Razne noviee. " * Novo leto. S to številko začenja ,,Slovenski GospoŠar" svoj 4G, letnik. Dolgo casa, k.o 'je bilo trebalo ža probujo slovenskega ljudstva veliko delati in žrtvova\i, je moral naš list sam opravljati to delo in ae bojevat^na vse strani. Kakor h'itro pa je bila ledina razorana in seme posejano, že je prišel nemškutar ,,Štajerc" s svojo krošnjo, svobodomiselni ,,Narodni List" z drznostjo in nesraranostjo liberalnih advokatov ter dvorezna ,,Sloga" z nedosegljivo hinavščino. Nekaj pa jih je v boju za obstanek kmalu oblcžalo na bojiš6u, tako ,,Domovina", ,,Narodni Dnevnik" in prvotno glasilo nemškutarjev, ki je dobilo med ljudslv.om ime ,,Stajerski kaihar". Kakor viliarje narodnostnih bojev v prvem easu naše probuje, tako je ,,Slovenski Gospodar" srečno in zmagovito prestal tudi zahrbtne in odkrite napade svojili tekmecev. S to Stevilko lahko recemo: ,,Slovenski Gospodar" se j|e povspel po vsebini, obsegu in fetevilu naročnikov visoko nad svoje tekmece, ki še komaj životarijo kot \kynižni pritlikovci. Svoje 46. leto nastopamo z zavestjOt da smo z neumornim in vestnim delom daleko nadkrilili vse svoje nasprotnike. V takem uolu je tudi naia bodofiuosL * Napredujemo. Že samo zadnji teden, ko se ge ni zaeela agitacija za nag list, se je oglasilo nad 500 novih naročnikov. To zaupanje, ki ga izkazuje slovenskb Ijudstvo našemu listu, nas navdaja s ponosom in nas vspodbuja za nadaljno vestno izvrševanje našik tasnikarskih dolžnosti. * Uinrl je gospod Gregor Hrastel, župnik v Selnici ob Dravi, po kratki in mucni bolezni, v 62. letu svoje dobe. Rojen dne 6. marca 1850 v Podgorju blizu Slovenjega Gradoa, v maSnika posvečen v Mariboru dno 25. julija 1875, je služil kot kaplan v Marenbergu, pri Sv. Štefaim blizu Žusma, v Olimju (tndi kot provizor), v Pišecah, v Rajlienburgu, v Hočah, \ Slivnici, in od avgusta 1893 kot župnik v Selnici. Pogreb se vrSi danes ob 10. uri dopoldne. N. v m. P.! * Deželne doklade. NemŠka veeina noce slovenskim volilcem pripoznati nobenih pravic. Sedaj Iroee -.-.višati deželne doklade za 25 odstotkov, a vkljub iemu se še brani, dovoliti Sloveiicc-ra njih prosvetne In gospodarske zahteve. To postopanje pac najbolje opra^ vieuje obstrukcijo slovenskiK poslancev ter pobija vse ugovore naših nemškutarjev in liberalcev. Samo davke plaeevati, a nič dobiti, za tako politiko sedanji slovenski deželni poslanci, razven dr. Kukovca, res nimajo nobenega smisla. * Razmerje do Italije. V delegacijaji na Dunuju je govoril tudi naš poslanec d r. K o r o š e c. Njegove besede so vzbudile mnogo pozornosti. Med drugim je rekel: Nasproti Avstriji se z nami zvezana Ttalija izkazuje vedno bolj nezanesljivo. Pet korov vojaštva je že postavila Italija na mejo proti Avstriji. V zadnjem mesecu je skjenila, postaviti še šesti kor. V Vidmu slavijo Oberdanka, ki je hotel umoriti našega resarja, v italijanskih izložbah se nahajajo zemljevidi bodočega italijanskega kraljestva, na katenli sta tudi Dalraacija in Primorska zaznamovani k.ot italijanski deželi, v Tripolisu se italijanski gastniki glasno pogovarjajo, da bo prihodnja vojska z Avstrijo. Mi noeemo, in to je soglasno mnenje vseh prebivaleev avstro-ogrske države, niti koščeka zemlje orl italijanskega kraljestva, Noben elovek v Avstri]i si ne želivojske z Italijo, toda v sedanjem položaju, ko se Italija proti nam oborožuje, se zamore ohraniti nvv lo tedaj, ako smo mi pripravljeni. Za mir skrbimo. ako zavarujemo svoje meje proti Italiji, Nevarnost za-voj. sko bi bila tedaj, ako se kažemo slabe, nepripravljene, prezaupljive nasproti Italiji. — Iz teh beserli se razvidi, kako socialno-demokraSki in liberalni l;sti p.ovorijo veliko neresnico, ako napajdajo dr. Korosca, eeš, da hujska na vojsko, * Narodne občine. Vesela poročila priliajajo iz .•.rajev, kjer se je dosedaj še oSabno šopirilo nemšku- ii-trstve! Naši pristaši so iztrgali zadnji Sas celo vr- stn olroi:j nemgkutarjem iz rok. Trdnjavapada za trd- Msnica, SL Ilj, PoliČka vas, Sv. Jakob, Sv. • . . . Zerkovoi, Slemen, Hofee, Pivola in drage važ- ii3 obtrfMiie postojanke imajo slov. ob6. odbore, NaŠi pri- . >si . " vzorni Slovenci, so se tako dolgo oorili, da tem občinam prejšnje slovensko lice. Libe- ..:u •;. seveda niso zmenili za to, da bl prišle obmej- ie o!,< ,ae v slovenske roke. Veže jih sorodstvo do r.ftn;•'¦: itarjev, preleni so, da bi storili kaj resnega za ¦! -'tev narodne meje; ljubge jim je, da janičar in ui-K sedita v občinskem odboru, kakor pa da bi se po:>riga.li za razne volitve. , Liberalec pozna sloven- ski 3'a.rod le pri kupici vina, sicer pa je naivecja ne- sreča za istega! S: Naše zmage. NaŠi pristagi ne zmagujejo samo na Štajerskem, ampak Slovenska Ljudska Stranka koraka zadnji cas na Goriškem iii Kranjskem od zmage do zmage. Pred kratkim so nagi somigljeniki sijajno zmagali pri obfiinskib volitvah v mestu Ra/lovljica, nadalje na Jesenicah, TržiČu in drugih važnih kranjskih občinab. V soboto, dne 30. decembra si je po vročem volilnem boju priborila Slovenska Ljudska Stranka tudi mesto KrŠko. Ztnagala je v I. in III. razreclu. Tudi z Gorigkega pribajajo vesela porocila o zaporednih lepih zmagah na&ih mož. Pri volitvah v okrajni šolski svet goriški so sijajno zmagali pristafti Slovonske Ljudske Stranke, da celo na Krasu se mocno majejo liberalne trdnjave. Mi smo zmagujoca slrank;!, naši pristaši korakajo od zmage do zmage, za liberalce pa nikdo ne mara. V novem letu po nove zmage! * Prva dolžnost pristašev Slovenske kmefike zveze in Vseslovenske Ljudske Stranke je, da »e pri nakupovanju vseh svojih potrebsčin ozirajo iia svoje somišljenike. Bojujemo se skupaj, zmagujemo skupaj, zato tudi v mirnih' časih delujmo skupaj in se podpirajmo. * Vellka malomarnost je, ako trgo^ci, obrtmki in gostilnicarji, pri katerili kupujejo naši'pristaSi, ne naroeajo naŠili easopisov in ne inserirajo v njih. Izzivanje pa je, ako si narofiajo celo nasprotno casopis-je. Proti taki malomarnosti iu takemn izzivanju nasto- pite odločno in možato. Posebno pa ne trpite, da bi viselo v gostilnah liberalno in neniSko časopisje. Kdor ni z nami, je proti nam. * Kaj boš postal? Ako hof-eš postati v sedanjih uikjer na svetu ne komandirajo uslužbenci nadlgosnodarji. * To nl prav. Kjer se ustanovi izobraževalno drugtvo, se navadno drušitveniki po vzorcu liberalnih čitalnic zadovoljujejo z listi v bralnicali. To ni prav! ..Slovenskega Gospodarja" naj ima vsaka družina doina. V bralnici ga berejo samo člani in še ti navadno ne dobro. To nas uči izkušnja. Stari liberalni način, ustanavljati društva, ni za kmečko ljudstvo. Zato klieemo: ,,Slov, Gospodar" naj se bere po družinah! Citajo naj ga stariši in otroci, moški in ženske! Kakor doslej, kazati hočemo v njem katoligko-narodni stranki na Štajerskem pravo pot. Začrtovati hočemo v uvodnih člankih smer vsemu kršeansko-socialnemu delovanju, v ostalih predalih pa poclajati ccl tedna do tedna nataneno sliko najnovejšega položaja v cerkvenem, politienem, gospodarskem, iiarodnem in društvenem oziru. Sirite torej ,.Slov. Gospodarja" po clružinali! :;: Slovenci! Božieoi ,,Slovenski Gospodar" pozivlja katoliško slovensko Ijudstvo, naj si vtisne v večen spomin, kdo je glasoval za locitev zakoiia. Pa še nekdo bi si naj zapisal to v spomin, narareč vsi listi uradi, ki nemškim uradnikom na Ijubo neaišk; uiadujejo, Nemščioa se šopiri ošabno za mizo, slovengfiina pa skromno za vratmi gloda kosti. Nam prihaia pri tem na misel graja sv, Jakoba: ,,Ali vas ne zatirajo bogati po mogočnosti? Ne preklinjajo li oni ctobrcga iinena, po katerem site imenovani?" In venaar daste tem v svojem uradu prvo mesto, rekoč: ...Ti se tukaj složno vsedi", katoliškemu slovenskemu ljudstvu pa zadnje, rekoc: ,,:Ti tamkaj ^toj, ali pa se vsedi k ])odnožju mojih nog." Slovenci, aa dan! * Umrl je v Kandiji pri Novem mestu na Kranjskem usmiljeni brat Teodozij Potrč. Rajni je bil rojen dne 22. novembra leta 1880. pri Sv. Križu pri Ljutomeru. V red usmiljenih bratov je vstopil v Gradcu in je bil presitavljen v Kandijo na Dolenjsko. Bolan je bil že več let, a je vkljub vsemu temu opravIjal službo pri bolnikih do predzaJdnjega dneva svojega življenja. Dne 29. deoembra lanskega leta se mu je vlila k.ri iz ust in je moral v postelj; drugo jutro je prejel sv. popotnico in bil ves dopoldne nenavadno vesel. Ob 1. uri popoldne pa se mu zopet vlije kri ter je v nekaterih' minutab. koncal svoje življenje. N. v m. p.! * Priiatelj, kam greš? — N_a pošto, da si naročim ,,Slovenskega Gospodarja". Zivio! * Cenlenim naročnskom! vSe tiste, ki so si Slov. Gospodarja naročili po dopisnici ali po pismu in še niso poslali denarja, uljudno opozarjamo, da bodo ? prihcdnjo številko dobili položnfc*: Katenmi bodo lahko plačali naročnino. Jpravništvo. Narod zavpa pcslfl,ncein. •iberalcev, da bi i zbor ?tajerski tiriritni. hišni , rv3itel]eirt nove Nakana nem&kili ia r-: • šli naši poslanci hrazpogo: ter tamkaj zvigali najpiej nu in obrtni davek, p >tem pa dal place, se je menda žo izjalovi! Kakor vselej, kadar je »•¦ '!c it\ ;¦. taku ao tudi tokrat stopili naši pos tSe ljudstvo ter ga vprašali, kai"' misli, o uu. noru. Vrgilo se ]e zadnjo nedeljc lo Jjuclskih Lj^cistvo se je izreklo, da naj giodo naši posr. «'"radflo, ako je sklican deželni zl;or, tc«da čfU.r, Slcodo slo- venskega ljudstva naj ne pripnstijo. V strajajo naj v boju, dokler nemška.vccina ne da zahtevanih pravio spodnje&tajerskim Slovencem. ZviŠanje deželnih doklad za 25% naj ne dovolijo. Mo6 naših poslancev leži v tem, da se opirajo na zaupanje svojega ljudstva. Tako so tudi stovli v tem sluSaju in sedaj imajo v Gradcu jasno zar.rtano pot. Kakor se sliši, bo deželni zbor sklican žo due 15. ali 16. januarja. Najprej