ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O Preis - cena l> DRUŽINSKI TEDNIK 1 Leto XV. V Ljubljani, 25. novembra 1943. štev. 47 (732) : Danes: Kar si sejal, to boš žel. Slovenski rek »D P. L' 2 INSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. OrednlitTO )■ uprava w Ljubljani, Miklofiičtva 14/111. Poštni predal 6t. 845 Telefon St. 33-32. — Račun poštne hranilnice * Ljubljani 6t. 15.393 — Rokopisov ne vračamo, nefrankiramb dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v mamkah. NAROČNINA Vi leta 10 Ur, */* leta 20 lir, vse leto 40 Ur. — V tujini 64 Ur na leto. — Naročnino Je treba plaCatl vnaprej. C£NE OGLASOV V tekstnem delu: eno9tolpčna petltna vrsta ali njen prostor (višina 8 mm in širina 65 mm) 7 'Jr; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — N o 11 c e s vrstica 7 lir. Mali o g i a • § I : beseda 0.50 Hre. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. j Detnan tiufozni ! ■ NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN ; (Gl. str. 5.) Velik obrambni uspeh na vzhodu. - Samos kapituliral Fiilircrjev glavni stan. 23. nov. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Severovzhodno od Kerua so se izjalovili ponovni sovražnikovi napadi. Na nikopolskem mostišču in v velikem Di#,eprovein kolenu ie včeraj sovražnik oiaeil svoie napade. Prišlo je do budili, ves dan trajajočih boiev. v katerih so bili vsi sovjetski poizkusi prodora odbiti, nekateri vdori pa s takojšnjimi protisunki očiščeni ali zajezeni. Na nekem vdornem mestu, za katero trajajo še srditi boji. je nemška oklepna boina skupina uničila 82 izmed približno sto napadajočih sovražnikovih oklepnikov. Skupno ie bilo v včerajšnjih boiili uničenih na tem področiu 146 sovjetskih oklepnikov. Pri Čerkasih so bile sovietske čete. Jvi so vdrle v naše postojanke, z odločnim napadom ponovno vržene nazaj. . Zahodno od Kijeva se ie sovražnik ogorčeno upiral našim protinapadom. Po odbitju mnogih sovražnikovih Protinapadov, so naše divizije ponovno nastopile, predrle sovražnikov v globino razporejen obrambni sistem in uničile dva sovražnikova polka. Jugozahodno od Gonila so bile naše cete v posameznih odsekih umaknjene pred nadmočnim sovražnikovim pritiskom na postojanke v ozadiu. Severno od mesta so se končali hudi boii s ponovno naskakujočimi sovjetskimi četami s polnim nemškim obrambnim uspehom. Na področiu južno od Kličeva so v teku siloviti boii s sovražnikovo bojno skupino, ki ie tu vdrla. Zahodno od Smolenska so v sedemdnevni tretij bitki na smolenski avtomobilski cesti izvoievali odličen obrambni uspeh pod vrhovnim poveljstvom generalnega polkovnika Hein-riciia in poveljstvom nehotnega generala Voelckersa stoieča šlezijska 18. oklepno-grenadirska divizija. \virten-berško-badenska 25. oldepno-grenadir-ska diviziia. wirtenberško - badeuska 78. napadalna divizija. 1. SS pehotna brigada (motor.) in v bojih na zemlji uporabljeni deli 18. protiletalske di-vizi ie •34 sovjetskih strelskih divizij in 6 oklepnih brigad se ie tu zaman zaletavalo proti nemškim obrambnim postojankam in ie utrpelo pri tem brezprinierne izgube ljudi in gradiva. Vzhodno od Vitebska in na vdornem področju Novela so se izjalovili nekateri krajevni sovjetski sunki. Pri našem napadu severnozapadno od Ne-vela je bil sovražnik vržen nazaj proti jugu. V južni Ttaliii ie napadal sovražnik na skrajnem levem krilu z močnimi silami naše postojanke severno od reke Sangro. Mnogoštevilni napadi so bili odbiti en krajevni vdor zajezen. Po brezpogojni kapitulaciji sovražnikove