno polemiko z znanim francoskim stališčem, kateremu je dal jedro Poincare v svoji knjigi «0 po-četkih vojne».
V	kratkem pregledu bi bilo težko zabeležiti samo najvažnejšo literaturo o navedenem predmetu. Vsekakor pa, če opazujemo razvoj literature o vprašanju odgovornosti, bomo videli, da grešijo oni državniki in tov eleminirati na ta način, da politiki, ki pravijo, da pripada stvar prošlosti in da se je ne sme preveč upoštevati. Seveda hočejo na ta način le eliminirati gotove članke in dokumente.
V	glavnem hočemo podati tukaj le par najnovejših primerov. Ameriški časopis «Current History», priloga newyorškega «Timesa», je prinesel v eni številki preteklega leta tri članke o predmetu: «Odgovornost za svetovno vojno». Francoski publicist Demartial, eksponent re-vizionistične teorije, obtožuje radi svetovnega konflikta Francijo, Rusijo in Britanijo ter pravi, da je bil istega mnenja že leta 1915., ko so o tem razpravljali razni krožki. Radi tega zahteva ponovno razpravljanje o stvari in celo revizijo versaille-ske mirovne pogodbe. Kakih pravih, temeljitih trditev ali vzrokov pa tam ne navaja.
Važna izvajanja o tem predmetu nam podaja znameniti predsednik čehosiovaške republike Masaryk v svoji knjigi «Boj za samoodločbo«, posvečeni češkim legionarjem. On odločno obtožuje Nemčijo ter pravi: «Nemčija se je gospodarsko vedno bolj dvigala. Njena industrija se je širila, zato je iskala trga zanjo; to je bil njen prvi vzrok za vojno. Drugi pa je ta, da je nemški imperialistični nacionalizem že od 1870. leta naprej sanjal, kako bo zadostil svojim velikim imperialističnim težnjam. Skoraj vsa nemška znanstvena literatura je stopila v službo teh njenih teženj. — Znameniti Treitschke je n. pr. podal temu nacionalizmu duševno podlago ter pripravil narod za bodočo nadvlado v Evropi. že Bi^marck mu je začrtal politične smeri, po katerih naj se ravna. Zatorej ni čudno, da se je iz tega intenzivnega pri-piavljanja iodiio načelo:«Diang nach Osten», Ki je pač toliko kot bojni klic.
Z lo za n iiiiva je tudi debata o sarajevskem atentatu, ki sta jo vodila med sabo zadnji dve leti v Jugoslaviji znani radikalni prvak Jovanović in Nikoia i-iišiO, eden v «Krvi Jugoslaven-a drugi v parlamentu in
časopisih, - nakar je Jovanović obmolčal.
Lord Rothormereova akcija za revizijo trianonske pogodbe je čitateljem še v živem spominu. Podobno akcijo za revizijo ravno iste pogodbe je začel v nekaterih angleških časopisih tudi senator Cesena.
To je le nekoliko primerov iz takozvanih polemik «0 krivcih svetovne vojne». Predmet bi se, če bi ga površno motrili, ne zdel tako važen. Vendar se danes evropsko časopisje tu pa tam oglasi s kako novo polemiko ravno o tem predmetu. Nemško
časopisje seveda prvači v tem oziru. Nemčija je v hudih gospodarskih stiskah. Še vedno jo kot mora tlačijo ogromne reparacij ske obveznosti. Radi tega je treba, da se reši in izbriše krivdo za svetovno vojno s sebe.. V ta namen agitira njeno časopisje in v isti namen je rekel Hindenburg pred tannen-berškhm spomeniki: «Nismo krivi!« — Nekateri ameriški časopisi jim radi tega gredo z raznimi članki tu pa tam, kot vidimo, na roko. Vprašanje pa je že sedaj, kakšen bo uspeh?
N.
mmM zsfisnji minister prispel v Mm
čali, ni bil političnega značaja. Daljši razgovor o političnem položaju bodeta imela oba državnika tekom jutrišnjega popoldneva. V petek bo prisostvoval romunski zunanji minister svečanosti, ob priliki katere se bo položil temeljni kamen za zgradbo romunske akademije, ki se bo zgradila v Valle Giulia.
Ob 15.30 je sprejel g. Titulescu zastopnike italijanskega tiska, katerim je uvodoma izjavil, da ne namerava podati ni-kakih pravih političnih izjav, dokler ne bo imel daljšega sestanka z načelnikom vlade. «2e 19 nepretrganih let», je rekel minister, «prihajam v Italijo in ljubim vašo deželo, ki jo zelo občudujem. Sem velik občudovalec on. Mussolinija. Kar je on storil za vašo državo, je naravnost ogromno.« O odnošajih med Italijo in Romunijo je izjavil minister:
«Ponavljam vam še enkrat, da je Romunija, ki nima več ni-kakih nacionalnih aspiracij, skrajno miroljubna država. Prepričan sem, da je tudi italijanska politika nadvse miroljubna. Ker nimata obe državi ni-kakih nasprotujočih si interesov, pač pa mnogo skupnih, bodo postali odnošaji med njima vedno tesnejši. Moj poset bo nedvomno prispeval k uresničenju tega cilja.» O italijansko^ romunski trgovinski pogodbi; za katero se imajo pričeti pogajanja, je rekel minister skoro isto, kar je dejal poročevalcu milanskega lista «Corriere della Sera». O Rusiji pa je končno dejal, da je zanj vprašanje Besa-rabije rešeno. Ce bi bili tega mnenja tudi Rusi, tedaj bi bili že davno vzpostavljeni najnor-malnejši diplomatični odnošaji med obema državama. «Mi si to iz vsega srca tudi želimo», je zaključil minister Titulescu svoje izjave rimskim novinarjem.
s t va».
ItaHja in Romunija
Izjave ministra Ti t u les ca
MILAN, 24. Posebnega poročevalca tukajšnjega «Corriere della Sera» novinarja P. Pupi-no-Carbonellija je včeraj sprejel romunski zunanji minister g. Titulescu in mu podal med drugim naslednje izjave:
«Tekoni svojega političnega delovanja sem podpisal 24 pogodb, ki so biie vse miroljubne in so imele namen konsolidirati evropski politični red, kot ga je ustvarila vojne.. Sedaj grem v Rim, da se sestanem z on. Mus-solinijem, katerega kljub zelo prijateljskim odnošajem, ki vežejo Italijo in Romunijo, nimam še čast poznati. Razgovor bo odkritosrčen in lojalen in se bo nanašal na splošna politična vprašanja, ki zanimajo obe državi. Upam, da bo ta izmenjava idej še bolj okrepila italijan-sko-romunske odnošaje.
«Jaz sem globoko prepričan, da preveva italijansko politiko duh miroljubnosti. Isti duh vodi tudi romunsko zunanjo politiko. Romunska si želi miru, zakaj ona nima nikakih teritorialnih zahtev več, pač pa mora celiti rane, katere ji je zadala svetovna vojna, urediti mora razna notranjepolitična in gospodarska vprašanja itd. Za vse to ji je potreben mir; v tem nam je italijansko prijateljstvo prav posebno potrebno.