so ga nameravali sklieati za dne 9. januarja, la, jim je že upadel pogam. Sedaj so se umaknili za en teden nazaj. Slovensko ljudstvo stoji trdno za svojimi poslanci in jim popol- noma zaupa. • * Buče. Na SHvestrovo popoldne je imel pri nas državni in deželni poslanec g. d r. J a n k o v i 6 zelo dobro obiskan shod. Razložil nam je v poljudni besedi usodo naSega deželnega zbora, ki že od dne 8. svečana 1&10 sem več ne deluje, k.er so morali naži slovenski poslanci stopiti v obstrukcijo, da tako preprecijo krivicne nakane naših, nam skrajno sovražnih nasprotnikov. Nad vse ogorčeni pa so bili zborovalci, ko so sligali, kako je nam sovražna nemgka večina odklonila dva predloga naših poslancev, ki sta se tikala revšcine in bede našega slovenskega Ijudstva, da je linanf-ni odsek enoglasno Srtal 100.000 K, katcrih nekaj bi prišlo v podporo našim slovenskim vinorodnim pokrajiiiani, da se na Spodnjem Stajerskem zanemarja uravnava rek in potokov, da naši slovenski pogorelci ne dobijo vefi nobene podpore, dobijo ]o Sasih* ko^sten ud elo^eške družbe/odpovej se vsemPa pogorelci po Z,gornjem Stajerskem, in vendar mo- wo nini Sam in vstopi v družbo istih mož, ki sora naše slovensko ljudstvo plafievati enake, 6e ne ve6- vZ "ifi 5 "a^avo: boj proti vsakemu pijanBe-]e davke, kakor nemško. To ie krivica brez pnmere 1 S na od se bo vzdržal, ako mu ohranimoZforovalci so se svojemu ^topniku ki brani odloB- \anju! NaS narod se n,iegove dušne in telesne moci ncskvarjene, Alkohol uniftuje te moci. * Vse nrade, ki jili vodijo Rlovenci, pozivamo, da se poslužujejo edino-le slovenskega uradnega jezika in da od c. kr, uradov ne sprejmejo nobenega nemgkega dopisa, temvec poSl|ejo vsakega nazaj v preslavo. Uradniki so uslužbenci slovenskega Ijudstva in no pravice teptanega slovenskega ljudstva, udano zahvalili, mu izrekli popolno zaupanje, ga pozivali, cla vstrajajo naSI slovenski poslanci v obstrukciji in skienili naslednjo resolucijo: ^Mnogoštevilni zborovalci S. K. Z. na Bučah ogorčeno protestirajo proti nakani zviŠati deželne doklade na 25%, odobravajo dosedanje postopanje slovenskih poslancev S. K. Z. in prosijo, da bi vstrajali v obstrukoiji tak o d o 1 g o , dokler ne bi nemSfca vefiina prigla do prepricanja, da ima slovensko ljudstvo tudi pravico zahtevati, kar mu gre po božjih in cesarskih postavai. Sv. Jurij v Slov. gor. Shodu, ki se je vršil v nedeljo, dne 31. decembra pri Krajncu, je predsedoval g. okrajni naSelnik Wella. Državni in deželni poglanec g. R o š k a r je poroeal o delovanju naših poslancev v državnem in deželnem zboru, Jasno nain ,je razložil g. poslanec, kako gospodari neragko-nacionalna vecina v deželnem zboru štajerskem. Skoraj ves denar, ki ga plačujemo kot deželne doklade, dobe Srednje- in Gornjegtajerci, nam pa crtajo se brezobrestna posojila. Krivica se nam godi tudi pri regulaciji rek in potokov. Mnogoštevilni možje so glasno odobravali nastop nažih poslancev in izjavili, da naj vodijo naši voditelji zapriceti boj in naj vstrajajo do konSne zmage. Dolič. Shod dne 31. decembra 1911 je zelo lepo vspel. Vsi smo pazno sledili izbornim besedara gos;"). posL Pi g e k a in g. Po t n i k a ter izražali svoje ogorčenje nad slabim nemško-nacionalpim deželnim gospodarstvora in pristranostjo vlade ter vladajočih strank i;a Dunaju in v Gradcu. Navdušenje za našo stranka je izredno veliko. Soglasno se je sprejela resolucija, v kateri izrekajo volilci g. Pišeku in vsem poslancem Kmečke zveze zahvalo in zaupanje ter jih pozivajo, da zastavijo vse moci in porabijo vsa sredstva, dokler ne dosezejo izboljšanja in pravice za spodnještajersko slovensko ljudstvo. Šraartno pri Velenji. V nedeljo, dne 31. ilee. po vecernicah je bil v Društvenem Domu shod, Vaterega je vodil vl5. g, župnik C i z e j. Poslaneo d r. Verstovšek je porofial obširno volilcem, ki ?o prišli iz občin Velenje, St. Ilj, Skale in St. Janž, o državnem zboru in zlasti pojasnil staligče glede obstrukcije v deželnem zboru. Poročilo je navzoce jako zanimalo; sklenili so popolno zaupanje poslaiicera S. K. Z., in jim dali prosto roko v postopanju, toda s proŠnjo, da vstrajajo v hudem boju. C. g. fcaplan Žgank je prav toplo priporočal naročitev listov ,,S1. Gospodarja", ,.,Straže" in ,,Našega Doma". Voščili srao si srečno novo leto in se zadovoljno razšli. Sv. Lovrenc- na Dravskem polju. Lažnjivi in hinavski posilinemci in v zadnjem easu tudi liberalci, dan na dan trobijo v svet, da je obstrukcija kriva,, da niso na Spodnjem Stajersk.em reke regulirane, ceste napravljene itd.; skratka, da se ge niso nebesa preselila na Spodnje Stajersko, da nam ne letajo golobi, purani itd. kar peCeni v usta, tega so k.rivi edino-le nagi poslanci. Ce ne bi bilo te preklicane obstrukcije, bi imeli raj na Stajerskem, a žalibog ne mi spodnjeStajerski kmetje, ampak nemgki nacionalci, ker bi lahko še nadalje zapravljali deželni (tudi naž) denar, sipali ga na Zg. in Sr. Stajersko, nam pa vrgli vsakih 10 let kako drobtino, sicer pa kazali^— figo. O tem smo se prepričali na shodu K. Z. dae 31. decembra, ko nara je na podlagi številk dokazal g. deželni poslanec O z m e c krivično, slabo, zapravljivo gospodarstvo nemgke večine v deželi. Nobene meščanske šole nimamo (Nemci pa 26), slovenski ugitelji se zapostavljajo, od 20 milijonov deželnih lzdatkov ne pride na Spodnji Stajer niti 1 milijori, da smo torej vsako leto prikrajgani za kakih 6 do 7 milijonov, od 600 deželnih uradnikov je le kakih 25 slovenskili, podpore za vinograde crta vecina, za poftote na Zg. in Srednjem Štajerskem je vrgla dežela in hoče zdaj zopet še 6 milijonov, za regulacijo Drave, Dra^inje, Pesnice itd. pa ni niti vinarja v proraSunu! Deželni dolg je vsled nespametnega gosjjodarstva narastel na 10 milijonov. In da bi nemška vecina mogla pokriti svoje grehe, za to bi bili mi dobri? Naši poslanci naj bi Sli v deželni zbor, da bi dovolili zvišanje deŽ. doklad za 25%! Nikakor ne, smo soglasno zaklicali, dokler se ne vstvari podlaga v deželnem zboru, da se bodo deželni izdatki praviftno razdelili bodisi' v razmerju gtevila prebivalcev davčne mofii Spodnje gtajerske, dokler bode večina tako pristranska in krivična, ostanite poslajici v neizprosnem boju zoper njo. Nočemo delati nobene krivice Nemcem, rai iiočemo samo svojo pravico — to^ kar nam gre! Sv. Tomaž pri Onnožu. V nedeljo, dne 31. de- cembra lanskega leta je priredil tukajgnji vrli doraa- 5in, tt. dež. poslanec Ant. M e š k o v gostilni Caf volilnrshod. Vreme je bilo neugodno, a vendar se je zbralo do 300 mož in mladenieev, ki so z vidnim za- nimanjera sledili poroSilu g. poslanca. Ta je v jeder- natem in poljudnem govoru naslikal bude krivice, ki se godijo Slovencem na Spodnjera Stajersk.em od stra- ni ohole nemgko-nacionalne vecine. Ves denar se iz- meee za Nemce, a sedaj hoce še nemška večina 25 k doklad! Z,borovalci so bili po pravici ogprteni nad takim postopanjem Nemcev ter so enoglasno in z nav- dušenjem sprejeli to-le resolucijo: ,,Volilci, zbrani na shodu pri Sv. Tomažu, odločno obsojajo postopanje večine nemgkih poslancev v deželnem zboru v Grad- cu napram slovenskemu ljudstvu, odobravajo pa po- stopanje poslancev S. K. Z. v obče, posebej pa še iz- ražajo zaupanje svojemu rojaku, g. Ant. Mesko. ua- ločno zahtevajo, da njih zastopniki ne odstopijo ort svojih opravičenili zahtev in narialjujejo obstrukcijo, dokler se ne da Slovencem, kar jim gre." Sv. Peter v Savinjski dolini. Shod v novem DruŠtvenem Domu dne 31. decembra je krasno uspel. (J. dr. 'Jančič pozdravi navzoče ter da besedo poslancu T e r g 1 a v u , kateri v jedernatih besedab razloži pomen obstrufccije ter dokaže s številkami gorostasne krivice, katere zavdaja nani Slovencein ohola neraška večina v Gradcu. Zl»rovalci, sami zavedni in razumni možje volilci, so glasno pritrjevali besedara govornika ter soglasno odobravali korajžen in odlocen uastop poslancev S. K. Z. v Gradcu. Med drugimi so posebno nagla&ali ugledni posestniki Mar1in Divjak, GaŠpar Kogak in Franc Cetina, naj vstrajajo poslanci K. Z. v obstrukciji tako dolgo, da se izpolnijo Slovencem njili pravične zahteve. Poljčane. Nedeljski shod je bil zelo dobro obisl an. Posl. Nova k je poročal o položaju v deželnem zboru in o krivicah, ki naon jih posebno v gospodarskem oziru zadaja nemško naeionalna veftina. Za celih 25% hoSejo zvisati deželne doklade. Možje so navnuseno ploskali govorniku in odobravali postopanje naših poslaneev, Mozirje. V nedeljo, dne 31. decembra 1911. je imelo na.se Izobraževaino dru&tvo občni zbor. Udeležba j-e bila velika. Poč-astil nas je g. d r. H o h ii j e o iz Maribora, kateri nam je v ljubenjivem govoru raziožil delovanje državnega zbora in nam povedal, zak.aj naši poslanci obstrulrajo v deželnem zboru. Pojasnii nam je naraen in pomen kršfianske orga.nizacije mladeniških in dekliškib zvez. Govor je napravil velik vtis pri ljudstvu, katero ga ,je pazno poslusalo. V odbor so bili voljeni stari odbornik.i. PoroMla šo se vzela z odobravanjem na znanje. Nato Anton Brcznik spodbuja odbornike kakor posamezne uirte, naj Se za naprej tako vstrajno delujejo za blagor in napreilek društva. K besedi se oglasi tudi predsedisica Dekligke zveze, Helena Matko, katera je v jedrnatih besedah vabila vsa dekleta pod okrilje Dekliške zveze. Tamburaši in pevei so nas še kratkočasili z lepo ubranimi glasovi, potem pa snio se razšli, želeč si kmalu na svidenje in srečno novo leto. Jarenina. Na shod, ki ga je sklicala K. Z. v nedeljo, dne 31. decembra, je došlo veliko gtevilo najuglednejših mož naše župnije. Govoril je g. dr. Les k o v a r iz Maribora, ki je razpravljal o slabem dežebiem gospodarstvu iji o krivicali, ki se gode nam Slovencera na Štajerskem od