GLAS SVOBODE »IjOVKNHKI TEDNIK tu XniitTi Diutuha Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE S LOVEN IO WEEKLY Dmrarmm To Tum Imun« Oa Til Luosua O« !■«■ "OD BOJA DO ZMAGE"I "KDOR HE MISIJ SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 7. Chicago, 111. 16. februarja 1900. Leto V. 1 . t 1 '' Razgled po syetu. RUSIJA. — Neka mlada rovolucljonarka Je poskuftala admirala Čuknlna v Soba-atopolu ustreliti, a njegov pobočnlk Je oapadalko s sabljo prebodel. Admiral je zadobli 3 rane. ki pa niso smrtno nevarne. — Is došlega poročila bo razvida, -da so v Kallarašl, Besarabljl pričeli tamofinj® Žide pobijati, ter Jih večje žtovllo usmrtili ln oropali. — General Kaulbaro Je 11. t. m. is-■dal v Odesi proklamacijo, v kateri pravi da bode vsakdor kateri skuSa kakega državnega uradnika ubiti ali da ga celo ubije — bra obravnave us ■nrčeo. — Skupina ustašev je dne 13. t. m. napadlo državno hranilnico, hoteč u-grabitl večjo svoto denarja, ki se jo v njej nahajala. Policija pa je napad preprečila ter usmrtila več napadalcev. — Pet slovitih političnih ujetnikov ki so bill do sedaj zaprti na trdnjavi Scblflsselburg, so poslali v Sibirijo, da tamkaj dokončajo svojo kasen. V to trdnjavo h le od nekdaj zapirali politične kaznjence, pred nedavno časom so pa trdnjavo kot JetniSnico -opustili. TI kaznjenci so: Karpovič, kateri je umori! ministra Bogalowa; Geršu-nln In Melnlkow moritelja ministra Wplagnlne; Sasofev, jmoritelj ministra Plehve in njegov sokrivec Sekoraky. Pri sadnji izdaji amnestljskega ukaza, Jim je cesar kazen znatno znižal. — Ruska vlada Je Bklenlla vse med rusko In Japonsko vojno v Manžurljt nakopičene zaloge prodati. General Linljevlč je pred kratkim cenil to salogo na 200 mlljonov rabljev. Večji del te zaloge pa se Je pokvaril In Je brez vrednosti. Med temi Je tudi 5 mlljonov patron za puške ln 500.000 granat. ogrske armade. Konečno so ta nujni predlog s 117 proti 25 glasovi odbili. * Avstrija Abeslnijl. Iz verodostojno Btrani se poroča, da je vlada podarila kralju Menellku eno hribovsko baterijo. To je baje kot protldemonstraclja Italiji, katera je pred nedavnim Časom podarila Črnagorl eno hribovsko baterijo. AVSTRIJA. Avstroograki srbski konflikt. Dunajska vlada si Je domlšljevalu, da prlmora" Srbijo z enim samim udarcem, da poklekne pred "mogočno" av-stro-ogersko monarhijo in Jo ponižno prosi odpuščanja, da jej odpusti predrznost. ker se Je upala odbiti drzo-vlte zahteve dunajske vlade. Avstrija Je srbBkemu eksportu protiustavno zaprla mejo fte predno je potekel pogodbeni rok z namenom, tla oškoduje Srbijo na gospodarskem polju, aH temeljito se je zmotila v svojih računih. Srbi se niso uklonili, ampak ponosno so se postavili in zaklicali dunajskim mogočneieni: "ml se ne vdamo!" Avstrija pa nI Bamo nameravala zadati udarec Srbiji, pač pa njena politika hoče doseči to," da prepreči Jugoslovansko gibanje. Avstrija se tega gibanja boji, kajti v tem uvideva. da se spolnujejo ideje, katere gojijo Avstrijski Slovani do Bvojlh obmejnih bratov. S tlm činom pa je Avstrija pokazala svojo nagoto, a Slovenci morajo biti temu hvalelnl kajti gladi se pot. po katerem korakamo svojemu cilju — slovanski uzajemnostl. Srbija bode vstrajala v tej borbi, kajti prepričana je, da nI osamljena, prepričana Je, da Ima ona Izvajati ono nalogo koje refiltev oslobodl Slovane nemške vlade. Upajmo, da ne bode dolgo, ko bode-mo gledali sjaj v katerem bode UBtala iz svoje suinofltt Ideja, ki jo nazivi jemo "Ilirija"! Parlament. Burni nastopi dogodili no se v državnem zboru, ko so Nemci predlagali nujnost predloga glede delitve avstro- OGRSKO. Pod yds^datvom Vrane* Kmsutha se je na shodu neodvisne stranke sklenilo, da bodo nastopili Ogrl proti kroni. Kakor se Iz Dunaja poroča, Je s potrpljenjem cesarja pri koncu ter bode Ogrom a prevratom državne vlade odgovoril. V teku prihodnjega tedna pričakujejo, da se razlde parlament brez, da bi se razpisale nove volitve. To pomenja ustanovitev absolutne vlade. Posledice tega pa ne bodo izostale. Pričakuje se trenotek, ko bode kraljev ukaz razpustil državni zbor, brez razpisa novih volitev. Imenoval cesarja krlvoprlseinlka. Ogrski žornallBt Fenya, kateri je bil radi taljenja cesarja Franca Josipa obtožen, ker Je v nekem članku imenoval cesarja krivoprlaežnlka, je bil od porotnikov oproščen. Fenyes se je zsgovarjal s tem, da Je cesar v resnici. ker je nepostavno razpustil ogrsko komoro prisego na ustavo prelomil. Oprostitev Fenyesa vzbuja velike senzacije. Na Ogrskem so mnenja, da bodo časopisi začeli z osebnim bojem proti cesarju, kajti v slučaju ovadbe, jih bodo porotniki tako ali. tako oprostili. Boji med Srbi in Turki. V bližini Nlknjan, Dragoman cl ln Čelopek spoprijeli bo se Srbi, s turškim četami. Turki, ki so bili napadalci so zgubili 40 mož. Srbi pa 18. NEMČIJA. Odgovor državnega tajnika delavcem. Državni tajnik notranjih zadev grof Pouadovskl Je na neko Interpelacijo delavcev, v kateri zahtevajo zastopnika v državnemu zboru odgovoril, da za-more delavcem, le takrat zastopnika dovoliti, kadar bo delavstvo bolj sposobno in zrelo. Kot odgovor na to žalitev nameravajo delavci vprlzorltl velikansko demonstracijo. Ta demonstracija bode tudi služIla kot poakušnja slučajnega velikega fit-rajka, a ob enem pa tudi skušajo delavci pridobiti svoje pravice. Voditelji "rudečlh" tudi delajo na to. da bodo 18. aprila kot spomin na revolucijo 1848. praznovali. Če bode praznik tega dneva se raztezal po celi državi Se nI določeno. Ako se ta "poskuanja" posreči, kakor Debel In tovariši pričakujejo, ne bodo se z glavnim "udarcem" dolgo več obotavljali. Dar kapitalizmu v Nemčiji. V preteklem letu Je bilo v Nemčiji pri raznih tovarnah, podjetjah ln de-lah usinrčenlh 8732 delavcev. Težko ranjenih Je bilo 137.024 a lahkd ranjenih pa 447.564 delavcev. Vse to v boju za vsakdanji obstanek. Albreht Wlrth — cesarju. Vodja vsenemcev Albreht Wlrth Je pisal cesarju Viljemu pismo v katc rem mu nasvetuje da obišče združene deržave. kajti obisk njegov bi poBpeSll prijateljstvo med Nemci in Amerl-kani. Nadalje pravi, da bi le to zamoglo rešiti Nemčijo is osamljenosti, kajti stem bi se zvezi Anglo-francozkl In JaponBki postavila po robi. Sedajnl zavezniki Nemčije, sosebnl pa Avstrija bo nezanesljivi in b takim državam se more sveža pretrgati. Blagostanje države Je v cesarjevih rokah tsr naj ne zamudi koraka ki bi popel Nemčijo do vrhunca. Radovedni smo če bode Viljem ubogal prenapetega Wlrtha. Cetar Viljem in kralj Edvard. V dobro poučenih krogih satrjujejo, da kralj Edvard ni bolan, temuč Je bolezen samo pretvara, da mu nI treba ltl k pogrebu danskega kralja v KodanJ, kjer bi se moral aestati a cesarjem Viljemom, kateremu Be že celo leto nalašč Izoglblje. FRANCOSKO. Kakor znano Je država odredila cerkveno premoženje popiaati, kateri popis Jim bode služil pri ločitvi cerkve od drŽave. Klerikalci pa jadlkujejb ter tarnajo: 'Časi preganjanja kristjanov so se povrnili. Moderni Antikrist gospodari po Francoskem. Mazlljene duhovnike se pusti stradati, a cerkev oblakajoče vernike se pa Iz avetilč preganja. Pobožne Bestre ln brate se lovi čea mejo, na kratko, preganjanje kristjanov Je pričelo." A kaj Je bilo vsemu temu? Ko so uradniki 'pričeli svoje službeno opravilo, to je, ko bo pričeli a inventarjem cerkvenega premoženja, se je po duhovnikih nadraženo ljudstvo temu zoperstavllo, ter Jemogla policija posredovati, da so uradniki opravili svojo dolžnost. V temu pa klerik&ul uvldfcvajo pre* ganjanje kristjanov. Po francoskem so redovl, kateri so v svoji Bredlni ščitili same lenuharje in lenubarlce počeli tako samooblast-no delovati, da je država uvidela potrebo to klerikalno samogotstvo preprečiti, ter Je ločila cerkev od deržave. Nekatere brezpotrebne in državi, kakor Judi obrtu škodljive redove Je razpustila, ter cerkveno premoženje naložila cerkvenemu zakladu. ŠPANIJA. V raznih provlncahj Španije nastala Je lakota, katera uzbuja med ljudstvom pravo obupnost. Različne bande potujejo od kraja do kraja kjer ropajo pekarije ln razne trgovine z jeBtvi-naml. Stradajočim po mestah so do sedaj pomagali z raznimi podporami, a tudi s temi so Bedaj prenehali. Kakšen kontrast: Kraljlček se žeui — a ljudstvo pa lakote poginja. Ameriške vesti. Aličlna poroka. Takoj po poroki nameravata Long-worth in Alice potovati na jug. DalJSo poročno potovanje pa bodeta naHtoplIa po zasedanju kongresa ' najbrže — okoli sveta. Povodom njegove poroke z Alice se tudi dosti spominjajo na prejšnjo Longwortbovo zaročenko gsp. Frances Dloomer Iz Cincinnati. Pred dvema letoma sta se bila z Longworthom zaročila, a kar naenkrat, brez znanih uzrokov Je Bloomer odstopila. K poroki pride tudi oni, ter baje prinese bogato poročno ila rilo. ' Povabila k Alfčini poroki prodali. Veliko razburjenje vlada v beli hiši President Roosevelt je zvedel, da so nekateri od nJega, k poroki Bvoje hčere povabljeni, prodali povabila za 400 dolarjev. Tajna policija Je dobil« ukaz po — "razžalivclh .veličanstva" pozvedovatL Krma za kapitaliste. V Bloomingtocu, 111., je dne 12. t. m. porodila McDonald 30. otroku. — Oče Je delavec. In starejši otroci bo tudi služIjo kruh po tovarnah. A z zaslužki vslh, komaj Izhaja tako številna druilua. Šl banje. V Columbljl so hoteli uvesti šlbanje onih mož, kateri pretepajo svoje ženo, ter naprosili državno upravo da Jim ta predlog sprejme, ter kot postavo uvede. Proti uvedbi te postave Je glasovalo 153 poslancev, a G0 poslancev so pa dihanje uvesti. Samomori v New Yorku. U preteklem letu Je v New Yorku 576 oseb prostovoljno zapustilo ta svet tako, da pride na 7000 prebivalcev 1 samomorilec. Od tih samomorilcev je bilo 448 mo-žkega In 128 ženskega spola. 20% samomorilcev se je radi melanholije usmrtilo. Tudi ljubezen je igrala veliko ulo-go pri samomorih. Samomorilci so se najraje zatekli k strelnemu orožju, 175 možkih In 15 žensk se je ustre-lilo. Plina so se poslužili 97 možkih ln 32 žensk. Tudi strup je priljubljeno sredstvo 41 možkih in 40 žensk Je spravil strup na drugi svet. Največ samomorilcev Je bilo Nemcev — namreč 171. Na to bo prišli Rusi, Amerikanci. Irci, Avstrijci. Ogrl, Angleži, Italijani In zadnji bo pa bili Francozi. Melitsv mesto zdravnllke pomoči. Šolska predstojnica v Zlon City. Estela Smith, Be je v nedeljo z gorečim petrolejem tako hudo opekla, da je kmalo na to umrla Prestala jo grozne bolečine, ter prosila da bi jej poklicali zdravnika, a vso prošnje ho bile zaman. Kagcor hitro se Je nesreča zgodila prišle so neke ženske skupaj, katere so pričele moliti, da hI se učiteljica ozdravela, a zabranile ho poklicati zdravniško pomoč. Odredila Be je temu dogodku sodna preiskava. Ljubite se med seboj? Tako se čuje navadno 1z prlžnlc. A kako uči pa nad&kor v Dubuqe, Iowa? Dne 11. t. m. pridgal Je v cerkvi St. Rafaela, ln spravil se Je nad delavce. Rekel, da delavska organizacija — škoduje človeštvu, da ista je šola, kjer učijo tatove, ter »ploh rabil Izraz*?, kateri popolnoma nasprotujejo reku "Ljubite so med seboj". Ogenj v ioli. Iz Barabao Wiss., poročajo da je v tamoftnjl Soli pričelo goreti. 