«Mir je mogoče ohraniti samo s spoštovanjem mirovnih pogodb. Romunija hoče na podlagi popolne enakopravnosti sodelovati z velikimi zaveznicami Italijo, Francijo in Anglijo ter z državami Male antante, katerih politika ima skupne in zgolj o-brambne cilje, ker stremi za o-hranitvijo «statusa quo» v Osrednji Evropi. Takšnoga značaja je tudi zveza med Poljsko in Romunsko. Tudi kar se tiče bivših sovražnih držav je Romunija pripravljena sodelovati z njimi v okviru mirovnih pogodb. Glede Balkana sem prepričan, da si vsi balkanski narodi resnično želijo miru. Svobodno in neodvisno Albanijo smatram kot predpogoj za ohranitev miru.
« Trgovinska pogajanja med Italijo in Romunijo niso bila pretrgana, pač pa samo odgode-na. Romunski carinski tarifi se še pripravljajo, a ko jih bo parlament odobril, bom poslal v Rim delegacijo, ki bo obnovila pogajanja. Ne dvomim, da bo mogoče doseči sporazum na podlagi skupnih interesov. Ko bo sklenjena trgovinska pogodba. bodo postali tudi trgovinski stiki med obema državama bolj živahnL»
Prihod v Rim
Sprejem na pest a ji
RIM, 24. Ob 10.10 se je pripeljal na postajo Termini romunski zunanji minister g. Titulescu. Prispel je s svojo družino iz San Rema; nocoj, pet minut l>o polnoči je bil odpotoval iz Genove. Na postaji v Rimu so ga sprejeli romunski poslanik z vsem osobjem poslaništva, glav-ii ceremonialni ravnatelj zunanjega ministra ter kap. Mameli, šef kabineta v ministrstvu za zunanje zadeve.
U palači „Chigi"
Sestanek z on. Mussolinijem
RIM, 24. Romunski zunanji minister se je nastanil v hotelu <degli Ambasciatori». Že opoldne ga je sprejel v palači Vimi-nale predsednik vlade, ki se je ž njim dalj Časa prisrčno raz-govarjal, toda njegov današnji poset, kot smo že včeraj poro-
Ministrski svet
se bo sestal 20. februarja
RIM, 24. Ministrski svet se sestane v pondeljek, dne 20. februarja, v palači Viminale ob 10. uri dopoldne.
Jutri se sestane v palači Lit torio pod vodstvom glavnega tajnika fašistovske stranke o-srednji medsindikalni odbor. Med drugim bo po vsej verjetnosti razpravljal o predpisih, ki bodo izdani pokrajinskim med-sindikalnim odborom za določevanje cen življenjskim potrebščinam in drugemu blagu, ki do sedaj še niso bili podvrženi določevanju cen s strani teh odborov.
Skrb za ceste
Kako bo delovalo avtonomno državno cestno podjetje
RIM, 24. Danes so se zbrali v palači Viminale finančni minister on. Volpi, minister za javna dela on. Giuriati, predsednik italijanskega avtomobilskega kluba senator Crespi in še nekatere druge osebnosti k pripravljalnemu sestanku za ustanovitev avtonomnega državnega cestnega~podjetja. Sestanek je vodil načelnik vlade on. Musso-lini. Na tem sestanku je minister za javna dela Giuriati očr-tal osnovne smernice, po katerih bo organizirano novo podjetje, in naloge, katere mu bodo naložene.
Podjetje bo moralo skrbeti predvsem za vzdrževanje celega omrežja cest prvega razreda, ki obsega približno 20.500 km. Za vzdrževanje pokrajinskih in občinskih cest bodo morale še nadalje skrbeti pokrajine in občine. Vzdrževanje cest prvega razreda bo moralo odgovarjati vedno bolj naraščajočim potrebam
prometa in za to vzdrževanje se bodo uvedli najmodernejši sistemi cestne tehnike. Poleg vzdrževanja bo moralo podjetje tekom prvih štirih let svojega obstoja poskrbeti za definitivno regulacijo približno 600 km cest. Skrbelo bo končno tudi za več ali manj trajno tlakovanje vsaj 50 km vseh velikih cest, kjer se stekajo in izhajajo iz Rima in drugih velikih mest, ter cest, ki se nahajajo v bližini mej.
Dohodke podjetja bodo tvorili prispevki države in pokrajin ter avtomobilske pristojbine za kroženje in za vzdrževanje cest. Načrt je docela odobril ministrski predsednik, ki je naročil poročevalcu ministru Giuriatij u, naj na podlagi tega načrta takoj izdela zakonski osnutek, ki bo predložen v odobritev ministrskemu svetu o priliki njegovega prihodnjega zasedanja.
Istočasno bo poleg cestnega podjetja ustanovljena tudi cestna milica, ki ji bo poverjeno nadzorstvo nad cestami in cestnim prometom in ki bo morala nuditi eventuelno pomoč avto-mobilistom. Kakor poroča «Gior-nale d'Italia», bo vrtela cestna Inilica približno 5000 mož.
Klnemaiagrafl
organizacije «Balilla»
RIM, 24. Vodstvo organizacije «Balilla» je razposlalo v poslednjih dneh pokrajinskim odborom stroga navodila, v katerih je rečeno, da morajo imeti občinski odbori svoje lastne kinematografske dvorane. V glavnih pokrajinskih mestih morajo tj odbori takoj pričeti s pripravami, da bodo na dan 25. marca o priliki praznovanja devete obletnice ustanovitve fašijev že lahko otvor j eni kinematografi organizacij «Balilla».
Vodstvo organizacije je v preteklih dneh stopiio v stike z zavodom «Luce», ki se je obvezal, da bo sodeloval pri izvedbi tega načrta. Pokrajinskim, odborom bo Še pravočasno^poslan potrebni material za opremo in obratovanje kinematografov. Dobila bodo posebne projekcijske aparate in motorje, ki se bodo lahko prenašali iz kraja v kraj. Poleg tega bodo v posameznih pokrajinskih mestih u-stanovljene velike založbe organizacije «Balilla», ki bodo zalagale vse kinematografe s periodičnimi programi. V tem pogledu bodo dobili predsedniki pokrajinskih odborov še naknadne natačnejše informacije.
Sprejem pri načelnika vlade
RIM, 24. Načelnik vlade je danes sprejel odbornike sindikata promovirancev v gospodarskih, trgovinskih in socialnih vedah. Tekom sprejema je pokazal veliko razumevanje za njene probleme gospodarskega, trgovinskega in socialnega značaja in se je informiral o kongresu tega sindikata, ki se je vršil v nedeljo in včeraj v Rimu.