nemško-nacioiialne vefcine, Zborovaloi so navdušeno pritrjevali govornikovim izvnjanjem in soglasno odobrili postopanje naših poslancev. G«>v. Radgona. Dasiravno je bi]o nmlo ftasa za agitacijo, vendar se je nedeljski sliod povoljno obnesei. Zborovalci, najuglednejsi možje naše župnije, so uazno sledili izva.jan.iem govonrika g. P uSenjak a, ki nam je pojasnil, kako slabo gospodari nemško-nacionalna večina v deželnem zboru, ki še boče sedaj naiožiti 25% deželnih doklad na rame davkoplaceval<-cv. Odobrili smo nastop naših poslancev In jih prosimo, nnj vstrajajo v pravičnem boju. Ljutonter. Lepo smo zakljucili staro leto. Zborovanje S. K. Z. zadnjo nedeljo v prostorih Severjeve gostilne se je obneslo prav dobro. Zbralo se je v.m\ vso pricakovanje fepo ^tevilo odliftnih mož, ki so .jas:io in samozavestno odkazali smer poliliki v novem ietu. Shodu je predsedoval g. j". Karba. Urednik g. K e m p e r 1 e je živo naslikal krivice, ki se nam godo in se nam jih še boče prizadjati v deželi. Zborovalci so govorniku veckrat pritrjevali in mu koncno z živaJinim ploskanjem pokazali, da j)ovsem odobravajo politiko poslancev S. K. Z, in zahtevajo od njiji, <Ia vstrajajo v neustrašenem boju. Tudi tozadevna resolucija je bila enoglasno sprejeta. Zborovalci so so razšlt z zavestjo, da je treba v 'tpžkih bojili sloge jn odločnosti in da je zato treba skrbeti tudi za razžirjanje naSega Basopisja, kar je govornik todi toplo priporočal. Ribnica na Pohorju. Zborovanje, ki se je pritedilo v nedeljo, dne 31. decembra popoldne pri nas, ]e lepo uspelo. Udeiežilo se je skoda mnogo domafiinov in sosedov. Najprvo se ]e vršil občni zbor Bralnega društva. Zborovanje je otvoril ia vodil l\ gosp. /upnik Figer. Po poročilu o delovanju društva je govoril Fr. ŽelKit iz Maribora o važnosti našili organizacij, miadinski, izobraževalni, gospodarski in politicni.. Posebej je omenjal govornik potrebo Citanja našiii easnikov. Opozarjal je zborovalce na to, kako gospodari nemško-nacionalna vefcina na Štajerskem z davčnim denarjem in kako se lioče zvišati deželne doklade za celiji 25%, Ljudstvo je z zanimanjem sledilo govoru in odobravalo postopanje nagih poslaucev. Po shodu se je vršila veselioa, pri kateri je mladina v splogno zadovoljnost predstavljala igri ,,CaSica kave" iu ,/Junaki". Mariborski okraj. m Maribor. • Ob-čni zbor in zabavni večer podružnico Slovenske Straže, ki se je vršil v nedeljo, dno 31, decembra pret. leta zvečer, se je dobro obnesel. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Leskov a r. Iz poročil posnamenio, da je podružnica res vrio delovala, Posredovala je pri prodaji slovcnskih posestev v okolici, naiirala le{>o svoto in jo poslala v Ljubljano, uvedla družinske vecere, ki so središče naših somišljenikov, posebno v zimskem ftasu. Na vse strani se je podružnica vrlo gibala. Moški odbor je ostal stari, kot zastopnici ženstva pa ste bili izvolioui gosi>a Z. Pograjc kot podpredsednica in gospa J. Pušenjak kot odbornioa. Sreftolov je marsikaterega aosta zadovoljil, i)a tudi tiste, ki niso nič dobili. 0 poinofii nas je urednik Kemperle v šaljivem govoru vodil iz starega leta v novo. Drv Leskovaj- nas je konftno pozival k novemu delu v novem letu. m Maribor. (Novoletni sprejem.) Na novega leta dan se je poleg katoliškilr društev in zastopnikov raznih stanov tudi duhovščina raariborsk.ega mesta in okolice poklonila prevzvišfiiiemu Nadpastirin, (Ia Jim izrazi svoje novoletne čestitke ter obnovi svojo vda- nost in pokoršfcino, Visokoisti so na nagovor g. stolnet»a prošta milostno odgovorili ter želec duhovšcini svoj8 gkofije vse dobro v novem letu poudarjali, da bo prineslo to, enako prejšnjemu, mnogo težavnega, pa vzvelicavnega dela. Ker pa je leto 1912 za Avstrijo izredno pomenljivo kot evharistično leto — ua Dunaju bo namreft meseca septembra 23. mednarodni evliaristiCni kongres, to je shod v proslavo najsvetejšega zakramenta — se naj vrši vse delovaiije duhovščine v poceščenje najsvetejSega zak.ramenta: vse z Jeznsom, za njega in zavoljo njega. Kakor je geslo neke plenienitaške rodbine ,,Le za Boga", tako naj bo geslo lavantinskih duhovnikov v letu 1912 ^ves trud le za Boga, za Zveličarja v zakramentu altarja." Izpodbujevalne besede so napravile na vse pričujote raogocen vtis. Nadpastirski blagoslov, ki so ga prevzvišeni g. knezoškol podelili svoji duhovšfiini, preden so jo odpustili, naj ji bo zastava božjega blagoslova, ki lx) sjjremljal njeno delovanje v novern letu! m V cerkvi sv. Alojzija v Mariboru ima sale. ?ijanec g. Al. Val. Kovafiič iz Ljubljane dne 7. januarja ob 4. uri popoldne konlerenco. m Maribor. ,,Marburger Zeitung", list, ki /a« stopa proti nam Slovencem in katoličanom med vseini nemJkimi listi menda najbolj sovražno staligfie, izhaja že 50 let. Zadnjo soboto je izšla ,,Marburgerca" v slavnostni ohliki. Kljub temu, da nemSki in nomškutarski agitatorji vsilijo list skoraj vsaki gostilni v mariborski okolici, vendar je ostala ,.!Marburgerca': kljub svoji sta-rosti le zakoten listič in tudi štcvilo naroSnikov se ji ni povzdignilo niti na 2000. ,,Slovonski Gospodar" pa, ki izliaja še-le 46. leto, pa se tiska clanes že v 11.000 izvodih. Vnovem letii še bolj vstra]riO razSirjajmo naše priljubljeno katoliško-slovensko glasilo. m št. Ili v Slov. gor. V petek, dne 29. dec. p. 1. je nenadoma umrl veleposestnik, občinski odbornik i.n cerkveni ključar Jožef Ferk, p. d, Ciper. Rajni je bil star 75 let. IznenadHa nas je rijegova smi\t, saj je bil do zadnjega Se tako čil \n zdrav ter poln svojiK ša\. Pokojnik' je bil steber obmejnega slovenstva, zvest do smrti slovenskemu naroclu. Za/ noben denar se rajni Ciner ni dal odvrniti od svojih katoliško-narodnih načel, Se pri zadnjih volitvali v raariborski okrajni zastop je evrsto volil z nami. .,Slov. Gospodarju" je bil zvest narofenik celih 44 let. Radi njegove Saljivosti in prijaznosti ga je vse rado imelo. Pogreb je bil dne 31. decembra pret. leta popoldne, ki je bil naravnost velikansk.i, Gotovo eez tisoC ljudi ga je spremljalo na zadnji poti. Sprevod je vodil jai eninski dekan 6. g. Cižek v spremstvu treli gospoilov duhovnikov, ter mu je govoril na grobu tudi zadnji pozdrav. Blagi mož, ki si takojkroče ljubil slovenski narod, naj ti bo zemljica laiika-! m Selnica ob Muri. V torek, dne 2. jannarja, je umrla v starosti 68 let kmetica Genovefa Hercog. Bila je vrla slovenska gospodinja. Pogreb se je vršil danes, Naj pociva v miru! m Jarenina. Dne 2. prosinca je urarla, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoce, blaga gospa in dobra niati Julijana Sekol, Ostalim žalujočim kličemo v tolažbo: ,,Vidimo se nad zvezdami". Nepozabni materi bodi lalika zemljica! m llofie. Na Štefanovo je priredilo naše Bralno društvo vesclico. Fantje Mladenigke zveze so predslavljali šaloigro ,,Kmet — Herod". Vsi so svojo naiogo rešili izvrstno. Nastopili so tudi kot pevci. Fantje, le tako naprej! Oklenite in držite se Bralnega društva in Mladeniške zveze! 'Udeležujte se zvesto vseh drti.štve:uh prireditev! Prel)irajte druStvene knjige, vsi, ki imate posluh in veselje, se učite petja in deia.jte na to, da bo naša organizacija vedno mocnejša.. Tako boste čas zlate mladosti lepo porabili. in sadovi vaSega dela in truda se bodo pokazali prej a]; slej in ne bovam žal.Kar zdaj sejete,bostepozneje'/eli. iii Siov. gleuansue v MariDoru. Na Kraljevo doe 6. jan. ob 4. nri pop. se bo nprizorila otroška spevoigra v 2 dej. BBetlehemski pastirji". m St. llj v Slo". gor. Nada dekleta nam bodo v nedeljo dne 7. januarja priredile igro ,,Na Marijinem Srcu" in sicor popoldne takoj po večern cah t Slov. Domu. Pojdimo vsi, domačini in sosedje gledat, kaj znajo .naša ^rla dekleta. m Št- l!j v Slov. gor. Dež. poslanec in odbornik g. Robič ima oa Kraljevo v Slov, Domu 'akoj po rani božji službi shod. Možje in fantje pridite vsi! m Jarenšna. Na praznik sv. Treh Kraljev, po večernioah ima bralno društvo evoj občni zbor. Ob tej priliki govori priljubljen govornik. Vse prav prijazno vabi odbor. m Ru^e. Dnn 6. jannarja na praznik gy. Treh Kraljev se vrši ustanovni shod J. S. Z. v Rušah popoldne po večernicah. Delavci, delavke, kmctje in posli in tudi mladina, vsi ta dan na shod. Govori odposlanec, J. 8. Z. Vekoslav Zajc iz Škal. m PuJčava. Trikratni ^Zivio" kliče Kat. delavsko društvo v Puščavi č. g. župniku. predsedniku, podpomemn članu kat. del. društva Gašparju Zrnku k njihovemu iilavnemn godovnemn dnem dDe 6. jan. ter jim kliče: ljubi Bog naj jih Se ohrani na mnoga leta Odbor. 