300 otrok bilo je v skrajni nevarnosti. Vender hp je učiteljem posrečilo o-troke spraviti v varnost. Škoda znaša 140.000. Starka obsojena v smrt. TOletno Sarah Jones v Phlladelphi-jl bo obsodili ua smrt, ker je nezakonskega otroko svoje hčere takoj po porodu umorila. Katastrofa v rudniku. V Parali Mine blizo Oakhlll, W. V. je 28 rudarjev zgubilo svoje življenje. Pripetila se Jo pllnova eksplozija ter od 39 v rudniku delujočih delavcev se je rešilo samo 11. Sest mrllčev so spravili do sedaj na hvetlo. Ameriške priprave. Država hoče 38.000 mož stalne ar-made mobilizirati s katerimi bi potem slučajnemu kitajskemu ustanku m-stopila. Mlnlsterstvo je ukazalo, da odidejo nadaljnl 4 polki konjenikov ln 7 baterij topništva kot popolnlla armade ua Filipine. Tudi v mornarici se pripravljajo. Ladljevje admirala Slgbee, katera obstoji iz 4 križark je dobilo nalogo, da mora biti pripravljeno za odhod v azijatsko morje, kjer bi bo pridružila ladljevju admirala Train. Admiral Train je dobil nalogo da čuva v Kitajskem naseljene Amerikance. Brzojavna poročila poslanika Rock-hill poročajo da bruhne velikanski bok-Berski UBtanek. Kitajsko ljudstvo se bo aroganci tujcev uprlo. CHICAGO. Radi obnašanja matere v amrt. 251etnl Friderik Thompson se Je dne 12. t. m. usmrtil ln sicer radi tega, ker je zasačil svojo mater, koje v odsotnosti svojega moža, samoumorilčeve-ga očeta, z nekim tujcem okrog popivala. Oče samomorilca Je mornar, ter je na potovanju. Poltenega defravdanta vjell. V zadnjem našem listu smo poročali, da Je neki Ferdinand Šopek pri poštnem uradu na Dunaju ponevurll svoto 90.000 kron, ter da Je Isti pobegnil v Ameriko. Istega so pa včeraj vjell v Člkagi št. 569 N. Wood St., ter ga bodo oddali avstrijski oblasti, kjer bode dobil zasluženo plačilo za poneverjene kro-nlce. Stari študent. Stanovitno ln nevstradeno se je bojeval v življenju dijak tukaj&nega vseučilišča z Imenom Abraham Bowers, kateri Je bil najstarejši slušatelj Skozi 14 let je zahajal na vseučl-lllče. Prej je bil učitelj v TolonI, III., ter je višje šole končal In premagal vse ovire, ki so se mu nastavljale na pot. Živel se je b tem, da je opravljal službo delavca, a po noči je plinove luči prižigal in ugaševal. Razven tega i>a je še od leta 1897 oženjen. Bowers Je Bedaj star 37 let, ter stanuje s svojo ženo ln tremi otroci v Klmbark ave. 8VETOVNE NOVIČK. Angležkl parnlk "Athos", kateri Je iz italijanske luke odšel v Sydney se Je potopil. Parnlk je Imel samo enega potnika iz New Yorka. Možtva pa Je bilo 21. — Pobočnlk španskega kralja marki Mandegovria, se Je dne 12. t. m. usmrtil. • Za časa rusko-juponske vojske Je bil Isti španski vojni ataše v ruski armadi. — V TtfUau so ruski vojaki vjell turškega poslanika, ter bo njegovo stanovanje In urad preiskali. — Japonski vojni stroški v rusko Japonski vojaki bo znašali 1585.000.000 od teh pripade na armado na suhem $495 mlljonov, a na mornarico |90,-000.000. — Frank Dostal iz Milwaukee se Je usmrtil, ker ga je njegava žena obdarilo s trojčki. — Mestece Littleton, W. V. Je ogenj razdejal. Od 1500 prebivalcev je 800 brez strehe. — Začetkom junija t. I. bodo pričeli vožnjo po morju Iz St. Frančiška In Vtadlvostokom v Sibiriji. — Članek v Glas Svobodi št 45 z dne 10. novembra 1905 b podpisom "Soc. demokrat" ni sestavilo uredništvo, ter je ta iBtega opazilo, ko Je bil vže tiskan. Tudi uredništvu nI znano Je 11 vsebina tega članka resnična aH neresnična, ter upamo da naši čltate-IJ1 ne bodo zvajall radi tega članki nobenih konsekvencij radi časti gospoda Ferdinanda Peče. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Ponatis Iz "Slov. tSaroda" DRUGI DE1. XIV. — Ho, ho, Je mrmral kurat, to Je pa tisti človek, kateremu bi Kopitar rad uSesa porejsal. Kam neki gre? Hm! Kopitar Je moj prijatelj Id da rad za pijačo. Za tacega prijatelja se 2e kaj stori. In kurat bo Je previdno splazil za grofom Lavalom skozi Gospodske ulice t Krakovo in od tam v Trnovo. — čim dalje sta prišla, toliko bolj so je Čudil kurat. * — Te-te-te, Jo mrmral — to mora pa biti kaj posebnega. Končno je gnif de f.aval izginil v hišo, ki je imela žt, 17. Kurat se Je previdno plazil okrog hiše, če bi bilo kje kaj videti. Ker je pa bilo vse temno In tiho, se je skril v bližini ln čakal. Čakati Je moral dobro uro, a čakal ni zaBtonJ. Iz hiše so prlftli trije molje ln se razšli na trt strani. Kurat je spoznal Lavala ln bivšega skrbnika nemškega viteškega reda. — Te-te-te, zato-le skrivnost bo pa moral Kopitar plačati celo vedro. XV. Dne 15. novembra 1810. Jo bila v LJubljani velika slavnost. S tem dnevom je stopil v veljavo novi fiol&kl zakon in se je slovesno otvorllo vseučilišče. Marmont Je bil vodstvo Izročil samim narodnim možem. VBeučillSkim regentom Je imenoval kanonika Josipa Wallanda, vseučillškim kancelarjem Matevža Ravnikarja, gimnazijskim ravnateljem Valentina Vodnika, kateremu je izročil tudi vodBtvo umetniške In o-brtne šole ter ga postavil za Inšpektorja ljudskih šol. Pozneje je prevzel Y°dnlk tudi vodBtvo normalne šole, ker Je bil ravnatelj Eggenberg odstopil. Eggenberg Be je z vso silo upiral slovenskemu učnemu jeziku v normalni šoli In ker nI nič opravil, je na bvoJo roko odredil, da se morajo otroci vsaj učiti nemškega Jezika. Marmont pa Je posegel vmes in ukaza), da se smejo samo tisti otroci učiti nemškega Jezika, ki se uče tudi francoskega jezika. Toda Marmont Je vzel ob enem škofijski oblasti vsak upltv na ljudsko šolo, češ, da mora šola sluilti narodu, ne pa cerkvi In odstavil v LJubljani tudi kateheta, ker je stal na stališču, da spada veroneuk v cerkev, ne v šolo, — ln b tem b1 je med duhovščino nakopal novih sovražnikov. Duhovniki bo tajno razvili veliko agitacijo, naj nihče ne pošilja svojih otrok v "brez-verske" šole, aH opravili so Jako malo. V novo gimnazijo Je VBtopUo 352 dečkov, veliko več, nego Jih Je bilo kdaj poprej. Slovesne otvoritve vseučilišča so je udeleill maršal Marmont,z vsemi Javnimi dostojanstveniki. Francoski slavnostni govor je Imel ilirski naučnl minister Rafael Zelli, latinski govor pa kanonik Walland. Slovenskega govora ni bilo vsled tega, ker nobeden novih profesorjev nI bil še zmožen slovenski predavati, nemškega govora pa Marmont ni dopustil, da si je vedel, da bodo vsi profesorji nemfikl učili. Po slavnostni otvoritvi vseučilišča Je bil v guvernerskl palači velik »prejem. Maršalu Je IJublJahBko mesto po posebni de pu taci J i Izreklo sahvalo za vredbo šolstva. Vse je pričakovalo, da bo maršal, kakor navadno pri takih prilikah, Imel ognjeviti govor, — a odgovoril Je prav na kratko in nekako melanholično, "kakor Človek, kateri Izgublja tla pod nogami" je menil Andrej Kopitar. Slovensko prebivalstvo pa Je bilo veselo novega šolstva. Na dan otvoritve vseučilišča Je priredilo Marmon tu velikansko bakljado. Kar črno Je bilo ljudstva pred škofijo In urnebesnl klici so grmeli prott oknu, kjer sta stala maršal Marmont in — njegova lena. Tudi v Damjanovi hiši so ta dan slovesno praznovali. Damjan je povabil VBe tvoje prijatelje In v odušev-IJenlh besedah naplval maršalu Mar montu, bodočnosti slovenskega naroda In bodočnosti Ilirije. — A kaj Je bilo danes maršalu, Je menil Damjan, da Je bil tako malo-, beseden in zamišljen. — Neugodnš poročUa Je dobil Iz Pariza: Njegov tajnik Helm odputuje jutri tja. Kaj da Je, no vem, aH zdi se ml, da hoče cesar maršalu vzotl skoro vso oblast — Je rekel Konrad, ki Je srečen In vesel sedel poleg Mare. — Vam pa Jaz povem, so Je oglasil Kopitar. Slučaj Je naneBel, da Bom nekaj Izvedel. Ali veste, kdo Jo literat Pclleno Iz Pariza, tisti fini in duhoviti mož, kl Jo bil nekaj mesecev v LJubljani? Pellene Je zhupnlk cesarja Napoleona. Vsi so strmeli. "NI mogoče!" — "Kako to?" — Od kod to veste?" — Vse po vrati, prijatelji, Je rekel Kopitar. Pellene Je prišel v Ljubljano, ker ga je cenar sam poslal, da nadzoruje maršala In sploh postopanje francoskih uradnikov Pelleno Je bil nekdaj tajnik Mlrabeau-a, potem agent direktorlja na Dunaju ln Jo osebni prijatelj cesarju Napoleona, še Izza mladih let. Pellene je cesarju poročal, kako velikansko popularnost hI je Marmont pridobil v Iliriji, In da ga narod želi za kralja. In zato hoče Napoleon Marmontu vzeti vbo oblast. — AU — od kod pa to veste? Be Jo čudil Damjan. Saj to Je silno zanimivo! To se mora maršalu povedati. — Maršal že -ve za to — Jaz sem bil davi pri nJem. - VI Kopitar? A kako ste vse to Izvedeli. In num ste to šele zdaj povedali? Kopitar pa ni dal nlkakega daljšega pojasnila. Niti Konradu ni liotel povedati, da jo bil podkupil sobarico v hotelu "pri divjem možu", kjer Je stanoval grof de Laval, da je zanj Spi-Jonlrala. Kopitar Je zasledoval grofa Lavala, sobarica Marija OJstrec pa mu Je prinašala kazat sploh vsa pisma, kar Jih Je mogla dobiti pri francoskih gostih, stanujočlh v hotelu. Tako je prišlo Kopitarju v roke tudi več pisem cesarja Napoleona na Pellenea, prav tisti dan, ko je Pelleno pospravljal svoje stvari In se odpeljal v Pariz. Marmont je valed tega postal svojega tajnika Helma v Pariz, da prepreči nameravano novo organizacijo, kl naj bi generalnega guvernerja spravila ob vso oblast, a tudi sftm je skrbel, da si za vse slučaje zagotovi kar največjo moč. To je storil zlasti na ta način, da je, koder Je mogel, za župane postavil aebl vdano bivše vojake. Ali pri tem je pozabil računati z ilirsko depu-tacljo, kl je bila šla meseca junija v Pariz poklonit Be Napoleonu. Deputa-cijo Je vodil Utarskl prefect Cafalatl, iz Ljubljane pa nta bila v deputacljl baron Lichtenberg in prekanjeni škof Ricgl. Prav škof Ricci, ki so Je Marmontu silno laBkal, Je pri vladi v Parizu Bpletkarll proti Marmontu in ga dolžll, da hrepeni po kraljevski kroni. In škof Ricci Je mogel toliko laglje spletkariti, ker bo je bila na plesu pri princu Schwarzenbergu v Parizu zgodila strašna nesreča. Nastal je bil namreč požar, pri katerem Bta zgoreli Žena ln hči prefekta Cafalatlja, Cafa-latlju samemu pa sta zgoreli obe nogi. škof Ricci je sedaj lahko delal, kar Je hotel. Dno 4. decembra 1810. je Ljubljana praznovala obletnico kronanja cesarja Napoleona in obletnico bitke pri Aus-terlltzu. Zvečer Je bil pri generalnem guvernerju Bljajen ples. Zbrala ee je velika in odlična družba in prišla je celo baronica Cojzova, kajti VHa Ljubljana je bila radovedna na Marmon-tovo soprogo. Dalje pride. Delavci in peklenšček. V nekem oddaljenem kraju naselilo bo jo bilo delavsko ljudstvo. Delati bo od ranega jutra do poznega večera, trpeli bo lakoto in mra«, a vender