Smrt senatorja
RIM, 2k. Danes ob 15.30 je v Rimu umrl senator Pompei Molmenti. -
Občinski sveti
RIM, 24. Ustanavljanje občinskih svetov po mestih, ki štejejo preko 20 tisoč prebivalcev, napreduje z naglico. Do sedaj so bili ustanovljeni občinski sveti v petnajstih mestih. Pripravljajo se ustanovitve drugih 44 občinskih svetov, med katerimi sta tudi Gorica in Trst. V ostalih 55 mestih pa je treba prej še določiti število svetnikov, nakar bodo tudi v teh mestih sestavljeni občinski sveti.
Uragaaysko odposlanstvo v senatu in poslanski zbornici
RIM, 24. Uruguaysko odposlanstvo si je tekom današnjega dopoldneva ogledalo palači Ma-dama-in Montecitorio, prostore visoke in poslanske zbornice. Popoldne se je podalo na grič Janikul, kjer je položilo na Ga-ribaldijev spomenik lep venec.
Pitifiilll izpuščen na svobodo
TUR IN, 24. Pisatelj Dino Se-grč, znan pod imenom Pitigrilli, je bil izpuščen na svobodo, ker so se obdolžitve proti njemu izkazale kot neosnovane. Temeljile so baje na obrekovanju, ki ga je zagrešil iz osebnih rglogov njegor sotrudnik Anselmo Jona, katerega je oblast radi tega dala sedaj aretirati.
Stabilizacija francoskega Ma
Razprava o finančni politiki
vlade v poslanski zbornici
PARIZ, 24. V poslanski zbornici se je danes pričela razprava o francoskih financah, ki je bila, kot smo poročali, na željo ministrskega predsednika Poincare j a odložena ter je imela priti sedaj po zaključitvi razprav o državnem proračunu na vrsto._
Za razpravo o finančni politiki vlade se je prijavilo 27 govornikov in bi morala, sodeč po njihovem številu, trajati najmanj kakih 10 dni. Davi pa so se v poslanskih krogih pojavile govorice, da bo po govorih kakih 10 poslancev zahteval besedo načelnik vlade Poincarč za svoj finančni ekspoze. Omenjeni krogi zagotavljajo, da Poin-carć ne bo dopustil, da bi kateri izmed njegovih predgovornikov zašel s finančnega na politično polje. Svoj govor bo imel bržkone v petek.
Tekom dneva se je razširila po mestu vest o kompromisu med vlado in radikalnimi socialisti, glasom katerega ti poslednji vladi ne bodo povzročali težkoČ tekom razprave o francoski finančni politiki. Zato pa se ne bo na drugi strani Poincare v svojem govoru dotaknil vprašanja o nepovoljnem finančnem položaju, ki so ga ustvarile prejšnje kartelistične vlade.
V svojem govoru bo baje Poincare napovedal stabilizacijo francoskega franka. Mero-dajni finančni in politični krogi pa zatrjujejo v ostalem, da frank še ne bo tako kmalu stabiliziran.
PrlčeteK zjisžsfonla
jugoslovanske ner. skupščine
BEOGRAD, 24. V tekočem letu se je danes prvič sestala narodna skupščina. Njena današnja seja je bila zgolj formalnega značaja, vendar pa je bila mestoma precej živahna.
Po običajnih formalnostih je prvi spregovoril predsednik dr. Ninko Peric, ki je obvestil narodno skupščino o radostnem dogodku na kraljevem domu. Nato so bila prečitana razna poročila, uvodoma ukaza o imenovanju Čede Radovića za notranjega ministra ter poročilo o demisiji ministra brez portfelja Velje Popovića. Javljeno je bilo, da sq razni na poslednjem zasedanju sprejeti zakoni dobili največjo sankcijo. Sledilo je čitanje seznama zakonskih predlogov, ki so bili na novo predloženi narodni skupščini
Opozicionalni poslanec dr. gu-tej je stavil nujni zakonski predlog, da se občinske volitve v Bosni odložijo do konca septembra t. 1. Minister notranjih
zadev Radović je dejal nato, da bo vprašanje občinskih volitev rešeno s sprejetjem enotnega občinskega zakona Priznal je nujnost predloga. Po predhodnem sporazumu načelnikov parlamentarnih skupin so bili nato za vse nujne predloge izvoljeni odbori. Prihodnja seja se vrši jutri dopoldne.
Med sejo narodne skupščino se je Svetozar Pribićević, ki je prišel s St. Radićem v Beograd, sestal z Ljubo Davidovićem, s katerim je odšel nato iz dvorane in ostal pri njem vse dopoldne. O tem razgovoru ni hotel dati nobenih pojasnil, Čeprav so jih novinarji pričakovali, /a Pribićevićem je Davidovića po-setil zunanji minister dr. Ma-rinković.
Kralj je tekom dopoldneva sprejel načelnika vlade Veljo Vukićevića v daljši avdijenci.
Poleg narodne skupščine sta imela danes sejo tudi poslanska kluba radikalske in demokratske stranke. Demokrati so se na svoji seji bavili z novim davčnim zakonom.
Jugoslovanski finančni odbor sprejel državni proračun
BEOGRAD, 24. Po celodnevni pozno v noč trajajoči seji je finančni odbor v celoti sprejel državni proračun za leto 1928-29 s pripadajočim finančnim zakonom.
Jufjosloveuska vlada imeu/Kvo^a svojega poslanika v Budimpešti
BEOGRAD, 24. Sedanji jugo-slovenski generalni konzui v Carigradu Radomir L. Lukevie je bil imenovan za izrednega polnomočnega zastopnika j u^o-slovenske vlade v Budimpešti, kjer je bila Jugoslavija precej časa zastopana le po odpravniku poslov.
Novi jugoslavenski poslanik v Angorii
ANGORA, 24. Predsednik turške republike Kemal paša jo sprejel v svečani avdijenci novega jugoslovenskega poslanika v Angori Kazita, ki mu je izročil svoja akreditivna pisma. Glasom poročila angorske agencije sta imela Kemal paša in poslanik Kazić daljši prisrčni razgovor.
Grški vojni minister podal ostavko
ATENE, 24. Minister vojne general Mazarakis je podal ostavko. Kot vzrok tega svojega postopanja je navedel, da je dovršil nalogo, ki mu je bila naložena. Ministrski predsednik mu je bil namreč naročil, naj skrbi predvsem zato, da uvede v grško vojsko disciplino in iztrebi iz nje vse revolucionarne duhove. To se naj bi bilo s«Hlaj tudi zgodilo.
DNEVNE VEST!
Pojasnilo
Pred dnevi smo objavili pod naslovom «Rokodelci, ki ne potrebujejo dovoljenja za trgovanje, in oni, ki ga potrebu j ejo» posnetek določb o trgovinskih kavcijah in o vračanju teh kavcij onim, ki so jih plačali, a niso po končnoveljavnem tolmačenju omenjenih določb podvrženi plačevanju trgovinskih kavcij, ker ne morejo imeti posebnega trgovinskega dovoljenja.