88 m Slivnica pri Mariboru. lgra nMojstra, Križnika božični vežer", ki je bila napovedana za Šiefanovo, se bo predstailjala na Kraljeva po večernicah v Btari šoli. Domačini in sosedje, posebno mladina pridite v obilnem številu. m Studcnioe pri Poljčanab. rKmet. podrnžnica" ima v Dedeljo dne 7. prosinca t. 1. po zjutrajnem sv. opravilu v samostanski sobi svoj redni občni zbor. Popoldne po večernicah pa uprizorijo mladeniči lepo in zanimivo igro j.Repoštov". Tudi ta se uprizori v samostanski sobi. Pridite. Sv. Jurij v Slov. gor. St. .Tnrska kmet. godrnžnica priredi v nedeljo dne 7. januarja 19i2 svo.j redni občni zbor v gostilni g. Franc j^rajnca in sicer po rani maši z običajnim dnevnim redom. Govori Fr. Zebot iz Maribora. Na dneviieni redu bo tudi pobiranje udnine za leto 1912 in sprejem novih udo", kakor tudi Daročitev deteljnih in travnih semcn itd. Razpravljale se bodo zelo važne reči, zatorej je občinstvo povabljeno, da se tega zborovanja v prav obilncm številu udeleži. Ptujski p Ptuj. Vitez Alfonz Premerstein je imeiiovaai za namestniškega koncipista pri ptujskem okrajnem glavarstvu. P Sv. Barbara v Halozah. Pri podiranju je drevo smrtno ranilo Jožefa Kolednik iz Okiča. Bil j« Se sproviden, a kmalu naHo jo umrl. Zdrobilo mu je lirbtenieo, Na sušiei je umrl posestnik Milia Stumberger, dober pristag naše stranke, ki je bil posebno za agiIfjoijo spreten. Naj v miru pocivata! Sv. Barbara v Halozali. Dne 22. decembra je nagloma umrl premožni in obSe spoštovani posestaik Anton Hvalec iz Pristave. V trenotku je bil zdrav in mrtev. Zgrabil ga je najbrž srčni krc. Kako je bil priljubljen pokojni Hvalec, to }e pokazal njegov pogreb v nedeljo, dne 24. decembra. Lahk.o recemo, da takega pogreba nasa fara že ni videla dolga leta. Nad 1000 ljudi je spremljalo dragega rajnega k večnemu poftitkn. Na grobu je spregovoril ganljive besede domafii g. župnik, cerk\reni pevci pa so zapeli pretresljivo žalostinko. Rajni je zapustil vdovo in dvoje otrok, hčerko in sina, ki bo njegov naslednik v gospodarstvu. Rajni Hvalec je bil zvest pristag Kmefike zveze, dolgoletni narofinik ,,Slovenskega.Gospočlarja"; zanimal se ]e posebno za zadnje državnozborske volitve in s svojim uplivom pripomogel, da je v njegovi domaei občini Slatina siiajno zmagal liag kandidat Brenčič. Bil je nadalje marljiv obiskovalec cerkve, nikdar ga ni v nedeljo in praznik manjkalo pri sveti inagi in pridigi. Vsi poskusi nagili liberalcev, dobiti tako premožnega in uglednega moža na svojo stran, so se odbili ob njegovem kremenitem znacaju. Prav lepo je vzgojil tudi sina 'Jakeca, Doslužil je že vojake, nikdar ga ne vidig brez znaka naše mladinske organizaeije, je Clan mladenigke Marijine družbe in izobraževalnega društva, vrli somišljenik Kmečke zvcze. Bog da| rajnemu Antonu vecni mir in jnikoj. (olaži zaostale, a mladi Jakec naj bo povsod vreden noslednik svojega oSeta. p Velika Nedelja. Letos so imeii pri Sokovih v Senežieili žalostne praz.nike, ker ravno na BožiP smo .-.pravili gospodinjo Matildo Solc k zadnjemu poeitku. Pogreba se je udeležil tudi brat pokojniee, g. <!r. Erliatič, sodnik v Celju, Vsem sorodnikom naše sožalje. Orniož. Tukajžnja kmetijska podružnica je prii edila v casu od 27. do 30. decembra pretečenega leta v ormogki okoliški šoli tečag za kmetijsko knjigjovodstvo. Udeležencev je bilo 19, in med temi, kar je pohvale vredno, 0 deklet. To dejstvo kaže, da so se mdi nafta dekleta zaCela zanimati za napredek lcmetijstva, ker so izp.revidele, da se po starem kopitu ne <ia vefi gosnodariti. Kolike neprecenljive važunsti je knjigovodstvo za gospodarje, ne bodemo opisovali, k'er je to že vsakemu kolikor toliko znano. Želeti je. cia si i.s-tega tudi vsak po možnosti doma vpelje. Pač pa še tem potom izrekamo iskreno zailivalo tajniku C. kr. kmetijske druž)>e za njegova navodila in predavanja, i akor tatli za vsa pojasnila, kajtera je na stavljena mu vprašanja dajal. Hvala tndi podružnici za prireditev istega tefaja. — Udelezenec. p Sv. Toniaž pri Ormožu. Tukajsnje orožaištvo je po končanih državnozborskih volitvah naznanilo 1;7 somišljenikov K, Z., da so se pri agitaciji pregregili zoper postavo. Med obložeiiimi sta bila tudi naš č. g. kaplan Močnik ln g. Žebot iz Maribora. Te dni pa se nam je porofealo, da smo vsi obtoženci o p r o g c e. n i. SlogaSi in liberalci, ki so se tako silno trudili, da bi prizadejali našim raožem in fantom škodo, so flobili s tem — zelo dolg nos. Ploj, ali po lijihovem Pluj, je propadel, zmagal na§ Brenoič, sedaj pa ge ta smola. Ubogi liberalci in slogagi. p Sv. Križ tik Slatine. Pred BožiČem je dobilo 144 slovenskih šolarjev obleko, kar stane nad (m0 K. Božje dete Asem dobrotnikom obilno povrni. Naši Mohorjani so zložili dvojni SlomSkov dar za Slovonsko Ptražo, to je 40 K. Vsa feast! Ni pet takih vrlih župnij na Sloveuskem, Naša posojil.nica uraduje do 1. aprila vsak ponecleljek in vsak četrtek do[)oidne. p S». t-KHE.ii. jua Dravskom polju. Kmetijska podružnica vabi vse člane in sploh Tse gospodarje, vnete za gospodarsko izobrazbo, na občni zbor, ki Be vrši v nedeljo, dne 7. jaunarja 1912 po rani službi božji (ob pol 8. uri) v Sv. Lovrencu na Drav. polju v sobi bralnega društva. Na dnevnem redu je poročilo odbora, volitev novega odbora in delegatov za občoi zbor v Gradcu, določitev predlogov za občni zbor, pobiranje udnine itd. Poučno gospodarsko predavanje bo imel kmetijski učitelj gospod J. Zidanšek iz St. Jurja ob juž. žel. Sprejemala se bido tudi naročila deteljnega in travnega semena, galice ttd, Kdor ni do konca leta prijavil svojega izstopa iz podrnžnice, ostane ud tudi za prihodnje leto. kakor to določajo pravila. Vsak zaveden gospodar dne 7. jan. na občni zbor in k predavanju g. Zidaošoka. p NlRJšpcrg. V nedeljo, dne 7. jan. ob 3. uri popoldno priredi Kmet. podružnica gnspodarsko zborovanje v šoli. Poučni govor o travnikih bo imel učitelj kmet. šole v Št. Jurjn ob juž. žel. g. Zidanšek. Govoril bo tudi g. dež. poslanec Ozmcc, sprejemali se bodo novi udje, pobirala udnina za leto 1912, sprejemala naročila za seme (deteljno in travno), galice itd. Goapodarji, udeležite se v obilnem številu zborovanja. p Vab:lo na občni zbor Kmet. podrnžnice Velika JNedelja, ki bo dne 6. januarja t. 1. ob 8. nri popoldne v Altovi gostilni pri Veliki Nedelji. Spored: 1 Poročilo naielnika 2. Volitev novepa cdbora z načelstvom. 3. Pobiranje udoine 4. Gospodarsko predavanje g. Vičujskega Škrleca. 5. Volitcv podruž. odposlancev za občni zbor c. kr. kmet. dražbe. 6. Naročevanje deteljnih in travnih semen. 7. Razni predlogi. Na noge, komur je mar za gospodsrski napredek. Pripomni se, da 86 sme udeležiti tega zb' rovanja vsak kmetovalec, ter bo zborovanje pri TSakem številu udov sklep^no. Načelstvo. P Sv. Bolfsnk v Slov. gor. TukajSnje braliio drnštvo priredi dne 7. prosinca veselico. Vspored: Gledališka predstava: nPrisiljen stan je zaničevan". Igra v treh dejanjih. rSokratov god". Igra v dveh dejanjih. Igri se vršita na novo predelanem odru. Prosta zabava s potjem, Saljivo pošto itd. itd. v gOBtilni gespoda Horvata. Igri se vršita v šolskih prostorih. Ker imata igri mncgo zdravcga humorja v sebi, zato se pričakujc vsestranske udeležbe od sosedov in domačinov. K obilni udeležbi vabi ODBOR. p Hum. BVojaško bojno društvo" za Hum in okolico priredi t nedeljo dne 7. jamiarja 1912 ob G. uri zvečer v prostorih g. Ant Skorčiča v Onnožu veselico 8 tombolo in drugim zanimivim sporedom. Ljutomerski okraj. 1 Liutomer. Večkrat smo slišali o modrosti \n učenosti Hberalnih nemškutarjev, in mi nismo tega- razumeli, Zdaj nam je posvetil in odprl o6i nek mož, kateri se je Šolal ve6 let na nemgki strokovni Soli z <Ionarjem svojih slovenskib starišev. iSvojo nemško izobraženost je nedavno pokazal pri tukajguji sodniji, kjer je govoril tako ,,nemgfeino", da se Bog; usmili. Zakaj pa ne govori svojega materhiega jezika, katerega zna ? Kdor svoj materni jezik zataji, on svoje matere vreden ni. 1 Gor. Radgona. Cenjeni g. urednik! Oprostitc, že zopet Vas nadlegujem; rad bi se opravičil zar;idi moieira dopisa o Bralnem drugtvu, ker me je g. oopisnik., i.i zagovarja Bralno dirnštvo, hudo prijel. Fravi, da je neznosna vrocina tako vplivala na mojo domišljijo, da nisem nagel pravega vzroka nedelavnosti Bralnega društva. Priznam, da sera res nepremišljeno ra,vnal.. Poizvedel sem in se preprical, da je edino-le krivo to, da nima Bralno društvo za svoje prireditve primernih prostorov. Zato se tem bolj jev.'m na one, ki nam ne dajo prostora,. Saj bi imel doličnik vendar največji dobiček od tega, ako bi Brallio društvo priredilo veckrat kako veselico, Ziakaj tedaj ne dobi društvo prostora? Iziavim torej, da nistm Imel namena, napadati drugtvo, temveč sem hotel isto le vspodbuditi, da bi priredilo ka.ko veselieo, toda nisem pomislil, da sem mu s svojo lahkomišljenostjo delal krivico, kar mi je v resnici žal, Nasprotno sem <iru'Štvu prav hvaležen, da nam je priredilo na Štofanovo tombolo v gostilni g. Osojnika; sicer so majhni prostori, bil je vsak kotiček zaseden, venda.r se je obnesla torabola prav dobro. kajti z dobitkom je bil vsak, ki je imel srečo, da je zadel, prav zadovoljen. Torej nam le v kratkem zopet kaj priredite; saj smo tudi z malim prostorom zadovoljni, če le zahajajo ^ie za-vedni, pogteni, krgčanski Slovenci. Ni nam mar pijanSevanje, nain je le za pošteno zabavo, kjer se Človek po težkem delu odpoftije in si v veseli družbi privošči malo razvedrila. 1 Mala Ntdelja. Kmet. podruinica priredi v nedeljo dne 7. proainca 1912 gospodarsko predavanje o živinozdravništvu; govori (jkrajni živinozdravoik g. Supančič iz Žalca, o ravnanju z bolano živino. Zivinorejci se vabijo k mnogobrojni ndeležbi. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Eakor se je že poročalo, priredi naSe Bralno draštvo veselico, in sicer dne 7. prosinca t. 1. ob 4. nri ¦temle Tsporedom: petje, igra nMojstra Križnika božični večer", galjir trečolov in šaljiva pošta. 