so živeli zadovoljno. Vse to bi bilo ostalo prav In dobro, a da Je prišlo drugače — Je delavec zakrivil. IT temu kraju pa Je bilo tudi druze-ga sloja — tovarnarji, pazniki, Inšpektorji, policisti s svojim generalom, kateri so poslušali ln stikali kaj delavee dela ln uganja. Vender tudi nesreč Je bilo dosti. Sedaj je padel delavec med kolesa, sedaj Je razpočll kotel, ter ubil nekaj delavcev, sedaj bo Je kaj podrlo, ter podBulo delavca — na kratko, nesreč nI bilo ne konca ne kraja. In kdo Je bil temu kriv? Vender le delavec, zakaj Je pa na onem prostoru, kjer se zgodi nesreča. Gosposka Je začela prelBkavatl ne-Breče. Čeravno nI bila stroga, pa vender Je napravljala rtovamarJem dosta sitnosti. "Naj peklenSCek delavce vzame" Jo ropotal paznik, kateri Je hotel z tovari narjem govoriti. Ta pa ravno nI Imel dosti časa, kajti mautll so Je v družbi pri kosilu. "Ah, peklenšček naj delavce vzorne" je vzkliknil, ko Je sllšli paznikov raport — "pojdi k inšpektorju, ter nJemu povej o nesreči." A tudi ta je bil nejevoljen ko Je slišal paznlkovo poročilo. "Vžo zopet taka stvar" Je mrmral "peklenšček naj vzame delavca!" Med tem Časom pa jo nekdo med delavce razdelil lepako —; peklenšček ve, od kod bo prišli —, kajti lepaki so provzročlil delavsko gibanje. Pazniki so opazovali, vender molčali bo. Inšpektorji so pričeli delavce prigovarjati, a slednji se niso podali. "Peklenšček naj delavco vzame" je kričala policija. I^e časnikarji bo bili mnenja, da mora tako biti, ln da je gibanje pravilno. Vender bill bo v manjšini, a večina Je kričala: "Peklenšček naj delavce vzame!" Slednjič se je pa peklenšček delavcev usmilil, ter jih je v*«l. Iz dimnikov se nI več kadilo, stroji so stali tiho, ogenj v pečeh jo ugasnil in vse delavnice so bile prazne. Splošen hrup je nastal. Pazniki, Inšpektorji, policija z generalom In tovarnarji niso se mogli na-čuditi. Tovarnar Je hotel zajeterkovatl, a nljeden mu nI postregel, kajti peklen- šček je tudi kuharce, dekle in sluge pobral. Tovarnar se je hotel peljati k poli cljl aH mlnlBtru, a voza nI bilo, kajti tudi vozniki so šil v poklenščekovo deželo. Tovarnarji so Izdali pisano Izjavo, da hočejo z delavcem prijazneje postopati. To pismo je dobil peklenšček, ter na i to pričel obravnavati b tovarnarji. Ko je k zborovanju prišel, se je o-glasll k besedi, ter rekel; "Pri meni bo delavci v varstvu, kajti moje delavske naredbe bo dobre. Delavci s© pri meni gibajo prosto, a delajo samo 8 ur na dan." Tovarnarji so tudi isjavlll, da hočejo delavcem vse to privoliti. "Dobro," reče peklenšček, "dam Jih nazaj, a meni morate prepustiti 10 odstotkov od Vašega člBtega dobička." Tovarnarji so pričeli tarnati, a po daljšem obotavljanju 80 peklenjlCeku odstotke dov&lill, kajti dogovorili bo se, da ko bode peklenšček odšel, bodo za 10 odBtotkov delavcem plače odtrgali. Delavci to se povrnili. Zopet Je bilo živahno. Kolesa bo ropotala, ogenj Je gorel, ln dimniki so spuščevall črno oblake v zrak. A vender nI bilo vse tako kakor po-proj. Delavci se nlso^oteli udatl prejšne-mu življenju. ZaCelo se je slišati iz delavčevih UBt: "Peklenšček naj tovarnarje vzame." Od dne do dne je postala ta delavčeva želja bolj glasna, a peklenšček Je tudi obljubil da bode tovarnarje vzel. Vender še ni popolnoma določen čas, kedaj peklenšček to Btori, pa zgodilo se bode prej ali pozneje. Bodo 11 tudi delavci prosili peklen-šCeka, da Jim tovarnarje nazaj pripusti? — Jaz mislim da ne! movino, obrnite se zaupno na M V. Kondarta, 657 W. 18th Str., Chicago, III. JAVNA ZAHVALA. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Jaz Frank Mtmich se Vam lopo zahvaljujem zn Vnša zdravila, ker so me tako dobro ozdravila, da Bom sedaj zdrav, kakor poprej. Jaz bi bil poprej piBal, pa sem čakal, če se bode bolezen zopet povrnila, a bo ni hvala Boga in Vam. Vsakemu bodem priporočal naj so na vas obrne.— VaB pozdravljam ter Vam OBtanem vedno hvaležni Frank Musich Bingham Canyon, Utah. MtAGI ROJAKi! V KANSAS CITY IN PITTS-BURQ KANSAS. Priporočam Vam svojo obilo zalogo vBakovnftnega blaga posebno pa importiranega aukna, iz katerega izdelujem obleke v laatui delavnici. Obiskal bodem svoje rojake koncem febuarja Hli začetkom maroa in takrat Vas bodem naprosil, da mi naklonite naročila za s pomladne obleke, kakor tudi za veliko noč. VBakemu jamčim hitro in dobro postrežbo. Predplačilu ne zahtevam, ter se obvezujem v slučaju, če bi obleka komu ne ugajala jo popraviti na lastno stro&ke, ali pa denar vrniti. Obilni naročbi bo rojakom priporočam Jernej Prebillč, krojač. CDJE H A D J E T E POMOČ BOLESTNIH? Jedino u "Universal Medical Institute'1 30 W. 29th St - - NEW YORK, N. Y., - - kod Broadwsyp J-------- Zašto baš tamo i nigdje drugdje? TD v + iina ovo veliko podu zete. koje postojr več mnogo godlna i u toni vremenu hitjodo 1 hilja.lo bo JrOStO letnih izljeČito prve I najbolje specialiste; io jest: lječnike, koji su učili uu Berlinsko) univerzi te jo Hvaki Iječnik i speciuliata u jeduo.i bolesti. * Ova k o vi IjrčnVi ko nabite samo koti nafte? ijočilišta, koje neamijete zamjeniti aa konknrcčuitn. j.mIu zc6l, koji ne tia/.e nista drugo nego nafte zcmljaka p r e v a r i t i. NaSe poduzeče u ,>T"w Yi.rku |.i»zmifo je u svih rmlnirkih kiogovib vrlo dobi o. u n&m svl ovdješnji, kao i drugi klienti (bolt—uči) daji puuo povjorenje. Zahvale od strane izljočenih boleatnika, koji su nam zuuprJi, dolazeousvih stran a i svaki dan «. Vam ist*' na zahtjev u prepisi m a poAaljetuo. Da se uvjerite, priobčujemo sliedeče svjedočbe, sa adresami izlječenib cemljakn. da ee evatko niožo I »ropi t. it i. __ ZAHVALE "UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE" Qidavljen od kroničnopa tripera • spolne bolesti. Potvrdjujem danas pismc.io slavno-tnu Universal-Mcdikal Institutu u New Yorku, da sam jedinu ktoi njihove Ije-kari je. koje sam mjesec dana rabio, od moic jadne bolesti podpuno ozdravljen Kadi toga preporučam svakomu ,.T ovaj veliki zavod ter katein svakomu, ako je boiestan da sena gornji zavod obrati, poitooni Iječnici znadu Čovjeka hitro i dobro ozdraviti. Nadam se, da radi ovakove bolesti vi3e neču k Vama doči, a ako budem\)P.mo. idravlje trelio to ču se na Vas obratitr. Iinčem podpunu zahvalil gospodinu profe*oru, kop za svakoga bolestnika dobro skrbi, ter dopuSčam da « moia Hvala u ko«i god list javno otisne. Sa veleStovknjem 1'rank Akte, 315 Ankoie St., Wilmington, Del. Citajte, kako ju bila ova d|evo|ka ozdravljena. Ime i naslov je dostavljen, da se svaki moie upitati. Gospodin p-olesor specialista Universal Medica) Institute Poslte, k.id sam od Vas i VaSih gg. IjeCniKa ozdravljena od neiiljciive bolesti dutnost mi je, da se sahvalimVam osobito radi toga jer mi nisu mogli ni* koii heCmci pomo i Kadi toga preporuCam svun, neka se u slučaju bolesti obrate na glasoviti Medical Institut, gdu neka se u slučaju flasoviti Medica sigurnu pomoi'. Jpunomo£u«em, da se dade moja zahvala u novine l«aaa Simeone, U mo|oi nazornosti bila ie zah pod* pisana po N. Gnili, N. Pub. lorKingsC. 57Broome 6*., Veney City, N. Y. Radi toga Vas izlječimo ako imate: He um at i 7« m, bolesti srca, oteklo tjolo, bolest u očima, utima, noan, grlu, pralma, Dpadanje lašT, bolpRt na -želnden, maternici, hemoroide, nemočnost u spolnom občen ju, nervoinoBt, astma, kaftali. pokrareiia krv, nepravilna probavo, bolesti tta ledjima ! dlmnjama. Svaki bolestnik nek« nam piic a hrvatskom jeziku. Universal Medical Injtitutc je najboljie IjefiihŠte na »vletv.. Sva* bolestnik neka bude uvjeren, da «.'e b:t casma izliečen. Imade bolesti, koje se ne roogu sasma Ulicčiti. Za ovakove bo-Jes'1 ima ovo I>ečil.Ste puno elektronih strojeva sakojimate dajeorganizmu jakost in nov iivot. Svaki bolestnik neka se popita rac »veje bolesti i Iječnici budu vrlo rado savjetovah te poslalt prave Ijekove. Ako ste boiestan, a vi piiite na: "Universal Medical Institute 99 30 W. 29th Str. NEW YORK, N. Y.. © (§) kod Broadwaya i bud'te uvjereni dace vas izlječiti, jer vam je zajamčeno izlječenje Ako je bolest neizlječiva, to vam odmah jave nčk; Iječnici, te vam ovako pnStede svako trofienje novaca- Dodjitc oaobno ako molete k nami od io do la sati u jutro * ill od a do 7 sati po podne. Nedjeljom od so o jutro do l popodne ____________u ______ Moj prijatelj. Spiul Rajko. Brezskrbno so nama potekala otročja leta. Srce polno radosti, glavica polna otročjih burk napolnjevalo nam Je ilvljenje, lato žlvljenjo v kateri skrb ta vsakdanji obstanek fio nI potrkala na duri najnega bitja. Veselo sva skakala po livadah In travnikih, lovila pisane metulje, ali pa uganjala česar nam Je otročja pamet velevala. Naju otročji srci Btl bili združeni, celi dan sva tičala skupaj, a kadar ava imela Iti narazen, da so nas sta-rlftl spravljali domov, poslavljala sva se presrčno. Na vse zgodaj pa sva vže tuhtala, kam se podava In kaj naj učinlva. Iz mesta bo nama starlšl prinesli o-bilo daril, imela sva igrač na Izobilje, a največje veselje napravljala sta nama samokresa, s katerima sva cele dneve pokala. Napravila sva lov. Poljski ščurki bili so nail zajci, a metuljčki praatav-ijali so bistre jastrebe. Nalovila sva iivalice, ter se t obilnim plenom vračala v naju kolibo, ki Je stala na na-£em vrtu. Igrala sva se tudi v vojake. Vodila sva cele stotnlje, a z zastavo v roki, ter s napetim samokresom na-skskovala sva visoki gnojni kup. ki je predstavljal trdnjavo. A naglica ni bila vedno dobra. Spodrsnila sva, ter te-lebala Iz gnojnega kupa v gnojnico. Gnojnica je bila črna — a ta pa je predstavljala kri, ki se je prelivala za domovino ob naskoku trdnjave. Tako otročje bresskrbno življenje sva imela jaz Vasilij Danilov ln moj verni prijatelj Maksim Dornjev. Leta so potekla. Starlšl bo naju poslali v šole, a tu se je pot najinega ilvljenja križala, kajti on je odšel v Moskvo, med tem ko so mene poslali v Petrograd. Le tu pa sam Bva dohajala na počitnice, kjer sva otresla prah šolskih klopi, ter premotrlvala In ugibala razno, kar se je vie politike tikalo. Dovrilla sva srednje gimnazije a na to sva se vpisala v vojaško šolo kjer sva preživela štiri leta. a po tih pride-ljena sva bila vsak svojemu polku. Dopisovala sva si vedno. Naše prijateljstvo je bilo še vedno ono, katero sva gojila v otročjih letih! Pred vstopom v aktivno Blužbo dobila sva vsak daljši dopust. Prišla sva domov kot častnika. ZveBellll so se naju starlšl, ter ponosno gledali na sinova — junaka. Ko Bva šetala po onih prostorih, na katerih sva kot otroka uganjala razne burke, spominjala sva se tih, ter srečna sva bila ob spomlnah na nežna o-tročja leta. Tudi k bližnjemu graščaku sva zahajala skupno v posete. Graščakova družina obstajala je Iz 3 oseb, namreč graščak, njegova soproga In dražestna Ulletna hčerka Ha-nlja. Seveda Je pripadalo k hiši neštevll-no hlapcev In