Na razna vprašanja, ki smo jih prejeli v zvezi s tem članči-čem, odgovarjamo tu vsem, da omenjeno trgovinsko dovoljenje ni istovetno z obrtnim listom (psttentom), temveč ravno za posebno trgovinsko dovoljenje, ki je bilo uvedeno koncem 1. 1926. in ki ga morajo imeti vsi trgovci in tudi oni obrtniki, ki imajo tudi redno trgovino. Kavcija se plača le enkrat, a onim, ki so jo plačali; a ne potrebujejo posebnega trgovinskega dovoljenja, se dotična svota vrne na podlagi uradnega akta poteštata, ki je naslovljen na finančno inten-danco in s katerim se potrjuje, da ni glede vrnitve vplačane kavcije ni kakega zadržka («nul-la osta»). *
Sprejemanje žensk In otrok v industrijsko pođj tln
Kr. prefektura opozarja vse prizadete, da morajo vsi oni, ki imajo ženske ali otroke v službi po podjetjih ali delavnicah,
naznaniti to pristojnemu županstvu najkasneje do 28. februarja 1928. v smislu zakona o delu žensk in otrok od 10. novembra 1907., št. 818.
Za podjetje ali delavnico se smatra vsak prostor, kjer se vrši ročno delo industrijskega značaja bodisi s stroji ali brea njih in neglede na število zaposlenih delavcev obeh spolov in vseh starostnih dob.
Vzorci za naznanitev se dobijo na županstvih, kamor naj se obrnejo zanje ona podjetja, ki so podvržena omenjenemu zakonu.
Ali se bo kovni zlat denar ?
S tem vprašanjem so bavi zadnja številka publikacije «Kivista Bancaria« ki je glasilo ekonomsko finančnega odseka splošno bančne zveze.
«Ne more biti govor o pravem obtoku zlatih novcev — piše —, temveč enostavno o emisiji omejenega Števila zlatih novcev po 100, 200, 500 lir kot v Avstriji. Predpostavljajoč, da bo emisija omejena, se je treba vprašati, ali bi bila primerna ali ne. Edini činitelj, kl ima o tem odločati, je vlada, katera more in bo hotela promatrati vprašanje ne le s tehničnega vidika z ozirom na zlato, temveč tudi s političnega vidika.
«Vlada bi utegnila pretresti vprašanje, aU ni primerno pustiti v roke državljanov, posebno na deželi, nekoliko srednjih {po 100 lir) in večjih zlatih novcev (po 200 in 500 lir), da se poda otipliv in materialno viden dokaz o izvršeni o-
II.
«E£INOST»
V Trstu, dne 25. januarja 1928.
tdravitvi in utrditvi lire. Vlada bi mala smatrati, in gotovo bi bilo to utemeljeno, da obstoji najboljša hi najizdatnejfia propaganda, ki Daj pokaže javnosti, posebno kmetski, da je sedaj lira v resnici dobra, trdna, nezrušljiva, v tem, da »e dokaže, da zlata lira zares obstoja, v resnici in brezdvomno jlata. Vlada bi dalje utegnila smatrati, da tvori nekoliko desettisoč zlatih novcev izredno izdaten razlog in kvjis za dviganje zaupanja. Vlada bi se torej utegnila odločiti Itudi za kovanje določenega števila elatih novcev. S tem bi ne bil do-taknjen noben temelj obtoka in prometa zlata, temveč bi šlo za čin, ki bi se nanašal zgolj na politiko zaupanja.«	*
Josip Negode
Pišejo nam:
Danes, 25. januarja, obhaja v krogu svoje - družine svojo 70-let-nico dobroznani gosp. Josip Negode od Sv. Ivana pri Trstu, sedaj v Ljubljani.
Dasi stopa z današnjim dnem med «očake», je še vedno čil in veder in kar je danes, žal, že pre-redka prikazen, mladeniško idealen. Mi, ki ga poznamo že dolgo vrsto let, vemo, da je najvernejši, a tudi najvrednejši učenec pok. Antona Trobca, ustanovitelja «E-dinosti».
Rodil se je naš 70-Ietnik pri Sv. Jakobu 25. januarja 1858. Mlad je prišel s svojimi stariši k Sv. Ivanu, kjer je ostal do pred leti, ko se je moral radi družinskih razmer preseliti k svojim otrokom, ki so postali po vojni jugoslovenski državljani. Ko je končal osnovno Šolo, se je šel učit klesarstva, a zvečer je pohajal več let večerno risarsko šoio, takratni dobroznani zavod «Banco modello», kjer je bil eden najpridnejših učencev ter dobil tudi več priznanic in pohval-nic. Ko je pok. Trobec, ki je bil tudi mojster klesar, odprl svojo delavnico, je vstopil k njemu v delo tudi naš Negode. V tej delavnici se ni klesalo le kamenje in marmor, pač pa so se tudi — in to v prvi vrsti — kresali značaji. V tej skromni delavnici se je govorilo o vsem mogočem: o politiki, dramatiki, gospodarstvu in sploh o vsem, kar je bilo takrat na dnevnem redu.
Najš Negode je poslal polagoma izvrševalec in duša vsega dela. Ko so se začele pri Sv. Ivanu prirejati dramatične predstave v korist eni ali drugi ustanovi, je bil prvi na delu. Napravljal je oder, pometal dvorano, urejeval sedeže in potem večinoma igral še glavno ulogo. Ravnctako je bilo, če je bil kak koncert, skoro vse delo je bilo na njegovih ramah. Tako jc delal vsa desetletja do zadnjega časa.
Tudi na gospodarskem polju se je udejstvoval. Mnogo let je bil odbornik in cenilec «Trž. posojil-nire in hranilnice«. V domačem kraju pa vsaj odbornik — če ne predsednik ali podpredsednik — vseh takratnih društev.
V	tem vsestranskem delu je pa kakor njegov učitelj Trobec, pozabljal nase. Pri sposobnosti, ki jo je imel. bi si bil ustvaril lahko cvetočo in dobičkanosno obrt, kakor so jo imeli oni, kjer je bil on poslovodja. Ali kakor smo že prej rekli, da. je bil vedno idealist, zato mu je bilo nemogoče, da bi postal *afarist».
Ljudstvo je v njega neomejeno zaupalo. Večkrat so ga hoteli tudi voliti v mestno zastopstvo ozir. v dež. zbor tržaški. Vedno se jo z enim ali drugim izgovorom u-hranil tega. Le pri zadnjih volitvah, ko se mu je živo predočila morebitna zguba mandata, je nastopi! kot kandidat, češ — saj tako propadem! Bilo pa je ravno nasprotno.
Mi njegovi prijatelji in nekdanji sotruilniki mu želimo iz vsega srca o priliki tega izrednega jubileja. da ga Bog ohrani zadovoljnega in čilega do možne dobe življenja!
V	imenu svetoivanskih rojakov:
Mali grm.