1 Kmet. braino druStvo v Gornji Radgoni ima svoj redni občni xbor v nedeljo dne 7. januarja 1912 ob 8. uri zjatraj r bralni sobi. Na dneTnem redu je poročilo odbora, voliter novega odbora, naročevanje knjig in časoikor ter slačajnoati K obilni udeležbi vabi uljadno odbor. i okraj« s Slovenjji Gradec. NaSim posilinemcem ni ljubo, da tudi rai kmetje pišemo v ,,Slov. Gospodarja,". Pa pišejo ti naši prijatelji sedaj v nemških listih, da izvirajo dopisi iz neke druge, nekmečke roke, Ali misjlite, da smo kmetje tako zabiti, da ne bi znali zasiaviti pero, Če je treba. Se pošteno motifce. — Kmet. s Marenberg. Tukaj imamo prav milo zimo; na pokopališeu cveto prav lepo vrtnice. V nedeljo, dne 3. decembra pret. leta so polagali temeljni kamen proiestantovskemu farovžu. Denar za njega je neki nabral Mahnert, ko je hodil v Nemčijo na božjo pot. s Marenberg. Božični vecer Mladenigke zveze pri Sv. Janezu se je prav povoljno obnesel, soba je bila natlafiena občinstva, Najprej je bil pozdra¦-, potem se je predstavljala igra: ,,:'Mojstra Križnika božični večer", Vsi igralci so prav dobro izvrg;ili svoje vioge, na koncu so ge pevci zapeli par narodnih1 pesini. lgra se bo ponovila na sv. ^Treh I^raljev dan v Marenbergu v gostilni MPri stari pogti" ob^ 'AS. uri oopoldne. Vabimo vse našeprijatelje, dapridejo.Vslopnina se porabi za zastavo raladeniške Marijine dvužbc. s Šoštanj. Bralno drugltvo v SoStanju je imelo na novega leta dan svoj letni obeni zbor, pri katerera bc je vršila tudi volitev odbora, Izvoljeni so bili: Koprivšek Val., predsednik,; Zajo Jožef, poapredscdnik; Koren Martin, tajnik; Stanov&ek Neža, tajnika namestitfca; Ravljen Pavlina blagajničarka; Turk Jernei in Hrastnik Ana, knjižniCarja; Hrib«rSek \ aIfcjitin iu Golob Ana, odbornika. Za računska preq!edovalca sta bila izbrana e. g. Krogelj Franc rn Koren Jožef. Poslali smo lani S. K. S. Z. v LjuMiano jioroCilo o slanju nagega društva, pa se je mendakje izgubilo, ker društveni koledarček o društvu >iima nikakih podatkov. Društvo gteje 186 članov, ima mladeniško in dekli&ko zvezo, je priredilo preteklo leto dve predavanji s skioptikom, 15 poucnih predavanj in 2 prodstavi. Knjig iraa drugtvo 251, Basopise pa sledee--e: ,,Slov, Gospodar", ,,StraŽa", ,,Slovenec", ,,N»5 Dom", ,,NaSa Mo6", ,,Mir", ^pomoljub", ^Bogpljub", ..niasnik najsvetejših Srd", r.Alrikanski "odmevi", , Kmetovalec", ^Zlata, Doba" in ,,Občinsk.a uprava". V društvu obstoji tudi mešani pevski zbor in odsek dni- žbe (reznosti. 8 Bralno ciinštvo v Skalah ima dne 6. prosinca, popoldne svoj občni zbor. Vspored navaden. Konjiški okraj. k Koniice. Bra.lno drugtvo je priredilo preleklc nedeljo, dne 31. decembra, dve igri s petjem ter napraviio obiskovalcem dve veseli in zabavni uruu za slovo od starega leta. Igralci in igralke tcr pevke, vsi žanjejo priznanje. G. pevovodji gre iskreim zalivaln, za trud. Želeti bi bilo, da lii tudi lantje poftasi spravili pevski zbor skupaj. Da je izgledala cela prireditev bolj mestjio, je tudi godba prav dobro izpolnjevala odinore. Gotovo je bil vsakdo zadovoljon 'n bode zopet Še prigel, kadar bode druStvo zopet vabilo. Drugtvo je prav hvaležno merodajnim osebam in oblastim, ki so mu dale za prireditve na razpolago prostorno telovadnico. Pokazalo se bode hvaležno s iem, da bode kolikor rnogoee. sk.ugalo izvrševati svoj namen in izobraževati ljudstvo po nacelih tistega katerega mladostna leta smo v slikah na silvestrovi \nreditvi opazovali, in ki naj vse društveno delovanje v novem letu blagoslavlja in mu nakloni veliko pi-ijuteljev. Celjski okraj. c Celje. Tudi celjsko raestno gospodarstvo je res ,,vzorno". Iz letnega proracuna je razvideti, da znaša primanjklaj 178.751 K. Ta, primamjklaj se Ijo pokril seveda z višjimi dokladanai, Ko bi posilinemški Celjani raje pometali pred svojim pragom, ne pa da zabavljajo čez slovensko gospodarstvo v ok'oli«i, c Celje. Celjski posilinemci ftočejo komandirati slovenskim denarnim zavodom. Pred novim letom pride v slovenski denarni zavod v Celiu mož, kateri je poprej poplačal svoj dolg, zahteval je, da se mu izplaca rnalenkostni delež 2 K. Ko se mu je mirno in prijazno povedalo in raaložilo, da se mu delež pred gotovo določenim časom ne more izplacati, se mladi mož zafine hudovati, rekofi: Slovenci so dosti hujši kakor Nemci in da se mu ta svota mora izplačiati, saj so g. Jabornik rekli, Še-le, ko se mu Je naznanilo, da g. dr. Jabornik tukaj nima ni6 komandirati in da naj gleda na svojo pisarno in vsak drugi na svojo, se je mož pomiril in odgel. Tako tedaj celjski posilinemci nastopajo proti slovenskim denarnira zavodonu c Sv. Miklavž nad LaSkim. Na novega leta, dne h januarja je imelo nage Ka,toligko in gospod&rsko ler izobraževalno drugtvo svoj občni zbor, Pri tei priliki je imel c. g. Župnik Ivan Zakošek govor o pomenu izobraževalnih drugtev, Naj bi prelepe besede g. /upnika obrodile stoteren sadL Poseb.no važna so danes izobraževaJna drugtva za kmečko ljudstvo. V kmefild higi se ge najbolj spogtujejo svetinje naroda in vere, kmečka hiša je dala naSemu narodu najveeuCenih mož, bodisi duhovskega ali svetnega ^tanu. Resniftne so besede slovenskega pesnika Gregorčica, kakor so dejali gc župnik: ,,Ta liiga nam je mati kruš^a — domovju steber je častit, — iz kmetskih hig nam bra- na dugna, — iz kmetskili Jiiš oinike svit." Dru- štvo si je naročilo 15 iztisov ,,Slovenskega Gospodarja" in vec drugih listov. Naše geslo v novem letu mora biti: ,,V vsako hišo katoligke liste", posebno sedaj, ko nasprotniki s svojim fiasopisjem hofiejo zastrupiti ves svet. Loka pri Zidanem mostu. Ker so se liberalci pri obcinskih volitvahi posluževali pri agitaciji nedovoljenili sredstev, se je vložil rekurz. ki bo gotovo ugodno regen. o Od Savinje. Liberalci, kaj bo? Vrste vaših volilcev se vedno manjšajo. Kadar pridem v Brasiovce, vselej izvem kaj novega. Iz tamkajgnje okolice so v teku pol leta trije veliki alkoholiki pustili posestva, žene in otroke in se podali v Ameriko. Kakor se samo ob sebi razume, so bili vsi liberalci. Drugi Irije so se pred volitvami zarekovali, da bodo, ako zmaga dr. Korošec, prodali svoja posestva in se izselili tirugam, pa dosedaj Se niso tega izvrgili. Muliasti ljudje pa pravijo, da so zgoraj omenjene tri namesto sebe poslali. Kazalo bi pačt , postavo zoper pijan6evan,je vpeljati; ta bi bila menda potrebnejga, n.ego ona za prisilno zavarovanje. c Nova Cerkev. NaS g. župan Ivan Pinter dohi častno občanstvo, tak.o se govori. To je hvalevredno. A o naših občinskih cestah pa niti nocem govoriti, ker se ne bi pomnožilo gtevilo zaslug nekaterih oseb v na&i občinu c Nova Cerkev. Na Stelanovo so imeli Novocerkovčani kakor tudi drugi sosedje zopet enkrat lepa priliko javno pokazati, da znajo ceniti pogtene vef.elice. Naša požrtvovalna dekleta igrala so igro dvodejanko: ,,0h ta Polona" zelo pohvalno. Tudi petje in dek.lamacije so se vrgile izborno. Toliko veselja pa tako poceni se nikjer drugje ne dobi. Zato se pa le pridno okiepajmo nagega kršžanskega slovenskega Bralnega drugtva! o Sv. FranfiiSek na Stražah. Tukajgnje Katoliško Bralno in izobraževalno društvo je priredilo na starega leta dan gledaligko predstavo: ,.Mojstra Križnika božični vefier", ki se je obnesla na splogno zadovoljnosi občinstva. Predstava se bode ponovila (ine 7. t. m. Vsi, kateri niste imeli zadnjie prilike, se udeležiti prireditve, ste uljudno vabljeni, da sedaj prihitite. c Polzela. Tudi mi polzelski možje hočemo nekoliko izpregovoriti o naših uciteljibj ker je predzadnja gtevilka ,,Narodnega Lislta" napadala našega uMtelja g. Lapornika. Polzelski kmetje pa tega ne moremo mirno prenesti, zato odlocno ugovarjamo. Ni naS namen, braniti g. Lapornika, saj dobro vemo, da je tisti, ki ga ka.k Hberalen list napada, dober in pošten človek. Samo to omenimo, da imamo sedem uMteljev v polzelski občini, pa ako bi kdo v])rašal, katcri izmed njih je najboljši, mislimo, da bo vsak rad odgovoril, g. Lapornik. Tista dva, ki mu nasprotujeta, ne bosta nif; opravila, ker sta pri nas kakor kapljica na veji. Ce bo treba, govorimo ge dalje. Polzelski kmet- je. c Polzela. Na Polzeli se bo tovarna za menla opustila; večino delavcev so že odpustili. c Vransko. Pri seji okr. zastopa 11. grudna se ]e sklenilo, napraviti okrajno cesto II. vrste od dr- žavne ces!te pri Bočaku do pogte pri Borgtnarju; potem vsprejeti med okrajne ceste obCinsko cesto v Braslovčali od trga do okrajne ceste pri Krancu v progi na kolodvor Polzela. Priklad se bo pobiralo po 55%. Potrosilo se je za leto 1911 za grainoz 13.528 K, za orodje 138 K, za delavce 1,789 K, za cestarje 2244 K, za objekte 1126 K, za ceste torej okroglo 18.220 K. Obcine bodo pobirale sledefie doklade: Vransko, Jeronim, Gorailska in Grajska vas po 60%; Braslovče in Prekopa po 100%; Polzela 99%; Št. Jur ob Taboru po 105%; Reka 120%. c Sv. Vid pri Grobelnem. Alaham jo od Grobelnega proti Sv. Vidu in oe razgledujem okoli. Ni r?ivno zadnji kot ta fara na svetu, kraj je ge dosti lep in tudi ljudje niso napaeni, Tudi napredni so. Pnstavili so si novo šolo in imajo celo postajališče, Ustanovili so si Bralno društvo in posojilnico, kar mi je povedala neka ženica, ki sem jo ravno sreeal. Vprnšara jo nato, zakaj si pa potem nove cerkve ne sezidajo, če so si že toliko novih ^oči napravili. Kdo bi pa raigi irael novo cerkev, kakor mi Sentvidčani, mi odgovori. In da se ne trudimo za-njo, tudi nihce ne inore trditi. Kamenje smo navozili že pred 1.0. leti, in tudi denarce zbiramo za novo stavbo. Vsak posestnik da vsake kvatre groš, in tako pravijo, bomo začeli z-zidanjem cez leta. Da se cerkev med tem ne podre, smo jo pa podprli, in da se ob nedeljah zidovi med sv. mašo ne zrugijo, ko je cerkev polna ljudi, jo pa nekateri moški podpirajo zunaj s svojimi lirbti. Seveda cerkev se vkljub temu lahko podere in zato bi najrajši že takoj jutri zaSeli staviti novo cerkev, pa nam ni mogoee, ko je toliko nasprotnikov,. Povedala mi je tudi, kdo je najlmjgi nasprotnik, pa jaz ga nofem izdati, da ne bo kdo rekel, da obrekujem, c Ponikva ob jiiž. žel. Žalostno so pri nas v pvaznike peli zvonovi, kar naenkrat srao imeli štiri mrliče. Med drugim je tudi bela žena smrt kruto posegla po mlailem življenju HMetnega mladenifta Jožefa Zdolšek, veleposestnikovega sina v Hotunju. Neusmiljena morilka sušica mu je po dolgotrajnem tr{)ljenju pretrgala nit življenja in ga spravila v prezgodnji grob. Pogreb se je ob obilni udeležbi ljudslva, posebno mla-dine, vrgil v sredo, dne 27. t. m. Izprevod je vodil domafii 6, g. župnik, ki je tucli ob odprtem grobu govoril v srce segajoče besede v slovo in v tolažbo stargem, nam mladini