dekel, kajti posestvo graščaka bilo Je Jako veliko in prostrano. Ko Be nekoč vračava o<| graščaka, prime me Maksim pod pazduho, ter me praša: "Vasilij, b! vže ljubil?" Začudeno ga pogledam, kajti uganil sem, da mu polni srce ono čustvo, katero b| mu najraje iztrgal iz srca. "Ne do sedaj" mu odgovorim, "a sedaj ljubim Hanljo lz dna duše." Kakor od Btrele zadet obstane. "VaBillJ, TI ljubiš Hanljo, Iztrgaj si jo lz spomina, kajti tudi Jaz Jo ljubim, ter se bodem bojeval za njeno posest proti celemu svetu, a hočem so tudi proti Tebi, ako ne odstopiš. Zatorej pusti Jo, pozabi jo." y "Kakor se hočeš TI bojevati za Ranijo, s« hočem tudi jaz. ZatorfeJ Izvoli si boj, katerega hočeš Izbojevati proti meni. Vedi, da sem Hanljl vže odkril svoje serce, ona ml Je svojo ljubezen priznala in jutri hočem poprašati pri starlših za njeno roko." "Ne, Vasilij, TI ne bodefi Imel Ha nlje, kajti jaz te ubijem." Kakor splalen jelen je^na to oddlr-jal Maksim v gozd. ITvidel sem, da Je najboljše ga pustiti, ter odšel sem domov, kjer so me starlšl vže pričakovali. Povedal sem očetu svoj namen, zamolčal mu pa tudi nisem nastop z Maksirnqm. Oče ni ugovarjal proti moji volji, kajti naša ln graščakova hiša sto bile vže od nekdaj v zvezi, in sorodstvo bi tudi pritrdil^ ono zvezo, ki je mej hišama do sedaj vladala. Le poBledlc, ki bi imele nastati z Maksimum so mu delale skrbi. Potolažim ga'ln mu obljubim, da bodem skrbel, da He z Makslmom pobotava. Drugi dan se opravim v paradno u-ntformo, ter se s svojim očetom podam k graSčaltu, kateri nas je radost no sprejel. Naprosil sem ga roke Hanlje, ter mu pripomnil, da sva z ljubljeno Hanljo vie edina, ter da pričakujeva le dovoljenja In blagoslova od starlšev. V objemu ln poljubih sva sprejela s Hanljo blagoslov očetov ln mamice, ter praznovali smo 2aroko veselo ln navdušeno. Zaljubljeno sva s Hanljo kramljala. Podala sva se na vrt In tam nam Je poistuU Asa Utlta kltro, d* ava. skoraj pozabila Be vrnuti, In morali bo nas pv'ti klicati. Z očetom sva se poslovila, a Hanljl Bent moral obljubiti, da se drugI dan k njej vrnem. Seveda sem to rad obljubil. de par poljubčkov ln razšli smo ■e. DrugI dan sem ukazal osedljatl konja, da bi Be jezde podal k Hanljl. Zasedem v sedlo, ter zdlrjam na piano. Vender zamišljen Bern bil tako v svojo srečo, da nisem opazil, da je nekdo konja za uzdo prejel, a še le glas: "Vasilij, stopi s konja!" me je predramil. In pred seboj sem zagledal MakBima Dornjeva. Stopim raz konja. "Kaj želiš od mene Maksim Dornjev T" ga vprašam. "Ti Bi rekel, da se hočeš ravno tako bojevati za Hanljo, kakor jaz, toraj prašam Te še enkrat: Puštifi Hanljo?' "BrezboŽnei", mu odvrnem, "spravi se ml iz pred oči, s takimi lopovi se jaz ne spuščam radi Hanlje v pogovor. "Ne rabi psovk, na tem kraju, kajti če si mož bojuj se, pokaži ljubezen do Hanlje, evo ti sablje, bojuj Be, če ne te presekam." Izpod suknje privleče dve sablji, ter mi eno potisne v roko. Bliskale so se mu oči srda, pene so mu nastajale na ustnicah. "Bojuiva se! Alo! Eden. dva, tri!" Sablji damaščenki Be zablisnett lz nožnic. Ttroiltt sedaj v pote krogu, sedaj levo ln deBno. A oba bila sva dobra borllca. Odpočljeva se brez da bi govorila. "Alo — VaflIUJ, bojuj so!" Zopet prejšni prizor. Naenkrat začutim udarec po levej roki In padel sem v nezavest. Prebudil »sem se na svojem domu. Okrog postelje so stali start&l in zdravniki. Skrbno pristopi moja mamica k meni, ter me pogladl po potnem čelu. Prvo vprašanje bilo Je o Hanljl, a drugo o Makslmu. Odgovorili so ml, da me Hanija vsaki dan redno obiskuje, ter da Je za me v velikih skrbeh. Na levi strani me je nekaj skelelo, a kako se prestrašim, ko Be potipam, ln vidim, da ml leve roke od komolca manjka. Vzkliknil aem in padel v zo-petno nezavest. Prebolevši vročinsko bolezen, počnem se spominjati dogodkov. Bil sem nad mesec dnlj bolan. V vsem tem času me je Hanija redno obiskovala, ter ubožica vedno Jokala. Prašal sem očeta, kako sedaj Hanija misli, ko sem ob roko. Oče ml odgovori, da Je ona nespremenjena: ter njena ljubezen gotova. Tudi mi Je povedal, da Je Maksim Dornjev takoj po dvoboju odšel. Ko nekega popoldne sedim na stolu, jav| ml postrežnlca, da pride Hanija. Od veselja sem hotel Iti naproti, a prešibek sem bil, ter zgrudil sem se v naslonjalo. Hanija pride v sobo. Ne morem popisati občutkov, katere sem vili. ko sem drago deklico objemjal ln poljuba-val. "Vasilij, dragi Vasilij, moj Ijubček, samo da se ozdravel, pa bodeva vedno skupaj." Seveda take besede so bile za me balzam, ter le s poljubi sem za-mogel ljubljenki odgovoriti, ter Jej do- kazati mojo ljubezen. Ljubezen mi Je pomagala k zdravju ln ob opori drage Hanljo stopal sem počasi po vrtnih stezah. "Ljubica draga, kako bo pa sedaj ko roko nimam, vprašam Hanljo". "Dra^l. reB Je velika nesreča za To da Jo nimaš, a potolaži se, Bkrbela bodem Jaz, da TI bode moja ljubezen nekako povračilo za to kar si pretrpel, saj trpel si za me. Ozdravil sem popolnoma. —>■ Seveda za vojaški stan nisem bil več spobo-ben, ter odpustili so mo. Praznovali smo poroko. Preljublje-na deva Hanija Je sedaj moja draga ženka in reB v ljubezni mi minevajo dnevi, kajti v bližini Hanljo ml Je življenje draZestni sen. Zvedel sem tudi, da Je Maksim Dornjev v Port Arturju, kjer se jo bojeval proti sovragu. umrl. Ko nekoč dobim pisma iz pošte, bilo je tudi pismo od Makslma: Dragi Vasilij! Dogodki, ki so se vršili prodno sem zapuBtll svojo domovino bo upllvuli na me, da sem počel mrzitl svoje življenje. Da bi s« sam končni b« ml Jo zdelo nečastno, radi tega sem se podal v boj v katerem sem našel Isto, kar sem iskal. Težko sem ranjen, levo roko ml je krogla lz topa odstrelila, razven tega me 8e tako razmesarlia, da ni upanja, da bi še kedaj po konci stal. Dragi! Pred Bmrtjo Te prosim, da pozabiš oni nesrečni dogodek, kterl je razdejal naju prijateljstvo, kateri je umoril moje srce. Odpusti umirajočemu MakBlmu, kateri Tebi In Tvojo dražestno Hanljo ob zadnji url svojega življenja blagoslavlja! Bodita srečna! Maksim. NB. To pismo ml Jo narekoval častnik Maksim Dornjev, katerega Junaštvo v bojah proti sovragu Je bilo nepopisno in kateri Je vsled zadobljenlh ran danes premlnol. Njegove zadnje besede so bile: "Hanija, Vasilij vživajte Brečo!" Listnica upravnlštva. Delavske žapne koledarje smo danes razposlali istim, kateri so se jih naročili in plačali. Ostalo nam jih je se nekaj. Ce eden ali drugi ieli koledar imeti naj posije 35 centov, na kar mu koledur po-sljemo. Ako bi edon ali drugi, kateri je vže koledar plačal istega no dobil, naj to upravništvu "Glas Svobode, pismeno javi. Za oglase in njih vsebine ni od govorno ne uredništvo ne uprav nlštvo. ROJAKU Naše podjetje, parobrodno društvo "Frank Zotti Co", nameniva vkapiti vže drugi parnik.s katerim bi prevažal ljudi in blago v Btaro domovino in obratno. Naročila za prevažanje je tolika, da si more omisliti ž o drugi par-nik, a potnikov je toliko, da moramo povečati nase podjetje. Priporočamo dragim rojakom naše delnico po $5. kateri ntij yh nakupijo, dokler bo še v zalogi. Frank Zotti A Co. 108 Greenwich St. New York. /astOlljpoBljVm knjigo. "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase?"YT8ukemu, kdor pošlje nekoliko poštnih znamk. Knjiga jo zelo zanimiva in koristna in za vsakega potrebna. P. Frank, 229 Kast 33 Street New York City. Slovencem in'bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem brut Bk itn dmstvan* priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. 10" Potujoči rojaki vedno dobro do.šll! Priporočam Be vsem v obilen poset. Frank Mladič, 387 Centre Ave. • Chicago, lil. $ Slovenci pozor! if © -- ft W Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge W ju važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og- W lasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini, ^ • Čistim stare obleke In izdelujem nove ^ j^j j* najnovejši modi in nizki ceni. j, § JURIJ MAMEK, 581 H. Centre Ave. bliso 18. ulice Chicago, lil. Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. Ttiefu emu« Uradne ure: do 9. zjutraj od t. do 2, in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. © _ * --4 ** Zakaj kupujete slabo meno po visoki ceni, ko Vam je le- j. pa prilika daita, da kupite dobro meso in po nizki ceni. ^T * * * * * OBRNITE 8E NA » * * * * Otona Preiss, i . kjer bodite točno postreženi z najboljšim blagom. ^ J* V zalogi ima tudi pristne Kranjske klobase. £ 269 Grove St. * * 4 Pozor! Pozor! Slovenci. "Halon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge ruznovrstne naravne pjja£e— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In (zborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 5G4 S. Centre Ave. Chicago, III. | Knjiga' OPATOV PRAPORŠČAK [ katero je spisal J. R. bode k malo pošla. Isti, kateri si jo hoče nabaviti, naj to kmalo stori. Knjiga stane samo 50 centov, ter je poštnina v tem ie vra-čunjena. Knjiga stane 50c. Yeliko popusta pri cenah. V teku sedanje sezone znižali smo cene pri suknjah za 15 odstotkov pri dolarju. Pomislite kaj to pomenja, da pri našem blagu, kateri je najboljše vrste, da prodajamo vBe Itoij po ceni, in sicer tako da nam nobena prodajalna v Chicogi ne moro konkurirati. Ako Blišite da druge produkte celo 5 0 in fiOod. popusta (lajajo, se Vam bode zdel naš popiflBt majhen, pa veste da nobena kupčija se ne ti k lepa brez dobička. Radi tega Vam ne popušča-jemo 50od. pač pn l5od. • • Poglavitno pa no zimskih suknjah. j^gfTudi imamo veliko zalogo klobukov, kap. rokavic in obleke za možke. Tudi (lajamo zelene menjalne znanmke. Telefon—Canal 1198 "Glas Svobode" [The voice op Liberty] i WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 657 W. 18th St. Chicago, 111. telefon canal 427 KaUrtd »I Ilia l'u*t Office »t Chicago, III., »» Second C!»i* M »Iter. Subscription »1.50 par year. Advertisements on agreement. "Glas Svobode" iilde vsaki petek m valja ia AMERIKO! u celo leto .............. «« pol leta ................. 76e ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 u pol leta Prvi svobodomiselni Ust ta slovenski narod v Amerik'. Našlo? za dopise in pošiljatvo jo sledeči: . 4GMan Svobode' 657 VV. 18th St. Chicago, III. Dopisi. OAT HILL, CAL. 5. feb. 1906. Dragi moj uredniki — Tukaj pošiljam Vam dve naročnini ln Blcer za se In za svojega prijatelja J. C. Vaš list se nam Jako dopade, radi ga prebiramo, kajti marBlkaj se od njega naučimo, Rndi tegn tudi naročltev ob-novlmo. Nadalje Vam tudi naznanjam da Be dobil "Proletarca", a ker Je bil ravno takrat Jako močan dež, Be Je revček tako zmočil, da se nam Je res smilil. Da ga ne bode po Callfornlj! kaj ta? cega več zadelo, mno poukrblll, ter ga poslali nazaj v Člkago. Za istega pri nas nI prostora, te naj lepo z svojo bedarijo doma oatane. Zeleč "Glas Svobodi" obilo uspeha ln napredka, ostajem Vafi A. K. JOLIET, ILL. 6. feb. 1906. Cenjeni gospod urednik!