Rej siva, smrti in poroke v Trstu
dne 22. januarja 1928 Rojeni: 18; mrtvi: 3; poroke: 6.
dne 23. januarja 1928 Rojeni: 11; mrtvi: 17; poroke: 1.
Iz tržaškega življenja
Avtomobil proti vozu.
Ko se jo 34-letni šotfer Henrik FiUpich iz Trata včeraj zjutraj vračal s svojim javnim avtomobilom iz Sežane, kamor je bil prepeljal nekega potnika, v mesto, mu je par kilometrov od Sežane nenadoma prišel na pot enovpre-Žen voz, na katerem se je peljala s svojim možem 57-letna kmetica Cecilija Stefanič iz Sežane. Ker se drugače ni mogel izogniti vozu, je šofer v kritičnem trenotku obrnil avtomobil proti zidu kraj ceste, toda kljub temu je avto zadel ob voz, ki se je pri tem močno nagnil. Radi sunka je Štefaničev;« padla z voza ter se precej močne pobila po glavi in prsih. Z istim avtomobilom, ki se je radi trčenja ob zid močno poškodoval, je bila nesrečna ženska prepeljana v mestno bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč. Ozdravila bo v kakih 10 dneh.
Nesreča nikoli ne počiva.
Precej nenavadna nezgoda je doletela včeraj popoldne 29-letnega težaka Mihaela De Vincenzo, sta-nujočega v ulici Concordia Št. 19. Okoli 17. ure je mož stopil iz mehanične mizarske delavnice Fran-dolich v ulici Istituto št. 11, kjer je delal, na dvorišče pred delavnico, da bi si pogasil žejo. Ko se je r.agnil k pipi vodne napeljave, mu je zdajci nekaj padlo na glavo. Bila je majhna steklenica, ki je brez dvoma padla s kakega okna v isti hiši. Steklenica je bila deloma napolnjena s solno kislino, ki je po nesrečnem naključju plusk-nila možu v desno oko. De Vin-
cenzo je imel prisotnost duha, si je naglo izpral oko in tako preprečil, da mu ga ni kislina prehudo ožgala. Nato se je podal v spremstvu nekega tovariša v m ©etno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Ozdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v 15 do 20 dneh.
Razne nezgode.
Ko je včeraj popoldne čistil rjo z boka parmka <cBrenta», zasidranega v prosti luki Duca DAosta, je 59-letni delavec Mihael Ardito, stanujoč v ulici Crocefisso št. 6, radi nesrečne kretnje padel z visečega mostiča, na katerem je stal, kake tri metre globoko v neko tovorno barko, privezano tik parni-ka. Pri padcu se je mož precej hudo pobil po levem stegnu. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo v 10 dneh.
—	Pri delu v čistilnici mineralnih olj pri Sv. Soboti je 26-letni težak Jakob Benedetti, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 103, včeraj popoldne prišel po nesreči med odbijača dveh vagončkov za* prevažanje materijala ter pri tem zadobil razne poškodbe na levi rami. Fant se je podal v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik iz-lečil poškodbe, ozdravljive v 10 dneh. Nato je bil na lastno željo prepuščen domaČi negi.
—	Z avtomobilom rešilne postaje je bil včeraj prepeljan v mestno bolnišnico 12-letni Humbert Bonetti, stanujoč v Carboli zg. št. 150, kateri se je pri padcu s kolesa v ulici Istria hudo pobil po ievi nogi. Ker si je najbrž tudi poškodoval kost, so ga pridržali v kirurgi čnem odelku.

Vesti z
Goriške mestne vesti
Boj Jetiki
V soboto se je sestal v Gorici pokrajinski zbor za zdravstveni oddelek, ki je predvsem razpravljal, kako bi se ustanovili in sezidali sanatorji za jetične v naših gorah in v Brdih; in sicer v Idriji, Krminu in Tolminu. Za vzdrževanje majhnega tolminskega zdravstvenega doma za jetične, ki je že sezidan, je odbor nakazal 7900 lir; istotako je sklenil, da se mora stvar u-rediti tudi radi Idrije. Sklenil je nadalje, da se započne podporna akcija, katera se bo zlasti propagirala med zdravniki in po raznih srednjih in ljudskih šolah. Po šolah se bo tudi z največjo marljivostjo razširila pro-tialkoholna borba.
Še k umoru v Knežkih Ravnah
Pogreb umorjenega Jožefa Šorlija iz Knežkih Ravnah se je vršil v četrtek popoldne. Zjutraj ob 9. uri so ga prinesli na Kne-žo, nakar je prišla komisija iz Tolmina ter pregledala žrtev. Popoldne ob 4. uri pa se je*vršil pogreb na knežkem pokopališču.
Roparja in ubijalca še vedno marljivo iščejo. Med ljudmi so razne govorice o njem. V Ravnah, kjer je bil pokojni Jožef Šorli zelo priljubljen, ljudje sami pomagajo orožnikom in drugim varnostnim organom pri iskanju morilca. Splošna sumnja pada na nekega Štefana Begoma iz Borovnice pod Selom blizu Podmelca; zlasti pa še pada sumnja na tega zato, ker ima že od prej nekaj sleparij na vesti in ker je te dni izginil od doma. Ogorčenje radi umora v Ravnah se v baški dolini še ni poleglo.
Za popravo cest, ki so bile poškodovane po poplavah
Ministrstvo za javna dela je določilo, da se prične popravljati občutna škoda, ki so jo napravile poplave meseca septembra 1926. leta na cesti med Zelinom in I-drijo. Dela, ki jih predvideva poseben načrt urada civilnega genija, se računajo s stroškom H 2 280.0000. Dela so se deloma že oddala v izvršitev, deloma se oddajo te dneve, tako da se bo zače-
lo na celi progi z delom, kakor hitro mine hudi mraz in se pojavi znosnejše vreme.
MaSčsval se je
Ivan Rejda, star 33 let in Evge-nija Sclavsero sta se svoje dni ljubila. Toda ona se mu je odmi-kala in ker se on ni mogel sprijazniti z ločitvijo, jo je napade] in ranil. Za ta čin je bil Rejda obsojen in moral je odsedeti 11 mesecev in 20 dni. Te dneve je sa-pustil zapor in skoraj gotovo je bil Že prej sklenil, da se maščuje, ker je bil radi nje skoraj eno leto zaprt. V nedeljo jo je zagledal v kinematografu «Savoia» in po končani predstavi ji je sledil domov. Ona je kuharica v gostilni Via Morelli 21. V veži jo je napadel z bodalom, a jo jo zadel le v kožuh. Evgenija se je umaknila in pohitela po stopnišču. Njega so pa mimoidoči prijeli in ga peljali na bližnjo kvesturo, kjer je priznal, da se je hotel maščevati.