pa je sitavil pred oci besede: ,,Smrt ne izbira in ne mori samo staro, ampak kosi tudi mlado," Domači mesani pevski zbor pa mu je pod vodstvom 5. g. kaplana zapel v slovo dve ganljivi žalostinki. Žalujocim starišem, bratom in sestri naše sožalje, tebi, dragi Jožek, pa: Na svide- nje nacl zvezdami! c Izobrsževaloo druitvo v Celju priredi igro nDivji lovec" na praznik sv. treli Kraljev popoldne ob 3. uri t vrtni dvorani nPri belem ?oluB t Ce)\ju. c Sv. Pave! pri PrebeMu. V nedeljo - 7. prosinca priredi Kat. zobraževalno drnštTO t prostorib. stare šole ob 3. uri popoldne veselico. Na sporedu je deklamacija, gled. igra: »Mojstra Križnika boži6oi ˇ čer," burka rZamorec" in ža^jiva dražba božiinega drevesca. Prijatelji poStene zabave prijazno vabljeni. e Redica ob Savlnjl. V nedeljo doe 7. januarja priredi podražniea c. kr. km. družbe Sv. Mibael poaino zborovanje aa Rečici. Predaval bode gosp. A. Peršah, živin«zdravnik in Braslovč o živinoreji in bolezni. Takrat sprejemala bodo se tudi naročila na drevesne sadeie po 70 vin. od deželnega odbora. Brežiški okraj. b Brežice. Podpora vsled gkode po toči je dovoljena v Rajhenburgu in Dobovi v znesku 5000 K; spisi za podporo vsled gkode po suši so tudi že predloženi višjim oblastim. b Zakot pri Brežicah, v ,,Slov. Gospodarju" je bilo omenjeno, da je neki uzmovie pri g. Volcanšeku ukr.adel zlato uro ter nekaj denarja. A uzmovič ni iz Zagreba, temveč je pristojen v občino Imeno pri Podčetrtku, z imenom Ferdo VerSec. Uzmoviča je prijel občinski tajnik g Josip Gorigek ter ga potem izročii sodniji. Za svoje delo je dobil Vier&ec 12. dec. tri mesece zapora pri c. kr. okrožni sodniji v Celjii. b Plaiiina. Zvedeli smo, da je naš župan (seveda saino še za to dobo) naprosil nemškega poslanca Marckhla, da je vložil kratek predlog za podporo posestnikom. Zivedeli pa smo tudi, da se poslanec Marckhi ni udeležil nobene seje pomožnega odbora v Brežicah, Ji katerim je bil povabljen kot zastopnik Brežic in Sevnice v državnem zboru, da za to zadevo nikamor ni storil kakega koraka; pač pa Je bil i;aš poslanec dr. Benkovie pri sejah v Brežicab, vladi predložil obširno utemeljeno sporaenico o bednem stanju prebivalstva v Posavju, posebno vsled suše in vinske krize, opetovano posredoval pri vefi oblastih, iii za Rajhenburg terDobovo že dosegel podporo vsled toče, 5000 K, tako, da tudi mi mirno fiakanio, da se rcši poročilo, katero je glavarstvo že pred Marckhlovim predlogom predložilo višjim oblastim. Skrb naSe-. ga župana za nas tedaj ni prava Ijubezen, ampak saliio sredstvo, da bo mogel zopet za svojo osebo agitirati pri prihodnjih volitvah. Toliko na znanie prizadetim. b Rajhenbui'g. Od blizu in dalefi so prišli gledat našo i)rireditev, ki se je vrgila prvie na Stefauovo. drugift pa na dan uovega leta. Kar smo videli p.ri teh prireditvah, to porofeamo, Uprizorila se je igra, pri kateri so se gledalci prisrfino smejali, a pri drugi igri ,,Fabiola in Neža," pa tudi videli, kako si je marsikdo brisal solze iz o6i, ko je gledal ginljive prizoro iz fiasa preganjanja kristjanov. Res, vsa oast nagira pridnim in v resnici požrtvovalnim mladenkam, ki so si 8 svojim krasnim nastopom pridobile srca vseh. Zakaj , bi jih naftteval in hvalil posamczno, splogna sodba vseh gledalcev od blizu in daleč je: vse so svoje vloge izvrstno regile. V naši fari je zavelo novo življenje. Niso se namrec udeležili te prireditve suiuo naši naklonjeni tržani iu bližnji okoličani, ampak tudi ugledne družine iz najbolj oddaljenih vasi naSe obsirne fare, da celo iz sosednjih far, za kar se jira prisrfino zaJivaljujemo. Ohranite nam še svojo srčno nakloiijenost tudi za< naprej, saj naszdružuje pri t,ein le ena misel, ki je tako lepo izražena v besedali: Za naroda blagor, korist in prosveto, delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto! b Rojhenburg. Politični 8bod, na katerem govorita dr. Benkovič in dr. Jankovit, se vrši v soboto, na praznik sv. Treh Kraljer takoj po prvem sv. opravilu. b Videm, V nedeljo, dne 7. t. m. se vrši zjutraj po prvem sv. opravilu v bralni sobi občni zbor tukajšnjega bralnega društva. Udeležite Be tega, za Videm zelo pomembnega zborovanja v obilnem številu! b Pišece. Tukajšnjo izobraževalno društvo priredi na Kraljevo igrokaz na »Betlehemskih poljanah" božična igra v treh dejanjih. Prijatelji društva se uljudno vabijo, da se udeležijo v obiluem številn te prireditve, posebno mladiua. Vestnik mlad. organizacije. Telovadnl tečai v Celju. Okrog 50 mladenicev iz Spodnjega Štajerja se je udeležilo telovadnega tei&jija, 7<i ga je priredila štajerska podzveza Orlov. TeČaj sta. vodila brata Jeločnik iz Ljubljaiie in Culk iz St. 'Jurja ob Taboru. Mladenici so z veseljem sledili pouku. Upamo, da bo uspeli tecaja ta, da se ustanovi v kratkem na Spodnjem Stajerskem vee novih telovad>.\\\x odsekov. St. Janž na Dravskem polju. Dne 24. decembra preteklega leta so imela tukaijšnja dekleta svoj sestanek v dvorani Bralnega drugtva. Pri tej priložno&ti je imela Anica Greif krasen govor, in sicero ,,siiagi m varcnosti gospodinje". Želirao vec slicnih govorov. Pomenile smo se tudi, da bomo v novem letu tekmovale med seboj, katera bi pridobila ,,Slovenskemu Gospodarju" čim vee novih1 narocnifcov, Sv. Lovrenc na Dravskera polju. Najga mladina nam je priredila na Stelanovo prav prijeten večer, podala lepo božično zabavo, katere se je udeležilo mnogo domačinov, a tudi lepo gtevilo gostov iz Cirkovc, Crne gore, Majgperga, celo iz Žetal. Posebno so nas razveselile zastopnice Krčevinskega bralnega društva in ptujske Dekliške zveze, v imenu katere nas je pozdravila in v lepem gpvoru vspodbujala, na delo v mladinskih zvezab A. Horvat. Dekleta so nam vzbudile s Šaljivo igro: ,,Luknja v namiznem prtu" smnogo smeha; v prizoru iz življenja: ,,Dom in tuji¦na", so nam vzbujala z besedami in pesmirai ljubezen do mile domovine in materinega. jezika. V krasni božieni igri: ,,,Mojstra Križnika božifiai veSer pa so pokazali mladeniči svojo spretnost, ko so tudi težke vloge i-ešili prav dobro. K. Napast je lepo govorila pred krasnhn božičnim drevescem deklamacijo: ,,V sveti nofei". Med posameznimi tofikami je nastopal ženski in mogki pevski zbor s prisrčjiimi narodnimi pesmicami. Naj bi v novem letu naša mladina napredovala v izobrazbi ter sebi in nara ge veekrat poskrbela poSteno in zdravo zabavo. Sv. Peter na Medvedovem selu. Mladenigka zveza Katoligko-slovenskega izobraževalnega društva pj-iredi na praznik sv. Treh kraljev in v nedeljo po •večernicah predstavo pretresljive igrevtreh dejanjih: ..Sinovo mašfievanje ali spoštuj očeta." Domačini in feosodje, pridite pogledat, ne bo vam žal! "Pridite v velikem številu! Teharje. Naga dekligka Marijina družbh. je prircdila v nedeljo, dne 10. t. m. igro z deklamacijami in sreeolovom, ki je izvrstno uispela. Udeležba je bila za, naSe razmere po\roljna, 6eravno se nekatere, drugace vrle Clanice, nagih prireditev nekako bojijo, Vsa čast Sentlovrenfiankam, ki so se posebno odlikovale s svojo — odsotnostjo! Malo vee zanimanja bi bilo želeti. Šaljivi srecolov nam je napravil dosti zabave in naklonil mnogo lepih dobitkov. Poseb.no pa je igra: ,,Oh ta Micka" vzbujala splo&no veselost. Tudi v gmotnem oziru smo laliko zadovoljni. Vsem darovalcem lepih dobitkov, kakor tudi prirediteliicam, izrekamo v iraenu Marijine družbe tisofieri: Bog plačaj. Vldera ob Savi, Naga Dekliška zveza je spala skoro leto dni. V tem casu se je do dobra odpočila in nioseca septembra t. 1. je v veliko začudenje zopet stojiila na dan. Pokrepfiana je začela zopet delovati krepko in vstrajno. Radi kratkega časa smo imeli razun par odborovih sej le tri večje sjiode, ki pa prifcajo, da se pravo navdugenje ge ni poleglo, temvee sili na dan s podvojeno silo in si daje dugka v neiiiiiornom delovanju. Na teh 'treh sbodih smo se kosalo v raznih govorih in deklamacijah. Posebno naj onii.MiiiiHi našo vrlo predsednico Terezijo Knez. Nio ne zaostajajo za njo: tajnica Minka Resnik, Liza Barbič, Frapciška Dular, Neža Knez, Antonija Radif, JMarija Urgič, Antonija Colnar in druge. Začele smo (U-lovati krepko in za^rtale smo si pot, po kateri hočuno hoditi v novem letu. Upamo. da bomo ob koncu prihodnjega leta lahko objavile obgirno in zanimivo poro6ilo našega delovanja. Te dni pa bomo pridno agitirale za nove narofnike, za nagB katoliško-slovensko glasilo ,,Slovenski Gospodar". Vec je &e takili hiš, ki bi si ga laliko naroftile. Naj najde v vsako hi5o naSe župnije ,,Slov. Gospodar" svoi vhod, . "Mladenka, 8». Lenart pri Velikl Nedelji. Tukajšnja Mladeniaka zveia priredi dne 7. jauuarja t. 1. po cerkvenem opravilu snod v prostorih gost. Alojzija Meško. Glavni g >vornik je g. Alojz Zajc, predsednik z. S. M. iz Sfeal. Mladeniči, dekleta, možje in žene pridite v obilnem Stevilul Vabimo tudi mladeniče iz sosednjih župnij. Italijansko—turška vojska. Lahi poročajo, da so se Turki in Arabci dae 26. decembra pri Bengaziju uraaknili. JDne 22. dec. se je vršila krvava bitka v bližini sela Tobrasu^ Pad]o je na stotine Lahov in tudi Turkov. Dasiravno so bili Turki v manjgini, vendar so po krvavem boju premagali Lahe, ki so izgubili 200 raož. Pri tej bitki so vdrli Arabci in Turki celo v laške utrdbe, Lalii imajo zdaj v Tripolisu veliko vee vojakov, kakor se je splošno sodilo, Do 140,000 lagkih vojakov se nahuja v Tripolisu, 20,000 mož je pa Se pripravljenih v Italiji, da odrinejo na bojišče. Kljub tej primeroma velikanski sili so dosedanji uspebi laške armade zelo majhni. Lahi so lzgubili pri Tripolisu zvezo s sovražnikom in ne vedo, kam so Tnrki in Arabci izginili. Laiii sami prizna.vajo, da vlada pri Tobrasu in Derni rair pred viharjem i.n da sovražnik najbrže namerava