— Oprostite ml, da toliko časa molčim, ter da Vam nisem naznanil, kako srečno v katoliškem Jolietu živimo. NI dolgo od tega, ko sem naletel v nekem salonu družbo, katere pogovor se Je sukal o naši cerkvi. Vse zasluge JU nafto cefkev. pa so pripisovali nagemu župniku, kajti on hI Je tolikanj prizadeval ln trudil, da nam je sezidal "tako cerkev. Tudi se trdili,"Tla Je Bani župnik za cerkev daroval Rojaki! Nekaj pa Jaz temu pristavim. VI trdite, da Je cerkev Vaša a povem Vam, da se motite. Škofova je ln on Vam Je lahko zapre, kadar hoče, kajti on Je posodil tistih |50.000, katere pravite, da Jih Je župnik podaril. In VI morate od to svote plačevati visoke obresti. Škof vže ve, da Je njegov denar pri cerkvi varen In dobro naložen^* ker drugače bi Jih ne bil posodil. Zatorej rojaki! Spametujte se,. — Združimo se skupno, ter delujmo proti istim, kateri nas varajo, no klanjamo ae Istim, kateri podajajo kapitalizmu roko kateri te Izkoriščajo In Izsesavajo. 'torlstno časopisje, rav-najte ae po nanklh, da bodete zamog-II razločiti kaj je prav, kaj pa ne. Kadar pa bodete prišli do spoznanja-takrat lahko ponosno zakllčemo: "Zmaga je nafta!" Socljalnlm pozdravom M. P. MORGAN, PA. 8. feb. 1906. Sedel sem pri oknu In opazoval naravo. Vse je tiho okoli mene, kakor v grobu. Snežinke naletavajo leno na semijo ln nobena sapica ee ne gane. Zdi Be ml, kakor da spi celo stvarstvo. Pred menoj na mizi leži več časopisov, ali ne ljubi se mi Citati; kajti melanholija naprave Bprejela — je tudi mene. Nevem kako dolgo bi bil sedel tako, da nI prišel moj prijatelj ln me vzbudil lz Banj. Takoj pri vBtopu me vpraša, sem H le čital zadnje izdaje sloven, listov. Odvrnem mu, da ne in pristavim. Je 11 kaj novega. "Nič, čisto niC", ml odvrne, "samo tekmovanje v obrekOTa-nJnV In prav je govoril. Bilo Je dobro pred tremi loti, ko je izšla prva Izdaja "Glas Svobode". Z veseirtu srcem smo jo pozdravili In marsikdo jo vzkliknil; vendar, vendar, enkrat smo dobili, po čemur smo hre-penlll. In res. list Be Jo lopo razvijal in postal najboljši delavski Ust. Sovražniki napredka bo bo zaletavali z vso beBnostjo v vanj, pretili mu progon in pogubo. Gospodje, v črnih Buknjah ln kutah so ga prokllnjall Iz lec ln ga prepovedovali Citati. Kajti vedeli so, da bode b svojim brezobzirnim razkrivanjem njihovega izmozgo-vanja ln poneumnevanja mnogo škodoval njihovom nenasitnim blsagam. Pa "Glas Svobode" Je čvrsto stal Izvršuje svoj program, In smelo trdim, da Je postal najbolj priljubljeni slovenski list v Ameriki. Ali ono zlo, ki že menda od pradavnih časov razjeda Slavjanstvo poaebno Jugoslovane, pognalo Je tudi tu bvoJc kali. Nesloga, to Je ono prekletstvo, ki tare slavjansko ln posebno Bloven. dušo. V starej domovini divja boj, boj nesloge, ki razdvaja narod ln ga tišči k tlom, da se ne more povspetl do vrhunca, ki niu prlstoja. in ta nesloga bo Je zanesla tudi v našo novo domovino. Eden hočo ugonobiti drugega. In ne rečem preveč, ako pravim, da Je v mnogih »lučajih alt morda vselej, vzrok temu — grda sebičnost. Kdaj bode že vendar Jenjal ta boj, ki ne koristi nič, pač pa mnogo škoduje. Mesto, da bt poučevali narod, raz-glašuje so po ltstth grehe posameznih oseb. Posebno sedaj se Vam nudi prlUka, da Izvršujete svoj časnikarski posel. Bliža «o nam premogaraka Btavka, ki bode obsegala skoraj večino Bevernega dela združenih držav. Ali tu se ne gane nihče, molčite, kakor da premogar nI zaveden človek. Pomislimo koliko tisoč in tisoč bode prizadetih v tem štrajku samo slovenskih delavcev, — kterl vsi pričakujemo, da nam bode stalo slovensko časopisje —vsaj napredno, vedno zvesto ob Btrani, kajti boj bode hud, hujši, kakor jih je a-merlško delavstvo sploh Imelo do sedaj. Kličem Vara, Izvršujte to, kar koristi narodu ln tako tudi Vam. Frank Drmota. Druitvo Triglav it. 2 8. N. P. J, v La Salte, 111. vabi uljudno svoje dlane. da ae poiuo-števllno udeleže četrtletne seje, ki se vrši v nedeljo, dne 4. marca 1906. popoldne ob 2 urah v g. M. Kom po vi dvorani. Na dnevne redu je važna uredlteh društvenih zadev. John Vogrlč, I. tajnik. r kmetov in delavcev, Ni dežele v Evropi, kjer bi bilo človeško meso tako po ceni, kakor na Ogrskem, Skoraj nI ga tedna, »la bi bo tam ne streljalo ln seveda za tarčo si zberejo kmeta ali delavca. Včasih opravlja žandarmarlja sama ta posel, a večkrat povabijo pa tudi vojaštvo ln strelja In poka na ljudi po svoji volji. Zadnji tedni se nam predočlvajo taki uradni lovi na človeka v krasnih primerah. V Nandorhegy bo usmrtili devet delavcev a 40 pa ranili. Uzrok temu Je bil mali prepir z delodajalcem. Ker pa Je ta so zanašal na dobro Izkušeno ogrsko prakBO, poklical je žandarmarljo, katera pa svojih pušk ni zastonj s saboj vzela, ampak priredila običajno streljanje na žive tarče — Seveda raztrobi se potem vest, da Je bila lata v lastni nevarnostt, ter bila primorana rabiti orožje. Pač ntkdo na Ogrskem ni v taki v nevarnosti, kakor oborožena žandarmarlja, ko stoji pred mirnim neoboro-ženltu ljudBtvom. DrugI vzgled nam tudi jasno kale — ceno človeškega mesa. V Bilke Je žandarmarlja ustrelila 16 kmetov, hoteč B tem vtrditl županovo volitev. Kakor znano munlclpalna autonomi-ja ne pripušča proste volitve kmetu, pač pa bI postavi svojega kandidara ln ta mora biti zvoljen. Ako ne ae rabijo običajna na Ogrskem upeljana Bred-stva. Kmet ima aicer volilno pravico, a glaBovati mora za istega, katerega izvoli stolni sodnik. TI sodniki bo najboljša opora koalicije. Kako počenjajo kaže raVno dogodek v Bilke. * Volitev je bita razpisana na 15. Jan. t 1. Kmetje bo glasovali za nekega Jurija Gorzo; okrajni aodnlk pa Je Izjavil, da morajo voliti dosedanjega župana Aleksa Orban, Volivci bo zahtevali glasovanje, ter niso pustili da bi Bodnlk odšel. Na sodnikovo prltožtio — prišla Je žandarmarlja, katera Je počela brez povoda v množico streljati. 10 jimetov Je ostalo na mestu mrtvih, a G Jih je umrlo pozneje vstod zadobljenlh ran. 16 življenj Jo pač za vaškega ogrB-kega župana nekoliko preveč. Vender oftcljelnlm krogom Je to le malenkost, kajti uradu Be niti ne splača Javiti, koliko ranjencev Je pozneje umrlo. Seveda žandarmarlja Je tudi tu »polnila svojo dolžnost, ter Je stem svoje kakor tudi sodnikovo Življenje obvarovalo. ter Županski prestol podprlo s krvavo podlago. Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjski, Koroško, Spodnje Štajersko ali v Istrijo, naj se posluii parnikov francoske druib* Qmpagnie (generale Tninsatlantique. LE 6. DNI NA MORJU. Parniki plujejo iz New Yorka vsak četrtek ob 10. uri dopoldan. Glavni agent za Ameriko in Canado ua 32 Broadway St. New York. MAURICE W. U0ZMIN8KI, glavni agent za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medotih, agent na 0478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Arclier Ave, Chicago, III. ROJAKI, NAROČUJTE St "QLAS SVOBODE." NAZNANILO. Matija Erklavec.edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da se jo radi promajh-nega prostora preselil iz 433 W.17 St. na 624 S. Centre ave. Nadalje javlja, da ima BedBj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor ludi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah. MATH ERKLAVEC, 024 So. Centre ave. Chicago. Ustnica uredništva. A.M. Cleveland, O. Vaš dopis bode sprejel "Glas Naroda". U-pošljito ga njemu, a v našem listu ni prostoru za njega. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velf. je $20 50 ^ Temu je pridjati Se 10 centovjjut^ poštnino. Slika predočuje zlato damsko uro (Oold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovje jo najboljši ameriški iedelek -Elgin ali Waltham. A A A Te vrsto ura Btank le "V V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison St. Chicago, III. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohlčtv« pri NAS Jas. Vasumpaur, na vogla 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAYCI! Cene delnicam so vedno višje. Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v (^ropejskih vodah pokas&l krasno prosperitoto. Z rodno plovitbo je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega so tudi cene delnicam poskočile. Še je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane eotrud-nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajtel Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $6.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. • Vsaka delnica je vplačana popolnoma, ln.se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. j Inkorporirana po državnih zakonih i glavnico $2.000.000, od katerih je U $1.500.000 uplačanih. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— S tem pred plačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, . S tem so razume, ako predplače prekoračijo prejo navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in poštne nakaanice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. mm ■' - " -r^m^f^m^- ■ : ■ ■ ■ rcr- -t:"- ■ GLAS 3V0B0DE , 5 Slovenska Narodne Podporna Jednota. s sedežem v Chicago, llllnolH. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, '143 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, 657 W. 18. St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. lUth Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Avo., South. Chicago, 111. i Dan. Badovinao, P. o. Box 11)3 La Salle, 111. Nadzor- ) jOHN Vbrsčaj, 674 W. 21st PI., Chicago, 111. I Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. III. Bolniški odbor: Martin Skala, Box 105« Ely, Minn. JofiiP Matko, Box 481 Cluridge. t'a. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. T8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarno pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. P. Jednoto ima vsako tretjo Boboto svojo redno moseono sejo. Opozarja Be vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise jednotnemu tajniku. Na znanje. Opetovano opozarjam vsa krajovua društva oiir. njih zastopnike in tajnike, da vpošljejo za novo prlstoplega člana samo SI.25 namesto $2.25. Prosim, da tajniki, zautopnlkl soseb-no pa predsedniki krajevnih društev uvaiujejo to, kakor tudi druge glavne točke Jčdnotnega poslovanja, da se ne bodo potem hudovali, ako se jim Jed-nakl primanjkljaji vpišejo na dolg. Nadalje še enkrat za vselej povedano, da vsak preBtoplvšl plača 25c za prestopni list. Dotlčna svota naj se pošlje a prvim prihodnjem asesmentom na Jednoto, bodi si vže od prvega ali druzega društva. Ravnotako Je plaCa-ti za potni Ust 25c in za predelanje oporoke 25c. Nadalje naznanajam, da bodem s prihodnjim asesmentom — razposlal idravnlško-pristopne liste za ženske na vsa krajevna društva. Pri tem pa pripomnim, da za morejo le one ženske pristopiti k društvu ozlr k Jednotl, katerih možje so že pri društvah ozlr Jednotnl člani. V Jednoto vplačajo ženske pristop nine s vrhovnim zdravniškim spričevalom ured $1.25, a mesečna vplačila Istih znaša 26c. Nova pravilu smo 2© davno dokončali in sicer angleškem In slovenskem jeziku. Ker Jo Jednota inkorpo-rirana smo mogli poslati iste državnemu tajniku v pregled ln potrditev. Slednji nam pravil še ni vrnil, ter nas zadržuje stem da ne moremo podrejenim društvam razposlati pravil niti "Cbarterja", radi tega prosimo potrp-lenja, kakor hitro nam državni tajnik potrebno vrne tako hitro bodemo pravila ln "Charterjo" na društva razpos lati. Police "Certlflcatl" Be izgotavljajo ter bodemo vsakemu društvu piBmeno v posebnem pismu naznanili kako se ima radi Istih ravnati. Opetovano smo že opomlnall, da vplačila tlkaje se tlstyvin In oglasov bo Imajo pošiljati naravnost upravnlš-tvu Glas Svobode ter pripomnimo, da ako eno ali dnigo društvo taka vplačila kam drugffln pošlje bode moralo za plačilo društvo katero pogreši — jamčiti. M. V. KONDA, tajnik. Premogarjemt Km&lo bode nastopil ko se bo-dete podali v boj proti Vašemu sorra-gu, proti Vašim izsesalcem, kl kot pijavke vise na vašem telesu. V tem boju skušali bodete se otresti jarma, kl gloda Vašo življenje, ln kateri je prizadel vže marsikatero rano. V tem boju poskušali bodete si priboriti Vtfie pravice —- zahtevali bodete česar Vam je kapitalistični moloh odrekel. Boj bode hud, masa, katera bode ustoplla ▼ bojne vrste Je velikanska In njene priprave kažejo, da ne bode odnehala, dokler ne doseže opravičene zahteve. A vsak boj Ima svoje zapreke. Tudi v Vašem boju korakali bodete Cec vrsto zaprek, katero bo Vam postavljajo na VaSo bojno pot. Trpljenje, pomanjkanje, revščina in preziranje bode Vaša spremljevalka v tem boju. Pa vendar ne plašite se ovir. Pogumno nastopajte proti sovragu, zberite si pogune ln poštene voditelje, ter naskočite trdnjavo kapitalizma, a voditelji naj Vas privedejo do zmage katera naj kapitalistu prizadene lekcije, da se bode spomnil, ko Vam je odrekal. Vaše opravičene prošnje. Ml Vam pa želimo v temu boju obilo uspeha, onoda naj Vam dodeli zmago, ter zarja prostosti naj razžene črne oblake zaprek po katerih bodete zagledali luč svitlo prlhodnjostl, v katerim Vam zašije — pravica In zlata svoboda. Kitajski mlsjonl. Zanimivo sodbo o misjonarjih ua Kitajskem Izgovarja kitajski poslanik v Berolinu. On pravi: "Najsvetejša čustva kitajskega ljudstva misjonarjl ne upoštevajo ter ga teptajo, kajti misjonarjl so zlobni ljudje, kateri Iščejo le svoj interes, ter želijo si le svojo blsage napolnjevati. Kako absurdna je cela ideja misjo-na? Saj je v Evropi dosti kl bi se moralo poboljšati, zakaj zgubljate čas na Kitajcih? Ta sodba kitajskega poslanika jo gotovo 'prava. Misjonarjl so le predposlancl kapitalizma, In njih naloga jo uravnati pot, po katerim bi po tem prlvandrall v deželo tujci, ter izkoriščevali nevedno Kitajsko ljudstvo. A kdo zna najbolje uravnati pot molohu, kdo Je najbolj Bposoben za to pripravo? Ali ne tati, kateri v božjem Imenu skuša ljudstvo premotiti, ali ne Isti^ kateri s podlago verskih resnic nastavlja nevednemu ljudstvu zanjko, katero bo po vravna-nl poti došli izkoriščevalec zadrgnil, ter s tem pomnožil žrtve absurdnega kapitalizma. Marsikateri Kitajec pa Je vže spoznal nakano misjonarjev, ter tudi on noče gledati z rokami v žepu, kako misli tujec gospodariti v tuji deželi v njih domovini. ROJAKI, NAROČUJTE SI "GLA8 SVOBODE.' Ne trpite na revmatizmu! Drgnite boleča, otekla mesta z DE. MIBUETIH am PA1H saTELMEjea in izneuadeni bodete nad prijetnim olajšanjem, kterega Vam podeli (3) Spričevalo nekega duhovnika Rev.H. YV.Freytag nam piše iz Hamel, 111. ^'Že 20 let vporab-ljam v inozemstvu in v tej deželi z izvrstnim vspehomvslu-čujih revmatizma, protina, pre hlajenja, bolečin v hrbtu in podobnih bolih Vaš sijajni Anchor Pain Expeller bodem vedno sabil. 25c in 50c. mi Pri vseh lekarnarjih kil F. Ad. Rlckter & Co. 215 Pearl st.,New York Nižje podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni —SALOON— x dvojnlii kegljiščem in biljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importirana vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke. Prost prigrizek Vedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulice in Blue Island Ave. Chicago, 111. ROJAKI! Ako hočete kaditi dobro linijske sinod ko obrnite bo na ROBERTA HAHN 577 Clinton St. Milwaukee, Wis. v^ak bode dobro poktrežen in zadovoljen. 3 ODSTOTKE Obresti plačujemo od h ran 11 n III n log. Od v prvih o dneli vsa-e.ega meseca vložene hranilne i v loge obrestujemo od celega meseca. INDUSTRIAL SAVING BANK 652 Blue Island Ave. Ustanovljena 1890. vsako soboto odprto do 8rtre zvečer. ( Amaiin & McCabe J mesarja j Milwaukee, Wis. 306-8 Reed St. So priporočata slavnenu občistvu V zalogi imata tudi kranjske klobase. Hermanekov Angelika balžam je najboljše krepilo. Kedar telo slabi in se njega moč čimdalje boljinbolj zmanšuje tedaj potrebuje želodec krepila za prebavljen je, da ojači čreva in ledvico. Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebno za ojačenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, h« pretaka nepravilno in postaja nizkrojena, telo no dobiva dovelj jakoBti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznim, nervoznosti, slabemu prebavljen ju, izgubi slasti do jedil, nespečnosti. * Poleg bo pa prikazujejo še druge bolezni, ki imajo Bvoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanokov angelika balzam je[naj-boljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi. Cena 75c; po posti 85c. Izdeluje in prodaja edino J. C. Hermanek, lekarnar, * 5H5 So. Centre Av. Chicago III. P. Schoenhofen Brg., Co*§. Najboljšo pivo je So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. John, J. Dwyer 079 Blue Island Avenue. Gostilničar se priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk. Postrežba točna lil solidna J, J, Dwyer, 679 Blue Island Ive NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralno vodo in drugih neopojnih pijač. 62- M Fisk St, Tel. Canal 1405 Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island Ive, Chicago, III plačuje od vlog'1. jan. pa 30 jun. in od 1 • jnl. pa do 30jdec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na loto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja so tudi vozno listke (šifkarte), Denur se poeojuje na posestva in zavarovalno police. r ijpiomaci: o h o Vi SUSICA Je izmed vseh boleznij najbolj smrtonosna. Do cela sedmina V6cga Človeštva umrje za njo. To je neverjetno število, vendar je dokazujejo življenjsko Statistike. Lahko le zadene jetika, če ne l>oš kaj storil za tiBti tvoj kašelj. Izžoni kali te strašne l»olezni in okrepčaj svoje, telo z rabo Severovega Balzama za pljuča Že četrt stoletja jo lajšalo in popolnoma zdravilo bolnike od prehlada, kašlja, naduhe, vnetja dihal, in vseh tirug-in pljučnih boleznij. Cena 25 in 50 ct. "Trpel sem na strašnem prehladu, ki mi je kradel spanec ponoči. Bral sem v Poljski Uazetl o vašem Balzamu za Pljufe in posledica je bila, da sem že popolnoma ozdravil dasi je marsikdo trdil, da ne bom nikoli več zdrav. Zares to je neprecenljivo zdravilo." Thomas Mis, Kewaunee, lil. If nu fl.ninln prepojen s Severovim oljem SV. GOTHARDA in porabljen JYUS lli&IlClU, gpablinab, obdrgnjenjih, trdih udih in opeklinah bodo olečil vse te nerednosti in še mnogo drugih. Bodi moder in imej vedno pri roki tako steklenico. Cena 50 ct. TtjJfi . Telefon stanovanja 'J28-Y. Dr. F. E. Hicklin La Salle, III. Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad StrauBO- vo prodajaluo. _______ ________ . ( Ozdravljenje oči je moja posebnost. Importlrau tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-•ke cigarete. J. Y0K0UN, 544 Blue Islnd Ave. Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19. strani. Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komu na svetu potreba nauka o čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno so t.ikrat išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna. Blagor onemu, kateri jo zdrav, a kedor ztlravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu r.e Škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen. Xsitorni i-ojalri! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na: »j „ Dr. E. C. Collins Medical Institute Kajti ziiuiio Yum je daje on edini, kateri Vum garantira In vas v resnici do kraja in popolnoma ozdravi bodisi katero koli bolezni kronične ali akutno kakor: bolezni na pljučah, prsifi, želodcu, črevah, ledvicah, jetrali, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznust, žiyčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trgnnje in bolečine v križu, hrbtu, lediih in boku, zlata žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, hožjast, Šumenje in tok iz u$es, ogluŠenje, vse bolezni na očeh, izpadanja-las, luske ali jirhute po glavi, srlienje, liSaje, ma-zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobolj, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moSke ali ženske, kakor tudi vsake tajno spolno bolezni in napake. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jet i ko točno in popolnoma. Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. Ozdravljen: trganja po nogah in Ozdravljen: tajne bolezni in izpa- bolezni v prsih in želudcu. dauja las. .Tfivvifi, xitliviila. Springfield, Ji.i.s. DRAGI GOSPOD OR. E. C. COLLINS M. I. .4 NEW YORK* Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lisa j in Vnm se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz snu sedaj p iglpo-ma zdrav. Vas pozdravljam s spoštovanjem Johnu Intlhar, 1917 So. 15th Street, SPRINGFIELD, ILL. Jons dušik, 17 Reed St., North Adams, Mass. Alex Lombard!, Glems Falls, N. Y. Da bodete bolezen ložje spoznali pišite po knjigo ,,Zdravje", katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako slo bolni ali slabi ter rabite zdravniške pomoči, natanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko časa že trpi in koliko ste stari in vso glavne uzroke radi katerih je bolezen nastopila in pisma naslavljajte nu sledeči naslov. DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th 5treet, New York, N. Y. Zavod je odprt vsalti dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 ure dopoludan do 1 ure popoludan. Vaclav Donat Izdeluje neopojne pijače — sodovleo ln mineralno vodo. JJIl 1 J. St, Telefon, Canal &29ti LIEBICH Slovenski fotograf poznat moj Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah. 80—80 Euclid Ave. CLEVELAND, O. PODPISANA Matija Kirar in Frank Oregorlč —gostilničarja^ v Waukegan, III. 700 Market S -se drugim rojakom priporocata.