Rojstva, smrti in peroke v Gorici
Od 8. januarja pa do 14. januarja je bilo rojenih v našem mestu 17 oseb, in sicer 12 fantov in 4 deklice. Umrlo jih je 15, med njimi so: Anton Breščak, 72-letni delavec; Uršula Makarovič 84-letna; 83-letna zasebni ca Jožefa Kova-čič; 68-letni trgovec Martin Bra-tož; 56-letni Anton Jelene, zasebnik v Logatcu v Jugoslaviji; 27-letni uradnik Ciril Kosmač iz Cerknega; 62-letna zasebna ca iz Bilj Rafaela Žnidaršič ter 69-letna zasebnica Katerina Kodermac.
Poroki sta bili dve in sicer se je poročil zidar Mario Pinardi z Valerijo Komelovo ter zidar Ivan De col le z Marijo Bregantovo.
Sklepi upravnega odbora goriške pokrajine iz seje Ane 19. januarja 1928.
ZADEVE, KI SO SE ODOBRILE BRElZPOGOJNO Gorica: Sprememba cene za oddajo električne energije in vode.
it. Viška gora, Šebrelje: Znižanje davka na živino.
Vipava: cenik za javno tehtnico.
Ctcrica: Komisija za ureditev trgovine: Marija Cossovel, Alojzij Savic, Alojzija Jarc, Angel Bla-žica, Emilija Sauer por. Jarc, Eliza Gratton, Matilda Rusjan, Marija Medon, Ruggero Ravasinj, Antonija Kavs, Franc Kovačič, Terezija Pvalin, razbemenitev od plačevanja kavcije.
Log, Biljana, Bovec, Prvačina: Dostavek na komplementarni "dohodninski davek.
Oorleac: Prodaja občinske hiše s priklopljenim zemljiščem Ivanu Brajniku.
Kanal, Prvačina, Log, Rlkem-fcerg, Mir »a, Kojske: Trgovinski in obrtai davek.
Tolmin: Pravice javne tehtnice, pravila in cenik.
V ogrsko, Meda na: Prispevek kmetijskemu uradu.
Brestovca, Me dana, fit. Viška gora, Miren, šrai&e, Prvačina, Temnica, Gabri je: Družinski davek.
Idrija: Dobitev kavcije v znesku L 12.000 po zemljiško knjižni vknjižbi v breme občine in v korist Hranilnici v Gorici (Montu).
Ribenherg: Odstop zemljišCa za liktorski gozd.
Vrhpolje: Prispevek goriškemu deželnemu konsorciju zoper jeti-ko.
Breste vica: Pristop k državnemu udruženju samobitnih činitelje v.
Gorica: Prodaja zemljišča Adeli Mar on.
Bndanje: Nakazilo kongrue župniku.
Ajdovtčina: Dogovor s telefo-nično družbo treh Benečij.
Pokrajinska uprava: Odaja v najem vojaški upravi poslopja: bolnišnica Sv. Mihaela.
Srpenlca: Ureditev službe pri pogaševanju požarov.
Gorica: Ustanovitev in udej-stvovanje komisije za javno olepšavo.
Pokrajinska uprava: Cenitev vojne škode na poslopjih in strojih deželne norišnice.
Ajdovščina: Dogovori s hubel-sko elektrarno za preskrbo električne energije.
Gorioa: Nakup nepremičnin od verskega saleza v Gorici.
Kobarid: Najem prostora v prvem nadstropju zadružne mlekarne v Sužidu za šolsko sobo. Gode: Proračun za leto 1927. Renče: Občinska Jfomisija za ureditev trgovine: Angel Arčon Angela Živec, Angel Gorjan, Ivan Černe, Štefan Lukežič, Franc Fi-liput, Anton Rusjan, Marija Ste-pančič — oprostitev od plačevanja kavcije
Daiolim uprava: Ustanovitev državnega arhiva v Gorici.
defeielje: Posojilo za obnovo cest, uničenih po poplavah.
Kobarid: Oddaja v najem prostora državni ustanovi Balilla. B) ZADEVE, KI SO SE SPREJELE:
Vrtojba: Rekurs Alojzija Gul-nja zoper davek na obrt in trgovino.
Gorica: Rekurs pekarne Fon zari radi odreke dovoljenja za pekarno.
C)	ZADEVE, KI SO SE ODOBRILE POD DOLOČENIMI POGOJI
Brestyovioa: Prispevek državnemu udruženju voviih pohabijen-ecv in epešancev, goriški odsek.
D)	ZADEVE, O KATERIH SE JE IZRAZILO UGODNO MNENJE
Gorica: Nabava nepremičnin potom zamenjave od inž. Petra Alojzija Venuttija; nakup nepremičnin od Vinciguerre bar. For-mentirija; nakup nepremičnin od Terezije Trombe roj. Tuzzi, Elize Tominz roj. Tuzzi, Fcnske Ventu-rini roj. Tromba, Hermana Kari)), in Lidije Devetag od Štefana; pooblastitev za nakup nepremičnin od Franceta Turela.
Gol: Načrt odloka, vsebujočega pogoje za spojitev občin Cola in Podkraja v eno občino z imenom Col.
it Vid nad Vipavo: Načrt odloka, vsebujočega pogoje za spojitev občin Št. Vida, Vrabče in Podrage v eno občino z imenom Št. Vid.
Oepovan.: Načrt odloka, vsebujočega pogoje za spojitev občin Čepovana, Lokavca in Trebuše v eno občino pod imenom Če po van.
Rihenberp: Načrt odloka, vsebujočega pogoje za spojitev občin Ri-hemberga in Šmarij v eno občino pod imenom Rihemberg.
ČtrniSe: Načrt odloka, vsebujočega pogoje za spojitev občin Črni če, Gojače, Vrtovin in Kamnje v eno občino pod imenom črniče.
drnivrh: Načrt odloka, vsebujočega pogoje za spojitev občin Črnega vrha in Godoviča v eno občino pod imenom Crnivrh.
Izpred sodliža
Zaradi itevilnlb. sleparij
se je nahajal pred tribunalom v Gorici neki Olderico Ferrario iz Vicenze, uradnik — raprezentant pri tvrdki Olivetti v Trstu. Obdol-
žen je bil, da je napravil več sleparij v mestu, nato v Komnu na Krasu in v Trstu. Znanih izmed teh sleparij je okrog 25. ki so na pr. glede vojne škode, pri kateri je osleparil več kmetov v Komnu aa preoejšnje svote, nekaj sleparij radi poneverjenih bančnih menic, ki niso bite krite na imenovanih zavodih; večkrat se je predstavil v raznih krajih z napačnim imenom, da je nato sleparije lažje vršil itd. itd.
Obtoženec prizna nekatera dejan/a, ki jih predsednik navaja, vendar noče priznati, da bi jih bdi s sleparskim namenom. Tu pa tam pada v protislovja, iz katerih se ne zna rešiti. Pri gotovih dejanjih odločno zanika, da bi jih bil izvršil. Zlasti hoče vztrajati radi nekaj primerov glede vojne odškodnine.