izpremeniti bojni iiačrt. Laškira generalom ni čestitati, ker so prisiljcni, da čakajo na to, kar bo storil sovražnik* Pri Tobrasu so Lahe arabski vodniki zapeljali v past, ki jim je bila nastavljena. Lahi so obesili gtiri aral>ske vodnike, ker so izdali pri Tobrasu Lah'e. Pri Tripolisu, a tudi pri Tobrasu in Derni, se priBakujejo novi, hudi boji, kakor se sklepa iz laških porocil. Po uradnih turgkih poročilih turgikemu vojnemu ministrstvu se je posreftilo Lahom v boju, v katerem so imeli Lahi veliko izgub, zasesti dne 26. decembra del turgkih postojank na vznožju gorovja pri Sidi Sajdu. Turki so se morali nmakniti mocni la&ki artiljeriji. Italijanski ra^un o strogkih za vojsko kaže sledečo sliko: 25. oktobra 40,000.000, 5. novembra 5 milijonov, 15. novembra 20,000.000, 30. novembra 20 milijonov, 10. decembra 5,000.000, 26, decembra 20 milijonov lir. Te vsote je nakazal državni zaklatl vojnemu ministrstvu, Skupaj znaga to 110,000.000 lir. Izvzeti pa so strogki za izpopolnitev orožja, popravovojnih ladij, za nabavo premoga in razni izdatki. Vse dosedanje vojne izdatk.e oenijo na 200,000,000 lir. Bosanski mohamedanci so začeli pridno pobirati za svoje tripolitanske verske brate, Naravnost čuditi se je treba, s kako požrtvovalnostjo darujejo bosenski in bercegovski mohamedanci v te namene. Tudi žene darujejo tisoče in tisoce v dobrodelne namene. V sameni mestecu Ljutugki so darovale ženske nad 2,100 kron za turške ranjence. Pegčica bosansko-hercegovskih molramedancev bo nabrala okrog 150.000 kron za svoje brate.  Cenjenim narocnikom. Pred durmi je zopet novo leto in trebabo zopet obnoviti naročnino na ,,Slov. <?iu)podarja" z a 1 e t o 1912. Nedavno smo priložili vsem naročnikom položnice, da ž njimi plačajo narocnino* Denar se naj poglje po položnici. Položnica se naj natanenoizpolni. Ime in stanmoratabiti razlocno pisana, ravno tako tudi pog t a, Stari narocniki naj zapigejo na položnico nad besedo ,,Položnica", besedi: Star naročnlk; novi na" ročniki pa naj na istem mestu zapišejo besedi: Nov naročnlk. Ravno tako se naj zapige na nakaznico: Nov, ali: Star, ako kdo poglje denar po nakaznici. Vse dosedanje naroSnike prosimo, da nam ostanejo zvesti; vsak naj se trudi, da dobi vsaj ge enega novega naroCnika! Na delo torei in žilavo agitacijo, da bo naš list v kratkem v vsaki pogteni slovenski higi! ^ Urednigtvo in upravnigtvo, Najnovejšc. Deželni zbor bo na vsak način sklican za dne 10. januarja, ne glede na to, ali slovenski poslanci obstruirajo aJi ne. Regulacijja pek. VČeraj, dne 3, januarja, je bilo v Gradcu posvetovanje zaradi regulacije rek na Stajerskem, li kateremu so prišli zastopniki vlade, kot zastopniki slovenskih poslancev dr. Korogec in Robic, ler zastopniki nemgkih poslancev, Razgovor }e poka?al, da deželni odbor za Slovenski Sta|er ni izdelal nobenih natančnih, ampak samo takozvane splošne nacrte, s katerimi se ne more regulirati. Naša zastopnika staopozarjala na to malomarnost inzapostavIjanje. Je pa tudi res, da se prejgnji poslanci za take reči niso nikdar brigali. Poslanec Vrečko ima v nedeljo, dne 7. januarja, shod po rani službi božji pri S v. K r i ž u tik Slatine, v CJtalnici, po veBernicah pa v Š m a r j u pri ¦Jelšaji, pri Habjanu. Somigljeniki, agitirajte za obiln.o u(leležbo, Vrsi na shode! Lašlti trg. Po zborovanju S. K. Z. na Laškem, ki se vrgi prihodnjo nedeljo po prvem opravilu v pivnici, vrSil se bode ob6ni zbor Slov, katoligkega političnega društva za laški okraj. Na sbod pride tudi državni poslanec dr. Benkovie, Zadružna zveza v Mariboru priredi v casu od 22. do 27. januarja 1912 zadružiii tečaj v Mariboru. Kdor se želi tega te&aja udeležiti, naj to javi do 8. januarja 1912 Zadružni zvezi v Mariboru. Cadram. Društvo ,,Sloga" ima v nedeljo po vcčernicah dne 7. janUarja občni zbor. Pridite vsi! ZavrC. Gospodarsko bralno društvo v Zavrf-.n bode inielo svoj redni letni občni zbor dne 14. t. nv. j)O rani službi božji v mežnariju Zetale. Katoliško bralno in izobraževalno drušlvo v Zetalali priredi na praanik sv. Treh kraljev, dne 6. januarja po vecernicah igro: ,,Mojstra Križnika božični večer" v stari goli, Ce bo treba, bomo ponovili igro tudi v nedeljo po sv. Treli kraljih. — Na domači veselici je nabral g. Janez Vogrinc, kmet v N.adolah, med svoiimi gosti 3 K 20 vin. za Slovensko Stražo. Posneraanja vredno! Tudi na ,,furežih" ne smemo pozabiti svojih obmejnih slovenskih bratov. Škale. : Z novim letom je tu na veliko veselje mladine z nova oživela dekliška zveza. Na Štelanovo po vefiernicah se je vršil v to s\'rh'o poucen shod, na, katerem je 6. g. kaplan Kompolšek mnogogtevilne zborovalke v lepi besedi navdiiševal k pristopu, na kar se je opisalo 53 vrlih deklet. Ker so vse tudi članice Bralnega društva, se je nadjati, da pride z novim letom tudi več živahnosti v našo bralno sobo, ter ve6 zanimanja za dobro berilo med naše ljudstvo. Ne pozabite! Te dni ge prav pridno liporabite za razšiijanje našega casopisja. ,,Naš teden" se je že riosedai izborno obnesel, ,,Slov, Gospodar", ,,Straža" in ,,Naž Dom" dobivajo zelo mnogo novih narofinikov, Somišljeniki, razvrstite si delo! Vsak zaveden mladenič, mož, mladenka ali žena, naj si šteje v čast, ee i-azširja poštene liste. Vsako prosto urico porabite, da pridobite na&im listom nove naročnike. Jurklošter. V nedeljo dne 7. t. m. se bo po sv. opravilu, ki je ob 8. uri zjutraj, ustanovila v j^urklogtru inladenigka zveza. Govorit pride velec^stiti gospod dr. Hohnjec iz Maribora. Mladeniči iz vseh sosednih župnij se prijazno vabijo, da prihitijo ta dan v prav obilnem številu na: 'naš mladeniSki praznik. Shod bo v župnijsilcem poslopiu. — Na v6s<3lo svidenje! Šniartno pri Sloveitjgraidcu. K,tti!e'6ko bral^io društvo priredi dne 6. t. m. (na kraljevo) igro: rtV Ljubljano jo dajmo." Vrši se ob 3. uri popoldne v gostilniškiili proatorih gospe Marije Dobnik, po domaCe pri Mostnarju, hišna gtev. 5. Vsjpored: 1. Pozdrav. 2. Igra. 3. Petje. 4. Burk^a ,,Kir»et in; fotogral", prosta zabava s ^aljivo po&to, klorijandoli, konfeti itd K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. Cezanjevci. V nedeljo dne 7. t. m. ima bfralno dtruSivo ob 2. uri popoldne v šolskih prostorih svoj i«dni nbčni fcbor. P. n. slovenski župani! Kje se dobijo vse tiskovine, ki jih rabite pri svojem uradovanju? Opozarjamo vas, da ima vse tiskovine naprodaj tiskafrna sv. Cirila v Mariboru, katero vam ,,Slovenski Gospodar" s tem prav toplo priporofia. Tiskarna sv. Cirila vam bode dobro in Mtro postregla, zato pa pridno kupiijte in narocajte pri njej vse tiskovine, papir in druge pisarniške potrebšftine. I*. n. krajnlni šolsklm svetom in šolskim vodslvom naznanja tiskarna sv. Cirila v Mariboru, da ima zdaj v zalogi vse najraznovrstnejge tiskovine, ki so predpisane za njihovo uradovanje, ter prosi, da bi se te zaloge z naročili pridno posluževali. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru z vso uljudnostjo prosi svoje p. n. odjemalce, da bi blagovolili tiskovine za zborovanja, veselice in drugo kolikor mogoCe zgodaj naročati; mnogi naroftijo ge-le v zadnjem trenotku in hočejo imeti z obratno po§to, kar pa posebno zdaj, ko se delo v tiskarni kopici, veckrat pri najboljši volji ni mogoce izvrgiti. Posojilnlce in hranilnice opozarja tiskarna sv. Cirila, da ima od sedaj v zalogi vse tisko\ine, ki se rabijo pri posojilnigkem uradovanju in bode vsem po- stregla točno in natančno,. p Vurberg. ObSni zbor Gospodarskega bralnega društva na Vnrbergu se vrgi na praznik bv. treh Kraljev popoldne po litan>\jah t druetreni sobi. Na sporeda so razai goiori in posebej Se gOfornik iz Maribora, ter volite? novcga odbor*. p Sv. Marko niie Ptnja. Bralco droitro pri Sv. Marku niž« Ptoja priredi v nede\jo dne 14. t. m. po večernicah v Soli obžni zbor po navadnem sporedn. K obilni ndeležbi vabi odbor. lz celega svetau Tisočaki v peči. Star nemški kmet Ganglberger v Mareinu na Solnograškem je iz straliu pred tatovi shranil 3200 K v bankovcih' v peč, v kateri niso Se nikclar kurili. Slučajno pa se je zgo&ilo, da je priŠel v hišo gost, ko kmeta ni bilo doma, Peč, v kateri so bili bankovci, so pošteno zakurili. Ko se je vrnil kmet domov, ni bilo niti enega bankovca veS celega. Vseh 3200 kron je zgorelo. liudniška nesreča v Severni Ameriki. Od 207 rudarjev, ki so se nabajali v rovili nicinika v Knoxvillu, koder se ]e zgodila stragna eksplozija, so rešili le tri delavce, o ostalili je gotovo, da so se zatlušili. Kako rastejo noMi. Nohti zrastejo za S tisoSmk milimetra na tcden ali eno stotinko railimetra na dan. Torej i cm na leto. Poleti rastejo bolj kot pozimi.. Najhitreje raste sredinec, najbolj pocasi pa palec. Tufli imajo nohti desne roke veejo rast, kot oni leve. Da noht zi-ova zraste, potrebuje 140 dni, 70 ldt star človek bi mogel torej svoje nobtove lSGkrat prenoviti. Cudovita operacija. Amerigki listi poročajo: V bolnignioi v Filadelfiji je izvrgil dr. Hammond operacijo, kakrgna se je prej samo enkrat izvršila, Nadomestii je namreč bolne ledvice z zdravirai, Tako operacijo je izvršil precl tem dr. Karel v Novem Yorku, ki je dal bolniku namesto njegovih ledvic ledvice ravnokar zaklanega psa. Dr. Haramond je pa vzel v to svrho človggke ledvice. Dan pred operacijo je namree povozil avtomobil nekega moža, ki je par ur nato umrl, Z dovoljenjein sorodnikov ponesrenega in oblasti je dr. Hammond izrezal ponesregencu ge gorke ledvice, katere je dal potem bolniku namesto njegovih, ki so bile že gnile. operacija se je baje popolnoma posrečila. Cestni tlak iz usnja. V Hanotelworthu pri Birminghanm na Angleškem so pral letom napravili novo često in jo potlakali z usnjem. Sedaj po razmerno dolgem casu ne kaže ta novodobni tlak, kakor