- Poitrežba točna in solidna. Izbrana vina in likerje, domače in iinportirane smodke. Rojaki dobe čedna prenočila. Naznanje. NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN ODJEMALC E M . Daai je božič ali Bveti večer ae duleč, vendar pa je čas omisliti si božična darila. 11 pr. iz vrsto fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike v stari domovini katere brezdvomno najlažjo iznenadijo, ako jim pošljejo svojo Bliko ali svoje družine. Radi tega ne odlašajte na zadnji dan ampak obiščite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi se Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da t>odetecenili in vpoštevali naše točne in oene postrežbe,sedaj namenjene edino le za našo slovenske prijatelje in odjemalce, katerih napredek in vBtrajnoBt je naša zahvala, ostajam z veleštovanjem 391—393 Blue Island Ave. vocal 14. Place. Chicago. III. KOJAKI POZOBI 1000 mož potrebujeva v --Silver Saloon«« 461-463.-4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wielaud-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRAtA JUDNICH, San Francisco, Cal. N a z d a r rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon: Točiva vedno szeže pivo in pristne druge pijače. liu/novraltie fine smodke na razpolago. Za obileu posetse priporočava brata Košiček 590 S, Centre Ive. Chicago, III. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro doseli C. HOFBAUER. Mirko Vadjina A Eriporoča bratom A lovoncotn svojo JX BKIVNICO. A 390 W. 18. St. Chicago. A ___I** Največja slovanska tvrdka Emil Bachman, 680 So. Centre Ave. Chicago. /v. I i ' i , M L. I -p-, rr Izdeluje društvene znake, gurn-be. zastave in druge ptrebšoine. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr, državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijsko smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež. ba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulioe Chicago, III. JL Jakob Dtidenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin, Priporoča vsi m Nloyenskiin Halonom uvoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi lin- f portirane, vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P. J.Dkdebich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. l^wW^^WiK^l^^^iill^ TO^sr rwl^s* TO^gr ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječruena. | LAOER | MAONET | GRANAT | llazvaza pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi so oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. BI Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamorcmo vslužltl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTB CHICAGO SAVINGS 278—02nd Street Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le labi — • VO0BPH TUIirEB'fl OF «ccirrciti» Trinerjevo zdravilno grenko vino. ki pospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. • • • • POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. ^ ^ + ^ V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Tri tier 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Tri tier je v brinovec, slivovka, troplnjevec, konjak. RAZNO. Da bi priiel v »rečno večnost. Jo postavil 741etnl VincencIJ Hammer lz Lučnn v svojem stanovanju v Mariboru na mizo blagoslovljeno vodo, rožni venec in prižgal dve sveči, na kar Jo »pit strup. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati, ln sta rec, ki Jo svoj čas živel v dobrih gmot alh razmerah. Jo umrl par ur pozneje. Rokopisi iz Kristove dobe. Kakor poroča neki egipčanski list, so nafiii nedavno v gkoltcl Jeruzalema v nekem doslej zaprtem grobu stare rokopise, o katerih se za trdno sodi, da so iz Kristove dobe. Na lesu in kamnu najdeno napiso bo primerjali najstarejšimi napisi in nn temelju teli so mogli približno določiti starost. V bližini Imenovanega groba je fte več grobov lz Isto dobo In bodo tudi te s časoma odprli in preiskali. Pruvl rezultat ln prava vrednost grobov in rokopisov se bo pa seveda pokazala dele, ko bodo dognali vsebino rokopisov. Srečna dežela. Neki napredni predarlski časnik pl-fte: Videti je, da Je naAa ljuba Predar-lBka pravcati raj — za pobožne brate in sestre. Ne mine leto, da bi ne dobili kakega novega reda, ln ko bo enkrat v deželi, jih nlhčo no spravi več lz nje. Najprej pridejo kot najemnik!, potem si kupijo zemljo, potem vile in graft čine. V tem ozlru dela red redu iz roko v roku. Eden red kupi graščino, potem prepusti prejšnje bivališče naslert nlku toliko časa v najemu, da tudi ta najdo v bližini kaj pripravnega za na-kup. Večinoma so to "beraftki" francoski redi, katerim pa nI nobena graft' čina predraga, ako se jim zdi pripravna za njihove namene. Boga prodajajo. Vsakemu duhovniku Je dovoljeno le enkrat na dan maievati. Le Izjemoma sme fikof dovolitirrltw kak duhovnik v potrebi maftuje ob praznikih dvakrat, a drugo mašo vedno brezplačno. Tudi te mafto Je škof dovolil plačati, a denar se mora nJemu poslati. Tudi Boga si upajo prodajati, da si le polnijo blHago. Menihov dovtlp. Pri nunah v Fuldl je bil za spovednika mlddl pater Konrad. Ker pa Je začel preveč goreče preobračati k živi veri neko lepo francosko gojen ko, ga jo njegov Btrogl red prestavil v oddaljen samostan. Pater Konrad pa jo vzel ob enem seboj tUdI mlado Francozinjo in čez nekaj dni jo dobil njegov red njegovo kuto po poŠti, v kapuci pa je bilo zaročno obvestilo. Pater je namreč med tem časom prestopil k protestantom. Barve spreminjajoča cvetlica. Japonski vrtnarji so vzgojili cvetlico, katera spreminja barve; na soln-cu je cvetlica rudeča, v senci pa bela, kakor lilija. Sveti Benedikt. Ustanovnlk benediktinskega reda je bil svetnik, preden je zagledal luč sv^f ta. Cerkveni očetje namreč plftejo, da jo Žo v materinem telesu prepeval naj-lepfto psalme. Pozneje Je imel vedno angelčke na strantrtn ako se je začel kot otrok kujatl, so mu brž prinesli angeli za igrače Škofove kape, zakrivljeno palice ln drug tak posvečen droblS. Tudi bo mu zaigrali najlepše pesmice na Instrumentih, kl so bili mnogo sto let pozneje šele lznajdenl. nthi so začeli kar bezljatl po vrtu za hudičevim blagom, le Benedikt jo o-stal hladen do srca ter zapovedal mlčno peklensko poftastl prepoditi. Ta zapoved je menihe tako razkačlla, da so hoteli Benedikta zastrupiti, toda priletel Je krokar ter odnesel kellb InaJbrŽe Je bil zlat!) s strupom daleč v puščavo. Sicer je pa ravno Bene-dlktova doba bila bogata takih svetih čukov, kl bo v čudežih fte celo prekašali Benedikta. Saj poročajo o nekaterih cerkvenih očaki, da so takogoreče molili, da se po 5 do'10 črevljcv visoko v zrak poskakovali ln potem zamaknjeni v molitev pozabili zopet stopiti na zemljo, dokler niso molitve končali. „ Kako se more papežu pomagati? Komaj ho jo izvršila ločitev cerkve od državo na Francoskem, že so pričeli v Avstriji dvigati mofinje z zvončkom za tnilodare za "ubogega" svetega očeta. Sicer jo razdružitev kougre gacij donesla Vatikanu nekaj težkih milijonov in tudi drugače Jo v Vatikanu tako kakor te pa mulo dvorih celega sveta, ali vendar zopet nabirajo, ker se Jim zdi prilika ugodna, govoriti o preganjanju in ubofttvu cerkve. Ail če bi so papežu tudi res slabo godilo, bi mu mogla pomagati cerkev sama, saj ima velikansko premoženje, če bi dala cerkev le v Avstriji nekaj milijonov, pa bi ne bilo treba v takem slučaju zopet izžemati ljudstvo! Premoženje rlmsko-katollške cerkve v Avstriji znafta po podatki c. kr. državne eentraln« komisijo 818.823.987 K v zemljiščih ln drugih realitetab, javnih obligacijah In drugem premoženju. — Zadnji letni dohodek znaša G6,320.353 K. V resnici pa jo splošno premoženje fte večje kakor tudi letni dohodek, ker znajo gospodje dobro skrivati resnico povsodi. Tu Je pač dosti denarja za papeža In za povlftanje duhovniških plač — ne pa zmeraj odirati ubogo ljudstvo! Še nekaj Iz dežele tame. Iz ŠmarjaSap se nam plfie: Naš kaplanče Tino si veliko prizadeva za uspeh nepotrebno Marijine družben tako n. pr. je pred krirtWra neko mlado dekle k sebi poklical ln jI zabiča), da naj se kar hitro da lz Marijino družbe izbrisati, ker jo zvedel, da Jo prišel neki fant že štirikrat k njej v vas. Seveda so to le babjo flavze. ker kaplan ne ve o dotičnem dekletu nič slabega, pač pa so nam znane njegove slabe lastnosti, n. pr. ko je svoj čas zahajal v Šmarje v neko gostilno, kjer mu je bilo prvo delo da Je s palico tolkel in z blaženimi rokami pozno v noč ftčipal v nežni del lepega ženskega telesa, posebno kadar ga Je Imel polno mero. Ker ho je dotlčna oseba najbrž naveličala kaplanovlh neumnosti, no zahaja ta več tja. OJ, Tine, Tino, delaš Be, kakor bi Se nikdar no bil vode skalil, toda žalibog nI temu tako. Pripoveduješ na prlžnlcl o pijanosti; seveda kdor dosti skufinje ima, veliko povedati zna. Sicer pa priporočamo Tlnetu, naj bo pri miru, — kakor dete v šoli, če ne bode drugačna struna pela. Preiskovalna ekspcdiclja. Nad dvesto zdravnikov so bavi s preiskovanjem morske bolezni, a izbrali so si sedanji čas za to u-čenjo. Podali se bodo na morjo ter pričakovali to bolezen. Rabili bodo pri tej bolezni razna sredstva. Rezultat te preiskave predložili bodo antoritetam za nadaljno pre-Ko Je Benedikt nekoliko dorasel, je iskovanje. V preteklem letu pa se seveda "po stari navadi" moral tudi je voliko popotnikov izrazilo, da je napraviti kak čudež. In dobro Je pres- Trinerjevo zdravilno grenko vino tal prvi ispit. Molil Je toliko časa, da najboljše iredatvp proti morski bo-bo Je zdrobljeni plsker zopet sprijel ln ieznj, zacelil. Seveda Jo-moral ltl tudi za ne- To je iu},ko umevno, kajti pro-kaj časa kobilice In koreninico jest bflvni organj za(|0bijo po njem v puščavo, kakor Je že bila takrat mo- pravQ jn upjiv tcgQ vina da med kand. za svetnike. In zopet ^ razven tega da živce popolnoma samoumevno za tiste čase {n bayne organe, odvrača tudi Je tudi bilo, da ga Je v samoto prišel 1 . hudič skušat. Ker pa je bil Benedikt iz boljše hiše doma, nI ga upsl hudič nadlegovati v podobi prašiča, temuč frčal mu Je neprestano okoli glave v podobi — črnega kosa —Ko je bil pozneje — zopet, čisto po prologu — opat nekega samostana, privedel je hudič na samostanski Trt zvečer sedem popolnoma ntgih deklic; val me- ra zne druge bolezni. Znano nam je da čista probavna brana jaoi želodec, zatoraj vedeti moramo tudi, da Trinerjevo zdravilno grenko vino je zanesljivo zdravilo v vsakem oziru. Dobiva »e v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Joaip Trineru 799 Srn. Ashland Ave.. Chicago, 111. Konklave 1. 