Vseh prič, ki podajo svoje izjave, je okrog 30. Vse izpovedo obto-žilno za obtoženca. Pri mehaniku Primasu je n. pr. kupil žensko kolo in seveda pustil nekrito, ponarejeno menico. Od šoferja Guida Pel'legrinija je kupil motorno kolo ter mu plačal zopet s ponarejeno menico. Nato je kolo zastavil pri tobakamarju Antonu Soversi-chu, da mu ta posodi 1000 L. Ker ga ni bilo dolgo nazaj, je seveda kolo romalo na «Monte di Pieta» v Gorici. Kot raprezentant tvrdke «Elektro Lux» v Trstu je izvršil več kupčij. Tako je npr. prodal eno izmed električnih čistilnic zavodu «Notre Dam» v Gorici. Tvrdka seveda nikoli ni prišla do denarja, pa čeravno on ni bil pooblaščen sprejemati denar za prodane predmete.
Odv. Ciorella je kupil pri njemu, ker so mu ga priporočili, pisalni stroj za 950 L. Stroj je bil pa prej odnesel odvetniku Modestu. Neki Sivillotti iz Komna pravi, da je nameraval v Milan na vzorčni sejem. V korjeri pa je dobil omenjenega obtoženca Ferarija, ki mu je dejal, da mu priskrbi za 100 L železniški listek po znižani ceni. On mu je izročil zahtevano svoto, nakar ni bilo ne listka ne denarja, pač pa je dobil po nekem neznancu ponarejeno nekrito menico za 150 L. Karel K oranje iz. Pazina, uradnik pri neki tvrdki v Trstu, mu io prodal dežni plašč, za kar je dobil seveda samo običajno nekrito menico. Dva aladoledarja iz Gorice sta mu nasedla, ko jima je dejal, da bo naročil sladkor iz Trsta. Izročila sta mu 1000 L. — Sladkorja do včerajšnjega dne Se nista dobila. — Nekatere kmete v bližini Komna je osleparil za večje vsote, rekoč jim, da jim reši zadeve radi vojne odškodnine.
Radi vseh teh sleparij in ker je predkarnovan, ga je goriški tri-bunal obsodil na 5 let in 2 meseca ječe, 7000 L denarne kazni in na poravnavo vseh sodnih stroškov.
Obravnava proti Szskely]u prenesena
V	torek se je imela nadaljevati zanimiva razprava proti Szeke-lyju. Ker je bila pa odsotna važna priča Baradel iz Benetk, se je zasedanje tribunala v tej zadevi preneslo na 2. februarja.
Nepo&te.r. služabnik
V	torek se je vršila obravnava proti Maksimiljanu Ubrakiču iz Trsta, ki je bil uslužben pri trgovcu Bombigu v Gorici. Obtoženec vse po pravici prizna. Pravi, da je imel samo 80 L tedenske plače in se	"i mogel vzdrževati. Zato je skušal priti do denarja na kak drug način. To pa ga je zavedic/ v tatvino. Sprva je osleparil //^podarja za manjše vsote; pozn/e pa mu je začel izmikati tudi večje.
Priča Bombig trgovec v Gorici, pravi, da je spočetka opazil, da so mu zmanjkale razne manšje vsote. Zato je tudi odpustil Ubraki-ča iz službe. Ker ga je ta črez nekaj časa začel prositi, da bi ga spet sprejel v službo, vsaj toliko časa, dokler ne dobi dovoljenja, da se izseli v Jugoslavijo, se ga je on usmilil. Tedaj pa so mu izginile večje vsote, zlata ura itd., vse skupaj v vrednosti 4450 L.
Sodni !&bor je zaradi sleparij tatvine obsodil Ubrakiča na 5 mesecev in 5 dni pogojne kazni.
Mlad slepar iz Idrije
Istotako se je v torek nahajal pred goriškim trihunalom mlad fant iz Spodnje Idrije. ObdolŽen je bil, da je z ponarejenimi pismi osleparil Marijo Osvald iz Spodnje Idrije za 14 lir in da je duhovniku - katehetu v Idriji Francu Osvaldu ukradel nikljasto uro v
vrednosti 50 L ter ga hotel isto^ tako oelepariti z ponarejenimi pismom za manjšo vsoto denarja. Obtoženec, 21-letni Ludvik Bur-oik, vse prizna, reke C, da je m a sam spisal in ponaredil pist> vo ter da je v trenutni odsotnoeti kateheta v sobi ukradel uro, ti Je letala na mizi.
Priča Marija Osvald iz Spodnje Idrije pove, kako Je prišel fant z listkom, češ da mu ga je izročila njena hči Antonija Petri č, da naj ji v začasni dc.iarnl zadregi porodi 14 L. Priča Osvald pravi: «Listi^ je biu tak' ponarejen, da s'm misl'na de je uona pi-sala.» — Franc Osvald, katehet na lj^ideki šoli v Idriji, pravi, da ie obtoženec prišel k njemu z ne^ *im pismom, češ da ga duhovni tovariS v Cmem Vrhu prosi, naj mu pošlje 7 L. Ker pa je imel pomisleke pri tem, je šel za trenotek iz sobe, ta čas pa je izginila ura na mizi. — Tribunal je obsodil Burnika, ki jo že kaznovan, na 4 mesece zapora in 46 L plačilno kazni.
BORZNO POROČILO*"
Amsterdam 759.50-7ti5.50, Helija 262-266, Francija 74.12K-74.42tf, London 92-92.20, New-York 18.85-18.91, Španija 317.50-323.50, Švica 362.75-364.75, Atene 24.75-25.25, Berlin* 447-453, Bukarešt 11.50-11.90, Praga 55.85-56.15, Ogrska 327.50-333.50, Dunaj 263-269, Zagreb 33.15-33.45.
Uradna cena zlata (23. 1.) L 364.68; vojnoodčkodninske obveznice 73.15.
RAZNE ZSHIMli'OSlT
Bodoča športna sila.
Olimpskih iger, ki se bodo vršile poleti v Amsterdanm, se bo udeležilo letos večje število japonskih športnikov. Japonska se je začela v zadnjih letih v večji meri baviti s sportom in prednjači v njem vsem narodom Vzhodne Azije. Posebni mojstri so v lahki atletiki. V plavanju in tenisu tekmujejo že z evropskimi in ameriškimi veličinami. V Amsterdam odpošljejo Japonci dvanajst atletov, osem plavačev, pet veslačev, tri tenis igralce, tri jahače in enega boksarja.
HAliOGLJISI
POROČNE SOBE, masivne, s psi ho ali umivalnikom 1700, topolove, posebno močne 18C0, druge, luksurne 1950, postelje z mrežo L 150, Tiirk, Cesare Bat-tfeti 12. Pazite na naslov!.	84
POROČNE SOBE, nove 1250, dru*e {polna vrata topolove, bukove, z ovalnimi in voglatimi zrcali, lakirane kuhinje z marmorjem 1850, postelje z žimo ali volno 4*70 in drugo pohištvo, vse novo se prodajo v ulici Fonderia 10 (skladišče) Piaz-za Ospitale. Pozor na naslov!	85
in drage živčne bolezni se ozdravijo uspešno s slovitimi praški in tabletami kemično-farmacevtične-ga zavoda Cav. Clodoveo Cassa-
difni v Belonji, ki jih predpisujejo najboljši kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo ."ie v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek št. H se pošilja brezplačno.