je ugotovila strokovnjagka preiska)va, talkorekoč še nikakih sledov obrabljenia. Odpadke usnja, k!i so jih porabili, so a stroii zrezali na prav male koščeke in jih skupno zmešali z asfaltom in kjatramom. Preiskava je pokazala, da je tvarina, ki prihaja iz meŠanice usnja in omen.ienih tvarin, izborno sredstvo za tlakovanje cest. Ta tlak ne dela praliu, je i>rožen, tako, da tudi težki vozovi ne puščajo nikakih razorov, konji lahko stooajo in tudi člo.vek hc*M, ne da bi se slišalo njegovih stopinj. Šestero najbogatejših mož nia svetu. V zadnji, novemberski &tevilki anglegtega lista ,,jStrand Magazine" se nahaja članek, ki označa kakor gest najbogaitejSiTr mož naMsvetu: Rocfcefellerja, Pierpont Morgana,, Astorja, lorda Strahtcona, Andrew Carnegia in lorda Rothschildni. List ceni njih premoženje, premi&io in nepremično, ria 1000,000.000 funtov gterlingov (1 funt 'sterling, = 24 K) in nagiteva vse reči, kar bi jih mogli ti gospodje storiti, če bi se zd*ružili v skupno podjetje in tudi združili svoje glavnice. Najprej bi rnogli plaičati ves dolg Velike Britanije in Irske, ki znaša 730,000.000 funtov šterlingov in ostalo bi jim ge dovolj, da bi kupili rrarodno galerijo v Londonu, muzej South Kensington in bojne ladije I. razreda angleSke mornarice.Mogllbikupitivsoanglegko floto za 200,000.000 funtov gterlingov! in ker je pomorska sila danes v prvi vrsti stvar denarja, bi si mogli za 500,000.000 funtov &terlingov nabaviti ge mnogo niocnejSe brodovje in ž njim ogroževatives svet,ce Oi se jim zljubilo. Ce bi ti velebogatini lioteli biti milosrčni. bi naikupili vse zemljigko posestvo in nepremifinine V.elike Britanije in mogli bi najemnikom odpustiti vse najemnine. To bi bila pa zanje le malenkost, iker so vse nepreraičnine na Anglegkera vredne 220.000.000 funtov šterlingov, in je hiše v Londonu možno kupiti za 44,000.000 funtov šterlingov. Ce bi se hoteli sami nastaniti v kakem kraljestvu, kjer bi imeli dovolj prostora, ne (bi jim bilo treba drugega^ nego nalcupiti škotsko kraljestvo, k,i je vredno skupaj 930,000.000 luntov gterlingov. Zenske oblegale pivnice. Pred kratkim je pnšla v Rigi na Ruskem okoli sedmih zvečer množica, broječa skoraj 2000 žensk, pred najbolj obiskane pivnice ter burno zahtevala, naj se pivnice zapro. Zastonj so skušali v piVnicali sede6i možje pominti razjarjeno ženstvo. Eno pivnico so razljucene ženske skoraj nopolnoma razbile s klimeniem. Navzlic temu, da je policija posredovala, se niso ženske poprej umaiknile, doider niso vsi možje odgli iz pivnic ter zaprli pivnice. Ženske so zalitevale, naj se pivnice ob sedrnih zapirajo ter oldjubile, da bodo v nasprotnem sjučaju ponovile nemire. Star vojak. Iz Peterburga poroGajo: V telesnem gardnem kirasirskem polku cesarske matere v Ga5ini je umrl te dni nelii aktivnl poirtčastnik v starosti 100 let. Do dneva svoje smrti je opravlfal vojagko službo, nazadnje kot nadzornik polkovne cerkve. Leta 1805, kmaiu po nastqoHi vlaote Aleksatndra J., rojen, je vstopil leta 1825, tko je zasedel prostol Nikolaj I., v polk, v katerem je služil 86 let. Za njegovim pogrebom je korakfal ves polk. Pasja steklina. V holnišnici v Kraljevem GrrVdeu ]e umrl gospodar Boufiek, katerega je ugriznil stekel pes. Kmalu potem so oboleli njegov sln, njegova hei, en sluzabnik, tri strežnice in okrajni zdravnik. Vse so poslali na Dunaj v Pasterjev zavod, kjer se zdravijo taki nesreSneži. Paiianje prebivalstva na Franeoskem. Parigki uradni list je nedavno objavil seznam o gibanju prebivfilatva na Francoskem za prvo poiletje l&ll. Iz teya seznama je razvidno, da je Stevilo smrtmb slučaiev za 18.279 vecie, nego gtevilo porocfov: zabeleženo je 404.277 smrtnih slučajev nasproti 385.999 porodov. Ta reziiliat je tem neugodneji, ker je bilovprvem polletju minolega leta 21.Š19 porodov vee neco smrtnih sluoajev. Med clrugim pokaznje seznain, da. ,je skupho prebivalstvo v prvem riolletju t. 1. Stelo na Francoskem 39,252.215 duš; zakonov ie bilo sklenjenih 153 tisoo 931. Točenili pa 6374. Svoborlomiselstvo na Francoskem je krivo padanju stevila prebivalstva. Kjer ni vere, tudi ni sre^-e in blagoslova. Pes rešil 200 Ijudi. Kapitan nekega ponesrecenega parnika je pripovedoval o Sudoviti reSitvi 200 liudi na njegovi iadji. Vse te ljudi je rešil njegov nes. Parnik ,,Jockey" je zadel ob morsko skalovje. Vsled velikanskega valovja ljudje niso mogli priti v rešilne čolne ter se prepeljati na kopno. KonBno se je vendar posrecilo, priti štirim mornarjem na obrežje..Na Solnu so iiq.elŁrv|^.s.-poraocio katere.naj bi se regili liudje na parniku. Komaj so dosegli raornarji obal, je odneslo valovje vrv. Driigemu rešilnemu colnu se pa navzlie vsemu trudu ni posrečilo priti do obrežia. In tako so bili vsi Ijudje v največji nevarnosti, da se vsak trenotek potope. Tedaj pa je prišel kapitan Radway na rešilno misel, izvesti rešitev s pomocjo svojega psa. Konec vrvi je privezal psu okoli vratu, ki je z veselim lajan]em skocil v morje. Tri cetrt ure se je boril pes z valovjem, konfino je pa vendar le priplaval do obrežja. Ljudje na kopnem so potem s pomočjo vrvi potegnili parnik bližje obrežju v mirnejgo vodo, na kar so se vsi lahko na ladji rešili. Nek bogat Amerikanec, ki je bil na ladji med potniki, je izrofiil kapilanu 25,000 dolarjev, s k.aterimi naj skrbno preživlja nemega rešitelja 200 Ijudi. Velikanski viharji so divjali te praznike po raznih krajih Evrope. Posebno hudo je bilo na Por(ugalskem. RekaTajo je narastla za 9, Duero pa za 10 metrov: obe reki, kakor tudi veliko raanjsili rek, ,]e preplavilo obrežje. V Lizboni se je podrlo veliko hig. V Santnrenu je odnesla voda dva mosta. Ljudje so bežali na strehe. Veliko vlakov je radi povodnji skočilo s tira. Vtonilo je veliko ljudi. Dozdaj so do- bili 23 vtopljencev. Grozno je divjal vihar tudi na Francoskera, kjer je ruval drevje, podiral dimnike in poškodoval hiše. Ubitih je tudi tu več oseb.. V Iranooskem obraorskem mestu Haver je vibar pogkodoval irancoski poclmorski čoln. Doslej pogregajo 9> ribiškiji ladij, ki jih je viliar najbrže potopil. Na njib je bilo skupno 600 mož. Predrzni roparjl v Parizu. V predmestju Moiitrnartre se je pred prazniki zgodil drze^-roparski zloein. Pred ueko banko v ulici, kjer je bl?o polno ljuicli, so se v samodrcu pripeljali štirje roparji, ki so nanaclli slugo Gabya. Izstopili so iz samodrča, eden je dvakrat ustrelil na Gabya, M se je zgrudil ves krvav na zeraljo, ostali trije pa so vzeli ranjenču 15 tisoč Irankov denarja in za 200.000 frankov vretlnostnili papirjev. Roparji so nato skocili v samodrč nazaj in se hoteli odpeijati, a ljudje so jih poskugali ustavi<i, pa roparji so streljali nazaj. — Med bojem je bil Gaby zopet zadet s kroglo in je obležal mrtev. Roparji, ki so najbrže ruski anarhisti, so ugli na Anglegko, Grozen uinor na Sveto Jutro. V župnijj Leskovec pri Krškem na Dolenjskera se je zgodil na Sveto jutro grozen zločin. Pri podružnični oerkvi na Gorici pri Leskovcu je bila kakor po navadi na božično jutro sv. maša. K sv. masi so prišli tudi bratje Franc, Anton in Janez Zarn, doina iz Vel. Mragevega pri Cerkljah. Med mago se je začel mlajgi brat Fr, Žarn na koru prepirati z oženjenim posestnikom Meketom in mu pripeljal med prepirora tudi zaušnico, Meke potegne nož in itežko rani Zarna, ki ves s krvjo oblit zapusti kor. Žarn ima težke telesne poškodbe in se bori doma s smrtjo. Ko sta Anton in Janez Zarn izvedela, da je njun mlajši brat Franc težko ranjen, sta šla po magi za Meketom na njegov dom, da bi ga pozvala na odgovor. Tiščala sta v vrata in liotela isa vsak način vdreti v higo. Meke se je nekaj 5asa ustavljal in.iipiral, nazadnje pa je potegnil nož, odprl vrata in oba brata zaklal. Anton je bil na mestu mrtev, Janez je pa umrl par ur kasneje po stragnih mukah. Trupli zaklanih bratov izkazujeta rane na prsih in trebuhu, Meke, katerega soodpeljali orožniki v Krsko, trdi, da je storil to v silobranu. Jasnost v to žalostno zadevo bo prinesla ge-le sodnijska obravnava. Sedaj se še ne more reči, na kateri strarsi jo krivda. Zaklana fanta so prenesli v mrtvašiuco v Cerklje, kjer se bo vršilo raztelesenje, Cerkev so zaprli, ker je na koru in po stopnicah vse polno krvi. Prevarieni Rotšild. Ko je pred kratkim umrl glavar francoskili Rotšildov, je priobčil nek list zanimiv dogodek iz življenja umrlega. Nek mlad mož, ki je bil v posesti dragocenega čajnega servlca, je prišel v denarne stiske ter je bil prisiljen, da proda podedovano dnižinska dragocenost. Trgovec, kateremu je ponudil svoj zaklad na prodaj, mu je svetoval, naj porcelanske service, ki ga je cenil na 50 tisoč frankov, ponudi baronu Rotgildu, edini osebi, od katere bi mogel dobiti primerno ceno. Mož se je rav. nal po nasvetu ter šel s posodo v baronovo palačo. V ta nainen si je nadel masko napol živega starca ter s>e je tudi primerno preoblekel. Rotšild mu je ponudil za čajni servic 15.000 frankov, a starfeek ga je prosil s tresocim glasom, naj, namesto da bi mu izplaeal gotovo svoto, doloci dosmrtno mesecno rento 400 frankov. Z ozirom na starckovo slabost, ,se Rotšild niti trenotek ni obotavljal, da ne bi sprejel ponudbe, in iznajdljivi mož jo leta in leta vsak mesec vlekel svojo pokojnino. Cez leta pa je dobil nekoč povabilo, naj se oglasi pri Rotgildu, Igralec je prišel zopet maskiran kot slaboten starček, ko pa ga je vnrašal RotšiM, ka,ko se počuti in k.oliko je sftar, je potegnil mož, ki si je med tera časom v svetu pridobil že mnogo ngleda, sivo lasuljo z glave ter pojasnil celo zadevo, ki je danes 50 let staremu možu prinesla naraesto ponujanih 15.000 frankov čistih 80.000 frankov, ki se mu jili je v teku let izplacalo v mesečnih obrokih pri blagajni bogatega bankirja.