1903. m. I« tega Je bila So za življenja Leona XIII. nastala med rimskimi kardinali napetost, ki Je časih dobila zna-čaj sovražnosti proti papežu samemu. . Tretji vzrok nevolje proti papežu Leonu Je bil način, po katerem Je postopal pri Imenovanju Škofov v obče, »lasti pa pri Imenovanju italijanskih Škofov. V začetku svojega vladanja se je Leon XIII. držal načela, naj postanejo škofje samo morallčno čisti, politično nekompromltlronl. teologlčno izobraženi ln resnično religiozni duhovniki. Počasi pa se Jo to korenito lspremenilo ln Je začel papež pri kandidatih za škofovska mesta pred vsem uvaievatl njih politično ln agitatorič-no sposobnost, dočlm mu Jo bito vso drugo postranska stvar. Posledica tega Je bila, da so v raznih škofijah. — kjer Je vladal poprej mir, nastale s prihodom političnega škofa velike zmešnjave, ki niso rodile drugega sadu, kakor da so so razvile ekstremno stranko in Je nastalo več ali manj rnogotno proticerkveno gibanje. PoBebno so Je to pokazalo v Neapolju. Dokler Je bil tam nadškof Sanfelice, ki bo Je vselaj poklonit kralju, kadar Je ta prišel v Noapolj, so vladale tam dosti ugodne razmere. Njegov naslednik je ostentn-tlvno ogntl vsake dotike s kraljem, je agltlral proti državi ln vladi in — so-cjalnodemokratična stranka je mogočno narastla. In končno Je bita papeževa politika napram francoski republiki vzrok velikim nasprotjem med kardinali. Mednarodni položaj Vatikana je bil ob smrti papeža Leona XIII. dosti neugoden. Samo z Nemčijo, z večinoma protestantsko Nemčijo je bil Vatikan v najboljšem razmerju. All — vxllc temu so prišli nemški kardinali v Rim z namenom, da glasujejo proti kardinalu Rarapolli, in to zaradi njegove proti trozvezl naperjene politike. Razmerje med Vatikanom in RubI-jo je bilo skrajno slabo. Dasi -sta se Leon XIII. ln Rampolla trudila na živo in na mrtve, da bi se sporazumela z Rusijo, dasi sta ji žrtvovala Poljake, vendar niBta mogla ničesar opraviti. Rusija se nI za volitev papeža čisto nič brigala a vendar jo Rampollova politika napram RubIJI Imela mogočen vpliv na konklave. Nemški ln poljBkl škofje ter kardinali so bili nejevoljni, da Je Vatikan, hoteč doseči diplomatlčno zvezo z Rusijo, prepustit katoliško cerkev v ruBki PoljBkl svoji usodi ln poljBko duhovščino pritisnil nekako ob zid. Razmerje med Vatikanom in med Angleško je btlo korektno. Leon XIII. je bil katoliške Irce dal v roko Angleški. Ne da bi bil vprašal Irske škofe, Je odredil, da neha duhovščlnu agltiratl za politična stremljenja Ircev. Angleška vlada mu jo bila za to hvaležna In nI delala Vatikanu nobe-alh sitnosti. Med katoliško Špansko in med Vatikanom Je bila tedaj velika napetost, In sicer zaradi vprašanja o državnih prispevkih za one cerkvene namene, ki niso določeni v konkordu-tu ln zaradi priznanja cerkvenih kor-poraclj, ki po konkordatu nimajo pravice, da obstoje na Španskem. Španski škofje niso bill edini v tem oziru ln to Je bil vzrok, da trije španski kardinali niso hoteli glasovati za Uampo-llo, da si Je španska vlada vsem španskim kardinalom namignila, naj glasujejo za Rampollo. Razmerje b Portugalsko je bilo skrajno slabo ln bi vlada gotovo rada vplivala v tem zmlslu, da ne bo za papeža voljen mož. ki bo nadaljeval Leonov sistem, ako bi bila Imela potrebne moči, Llzbonskl patrljarh Je v konklavu tudi vedno tako veslal, da portogalska vlada S njim nI bila zadovoljna. Francoska vlada je želela, da U bil Izvoljen Rampolla. Dasi Be Je francoska vlada z vso strogostjo lotila boja proti tistim cerkvenim uredbam, ki Be nUo ujemale b konkorda-tom, je bila vendar zadovoljna s tem, da Jo je Vatikan v mednarodni poli tiki podpiral, čeprav I« sebičnih namenov. (Dalje prihod.) Cesar Jožef II. Pile dr. Sitne. Zdaj bo bo zopet vrnili v Zatlčlno, Ploterjo na Kranjskem, Rojhenburg na štajerskem. Prt Jednih vratih ven, pri druzlh notri. Tako tudi Jezuiti. 1*111 so ti redovniki od čatm protlreformacljo (17 stoletje) v Avstriji petržlli v vseh juhah. Imeli so vso vladno moč v svojih rokah, skrb za ljudsko omiko, s katero so, kakor kozel v vrtu ravnull. Marija Terezija ln Jožef II, sta bila stroga absolutista. "Ich llebe nlchts so Behr uuf der Welt, als Sle und den Stuat"-, (Jaz nevihtni druzega na svetu. kakor Vas la državo). Je pisal Jožef svoji materi, s katero dostikrat v državnih akcijah nI bil složen. V tem čaBu, kakor več stoletji prej ljudje s kat. duhovnikom niso bili zadovoljni. Je bil vedno prevzeten, zopern človek. Nauki, razvijajoča se veda, razmlAlJe-vanje o človeškem življenju, o zemlji, naravi, o človeški družbi, o državnem življenju, kar vse Je bilo v Bpremstvu kapitalističnega gospodarstva in to slednje z največjo ker gospodarsko bI-lo. Je vodilo do tega, da so Je spoznalo, da v državi nesme biti druge oblasti, ki bi kako posebno ulogo Igrati In državno voljo voditi smela. Nekateri kat. duhovniki so se obračali za tem novim Bolncem. Jan. Nlk. pl. Honth-elm, škof v Trleru Je spisal knjigo: de statu eccleBtae et legltlma potestate romani Pontlflcls, v kateri papežovo oblast omejuje, koncllljem višjo oblast podpisuje In škofe papežu Jednačl. — 1111 Je ta škof znan pod imenom Justl-nuB Febronlus. Jožef II je bil časa sin, pa tudi pred nJim za dobro mero. U-redil jo župnišča, naložil Ae ostalim samostanom dolžnost, da morajo Ime ti šole za ljudstvo, zaukazal. da se ne sme pošiljati papežu v Him denar, da imajo škofi posameznih dežel pravice absolvlratl, dispenzlratl, odvezavatl. Imenovanja škofov si Je pridržal v po-trjenje. Prepovedal Je rekurlratl v Rim zaradi ženitvansklh zadržkov. — St varil Je sam dotlčno postavo: zakonsko In družblnsko. — Jožef Je vredll da se ne sme proglasiti nobeno pa-pežovo pismo (bula) brez cesarjevega dovoljenja v Avstriji, da so drugače neveljavne. Kat. duhovenstvo, oz. pa-pežtvo se je namreč bilo preobjeto ln Je vnašl državi razpolagalo, kakor nekdaj v Brednjem veku. V bull: In coena Domini Je bilo Izrečeno, kaj Imajo škofi duhovniki predpravlc v Avstrjt. Urban V. Jo Je izdal In osem za nJim sledečih papežev Je delalo dostavke. To je bil ves zlstem farovžklh predpravlc. Mej drugim ta bula ekscomunl-čira in anatemlzlra: art. 1. vse krlvoverce, VBe vkup In posamezne, one, ki jim verjamejo, ki jih gostujejo, njihove prijatelje, one, ki Jih branijo, ki njihove knjige berejo — (Anton Honaventura naš kr. papež. tudi tako misli), ki jih hranijo, tiskajo; art. 2. prokletl so, ki se pritožijo proti papežu na konclllj; art. 3. vsi pomorski roparji, ki na papeževih oballh ropajo; art. 4. vsi, ki vzamejo od kristjanov na morju zgubljeno stvari; . art. B. ki v svojih deželah nove pristojbine. mltnlne In davke uvedejo brez dovoljenja papeževegu; art. 0. vsi, ki pačijo apostolska pisma; art. 7. ki dajejo neverni kom orožja In druge pripomočke. Danes Je VBe to zasmehovana bedarija, pa se hoče v naši Avstriji zopet upeljatl. To bulo Je Jožef II. v Avstriji kot neveljavno proglasil ter ukazal, da sc Ima prečrtati, ali prelepiti tudi v bre-vlrjlh duhovnikov. Jožef II. Je dalje prepovedal, da kapuclnl, frančiškani ? odvezo PorcIJunkule ne delajo neumnosti mej nevednimi ljudmi, prepove dal tem redovnikom trgovino s to odvezo. Ukazal je dalje, da so v njegovi državi katoliki, protestanti. Židi, uni-atl jednakl, da nobena vera nima pred nostl, samo kat. verolzpovedanju kot onemu večine državljanov Je pustil Javne ekserclclje. Jožef II se je naučit v prvi mladosti tiskarstva. Imel Je posebno veselje s tiskom. A bil Je tudi prijatelj vedam, prostosti naukov. Premoč policije Je zmanjšal in dal prosto pot duiememu razvoju v pismu In govoru. To Je bilo leta 17711 Papež se jo zjokal nad to izjemo mej avstrijskimi, drugače do kosti pa-pežtvu vdanimi vladarji. Pisal je cesarju lu ga svaril, dobil Je za odgovor: "Seitdem ich den Thron bestle-gen und das erste Diadem der Welt t rage, habe Ich die Phitosophlo »ur Gesetzgeberln melnes Holches ge-macht." (Ko sem stopil na prestol ln prvo krono sveta nosim, sem filozofijo postavil za postavodajaljlco države.) Jožef nI hotel sužnjev v nobeni obliki ne. Papež Pij VII je sam prišel na Dunaj, da bi Jožefa odvrnil, kakor je rekel, od toliko pregreh proti sveti kat. cerkvi, vbo aaman. Jožef Je v red dal samostane, uredil Je tudi posvetno duhovenstvo tako, da so morali redno živeti. Bil Je dober krlstljnn, veren človek, skrbel Je tudi za to, da bi se ti duhovni ljudje tudi mogli učiti. Jožef je ustanovil generalne duhovne aeml-nare. S pomočjo verskega zaklada je Jožef ustanovil nove škofije: iz sredstev, ob kojlh so mnlbl in nune nekoristno, potnatno živeli, ustanovil je Jožef več cerkve ter župnl&č. Jožef Jo prepovedal pokapunjo mrllčev v cerkvi. V cerkvi so prej le bogataši In dobre prijateljice cerkvenih gospodov prišle počivat. Vlzltaclje po duhovnikih po hišah, Izpraševanje otrok, službo-nlkov po tem lu onem gospodarjev Je prepovedal, tako tudi praznoverno praznovanje svetnikov. Deraškl mnlhl niso smeli beračiti. Samostane je pod-btavli škofovem sodstvu. Duhovniške prepende, fare Je on oddajal. Župniki so morali Izpite skušnje delati. Tako-zvane bralce maš "Messpfaffen". — "masne pope" je odpravil. Zlate In srebrne darove Marijinim podobam je v denar koval ter ga verskemu zakladu dat. Po papežih prlvillglrane altar Je Je odpravil. Tako procesije, ki so več ko jen dan časa vzele. Pobožne bratovščine Je razločil ter njihovo premoženje verskemu zakladu dal. Uredil ustanovil je ustanove za reveže. Jezuiti bo upeljali prisego vseučellščnlh u-člteljev na brezmadežno početje sv. Marije. Stem so hoteli krlvoverce, pa tudi njihove konkurente, dominlkan-ce od profesur odvrniti, posebno pa tedaj, mej tedanjimi kat. duhovniki precej številne Janzenlste (na Slovenskem Jih Je tudi dosti bilo In še v tem stoletju) ki niso verovali v brezma-dežnost sv. Marije, ampAk^hUi.preprl-čanl. da je Marija rodila, kakor druge ženske. To prisego: "Do Immaculata" je povsod Jožef odpravil. (Dalj« pride.) E. Pauch gostilničar Chicago, 111. Se priporoča za obilen obisk. NAZNANILO. Slovencem in bratom Hrvatom najtoplej'o priporočava, posta-rokranjskum okusu delane SMODKE. Fino izdelane viržinke po najnižjih cenah. Zunanjo naročila Bprejemljeva z posebno točnostjo poštnine prosto Vsa naročila naj se noalovijo na BAHOVEC KROS. 567 S. Centre Ave. Chicago, Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje In pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, 60th. & Greenfield A ves. West A Ills, Wis. DRUŠTVO 'NAŠ DOM ŠT. 33 V AMBRIDGE, PA. , priredi dne 24. februarja t. 1. veselico, kater« čisti dobiček je namenjen društvu. STARA IN IZKUŠENA tUNAED LINE uataaoTldeoa leta 1840. prevaža ljudi in blaoo čez ocean GIBEULTiR, CEHOV!, HAEPEL ITD. lbpi, veliki in novi PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. •♦ULTONIAV - 10,-400 ton. Iz New York a od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navedi-la o cenah in čusu kedaj pomiki od plujejo. to IMeJo agentj«! F. G. WHITING, ravnatelj, <57 Dearborn Str. chicaqo. Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. JON. JKKAN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za poprav-ljenjegod. instrumentov ^ # ^V # a* * * © •M O H=J •m S O -M 03 oŠ ae ao O 4) "ffl g TJ g a I o t* »o