1124
ZDRAVNIK
ordinira v Trstu Via S. Lazzaro 2316
(zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13
V Nabrežini ordinira samo mMn
od 14—18 (na lastnem domu)
ZLATARNA Al&eri Povh
Trst, VIrt Mazzlai 40
Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne.
Nšk OBfŠOSCE
■ Oblek«, paieftcts, delni p&a- ■■
I™" SCI, tkanine, perila, pla'r.- a dežniki, gll«tts, volneni > lover* blago velour 1. .
m Znižane cene! Pogoji ugo . v
L Via Roma 3, III. nadsfr=>^!c
■ IIHnHIIHSeii
PODLISTEK
Črni lovec
Zgodovinski roman is kanadske profil osti	(107)
Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna.
Ta čut kakor poveljnikov ukaz je objel tudi malo Petrovo četico. Ko so se končno pomenili, kdo bo •premi j al Davida proti domu, so Wii v to odločeni le štirje: Crni lovec, Peter Gagnon, Carhanac in Srnomorec. Vsi, ki so bili doma iz okolice Grondinovega dvorca, •o hoteli iti z njim. Premagovala jih je ljubezen in skrb do svojih dragih, ki jim zdaj preti najhujša nevarnost. Črni lovec je pa odlomil, da je mnogo bolje, Če jih odide H pet. V majhnem številu bodo potovati mnogo hitreje in to zlasti tedaj, ko bodo sredi sovražnikove
dežele, kjer je nujno potrebna največja opreznost. Velika četa ne more zakrivati svojih sledov in mora radi tega potovati v velikih ovinkih, petero mož pa lahko potuje neopaženo skozi divjino, kij so jo z izjemo Petra in Carbanaca docela poznali. Velika četa bi se kmalu zapletla med potjo v boje, mala se jim bo pa znala izogniti. Tako je obveljal sklep Črnega lovca. Pot plaščem teme j« na devetega juHja zapustilo pet mož Fort Duguesne. Za njihov odhod ni vedel nihče drugi kot Contrecoeur.
Nihče od male četice ni poskušal zakriviti velike resnosti svojega podjetja niti strahu, ki jih je silil h toliki hitrosti. Peter Joel, kateremu je celo Srnomorec prepustil vodstvo, jo s kratkimi besedami povedal vse, kar je težilo srca vseh.
«Niti Angleži niti Francozi in
niti Indijanci sami niso Se nikoli zbrali skupaj t:iko velike čete In-
dijancev, da jih porabijo za J>oj proti belim ljudem. Po svoji spretnosti za nepričakovane napade, po svoji neustrašenosti in divjaški krutosti se nihče ne more meriti z Mohavki, OneidČani in Seneča-ni. če jih bo Dieskau mogel zadržati, bo za severne reke nevarnost manjša, toda naj se to tudi' zgodi, bodo te horde lovcev na skalpe obkrožile francoske obrambne črte ter kakor hudobni duhovi nepričakovano napadle nezavarovane domačije belih naselnikov za njimi. če se pa zgodi, da Angleži zlomijo obrambno črto Francozov, bodo divjaki čutili, da gredo z njimi močni zavezniki in tedaj naj Bog nebeški pomaga nesrečni deželi, ki sega do bregov Saint Law-rence.»
Na obrazu črnega lovca se je izraia^p, vsa globina njegovih čuv-stev in vsa bridka resnica, ki jo jo bil povedal, je ležala ostro na-črtana na mrkem obrazu Srno-morca. kateri ie nosil za pasom
sedem skalpov, ki jih je bil odvzel mrtvim Angležem.
«Če potujemo po varnih stezah ob francoski meji, imamo do Grondinovega dvorca Seststo milj, če gremo pa v ravni črti, je pa pot dolga štiristo milj in k temu ne pridtevam zaprek, ki nam jih bodo napravljala jezera in močvirja, na katera bomo naleteli. Ako hočemo iti v tej črti, moramo potovati južno in zapadno od jezera George in naravnost skozi srce sovražnikove dežele.»
Brez obotavljanja so krenili na to pot
Največje breme bolesti in skrbi je nosil David. Novic, ki mu jih je bil prinesel Robineau, ni zaupal nikomur, niti Petru, ki ni slutil, da js v tem času Nancika Lotbi-nidre najbrž v Grondinovem dvorcu.
«Na£e ljudi bomo našli na varnem,« ga je tolažil Črni lovec. •Gotovo ie da bo vsa Richelieuieva
dolina pravočasno posvarjena, tudi če Dieskau ne vzdrži.»
Obupno in neuspešno se je David boril zoper duševno bolest, ki ga je obvladovala. Šiloma si je vlival upov v srce in šiloma je mislil na Anico, ki ga čaka, da mu odpusti. A čim bolj je molil in i-skal luči, tem večja tema ga je pokrivala. Neznan glas mu je naposled povedal, da se je uresničila tudi druga njegova bojazen. Lahek Šepet ia zraka, nežen, božajoč, kakor bi ga govoril Ainčin duh mu je tožil, da si je Anica izbrala tančico božje neveste, ker sta u-gasnili njegova ljubezen in zvestoba. Kakor sveto resnico je čutil sedaj, da je ni v Grondinovem dvorcu, da se js vrnila v samostan ia ne na svoj dom, ko je zapustila hišo Nancike Lotbinidre.
Potrt od prepričanja, ki je bilo tako silno, kakor da mu ga je podelila neskončna moč nebes, je na težavnem potovanju napenjal svo-ie sile do skrainosti. Celo od Čr-
nega lovca je zahteval, da morajo počivati ob redkejših presledkih in da p-vj počitki bodo krajši; dalje je -zahteval, da potujejo po najkrajših potih, čeprav so bila nevarnejša ali napornejša Toda Peter Joel ga ni poslušal in z odobravanjem Srnom orca je iskal le skrite steze, ki so vodile skozi globeli, soteske in močvirja.
Vročina je bila huda. Kresno Bolnce jih je žgalo z jasnega neba od jutra do večera. Močvirja »o bila kakor parne peči; le malo stalne ali tekoče vode je bito na njih, a vendar dovolj, da so nudile raj mirijadam žuželk, ki so jih mučile do b težnosti. Vsa visoka pesem pustinjske lepote je bila obkrožena z neznosnim trpljenjem za ljudi in živali, črne muhe in ko'narji so pregnali }elene in srne iz dolin v visoke hribove, lisice so se umaknile na visoke planote, zajci so zbežali na prerije in, celo črni medved je odšel nabirat; iactode v visoke kraie.