pomorske trdnjave L e res ie sedaj odložila orožje tudi posadka otoka Samosa. Nemške čete so se izkrcale na otoku. Del posadke, obstoječe iz angleških in badogliievskih čet. ie v zadnjih dueli zbežal v nevtralno inozemstvo. Cete v moči okoli 0000 mož. ki iih ie zapustil njihov divizijski poveljnik, fiedaj razorožuieio naši izkrcani oddelki. Angleški oddelki bombnikov so izvedli v včerajšnjih večernih urah težek terorističen napad na prestolnico Reicha. Številne odvržene in zažigalne bombe so povzročile razdeiania v več mestnih delih. Vrsta nenadomestljivih umetniških zgradb je bila uničena. Prebivalstvo je imelo izgube. Druge sovražnikove letalske sile so napadle neki kraj v Porenju. Navzlic posebno težkim obrambnim razmeram ie letalska obramba, v kolikor ie bilo doslei ugotovlieno. sestrelila 29 sovražnikovih bombnikov. las vojnih poročil nemškega vrhovnega poTeljništva v preteklem tednu: Severovzhodno od Kerča so se izjalovili slabotni sovražnikovi sunki. V velikem Dnjeprovem kolenu in pri Čerkasih so bili samo krajevni boji. Na bojnem področju pri Kijevu naše ■Cete kljub žilavemu sovražnikovemu odporu in slabemu vremenu dalje prodirajo. Naše čete so v naskoku zavzelo mesto Žitom jr. ki ga ie pred nekaj dnevi zasedel sovražnik. V čiščenju po mestu in okolici smo zajeli mnogo vojnega plena. Zahodno od Smolenska sovražnik zaradi dosedanjih hudih izgub ne napada več. i Z južnoitalijanskega bojišča porogajo o obojestranskem topniškem in izvidu iškem delovanju. Nemška letala so ponoči napadla (južno Anglijo in povzročila velike po-Pare tudi na mestnem področju Londona. Na Atlantiku je oddelek naših bojnih letal napadel neki sovražni konvoj in dve trgovinski ladii s skupno nosilnostjo 18.000 ton tako poškodoval, sta se zanesljiv« potopili. Umorjeni, ker so ljubili domovino Tragedija slovenskih nacionalistov na Grčaricah, v Kočevju in Mozlju Zadnje številke našega lista eo bile prepolne drugega nujnega gradiva, zato žal nismo moglj obširneje poročati o tragedij,j naših junakov in mučencev na Grčaricah v Kočevju in Mozlju. Naj zato danes izpolnimo svo-io nacionalno dolžnost. Spodinie poročilo ie prirejeno v po »Slovenskem Narodu«, ki ie tudi šele ta ponedeljek v zgoščenem pregledu obdelal to žalostno poglavje naše nai-novejse zgodovine. Iz istega lista naj tudi dobesedno ponatisnemo naslednji odstavek redakcijskega komentarja, napisanega našim junakom v spomin: •»Vemo. da ste umirali kot možje, kot junaki in kot nacionalisti. Ta zavest nam pomeni neizmerno mnogo. Okrog Vaših im m in okrog Vaših vzklikov v trenutkih, ko so zaregljale strojnice nevrednih sinov slovenskih mater, bomo spletli ep naše narodne borbe za obstanek, okrog njih bomo spletli legendo o junaštvu vseh znanih in neznanih borcev; ta ep in to legendo bodo naših otrok otroci pripovedovali svojim potomcem — to bodo naše gusle, ki bodo stalno bodrile •naš narod k slogi, ponosu, junaštvu in ljubezni do rodne grnde.c Grčarice Nacionalna postojanka borcev na Grčaricah ie bila v 2 poslopjih, oddali enih drugo od drugega okrog 300 m. Poslopji sta bili primerno utrjeni ter sta predstavljali varna po^toiauki za orožje, kakršno ie bilo do tedaj v navadi pri medsebojnih sr »padi h med komuni stičnimi in protikomunističnimi oboroženimi oddelki. Zato eo ss branilci na Grčaricah počutili mirne 'tudi še potem, ko se ie komunistični napad na po^oianko že pričel. Nihče namreč ni pričakoval, da bo t o zlomu •italijan-Ake voiske prišlo do izdajalskega sodelovanja med komunisti in ba-dolie-v^kimi četami M so bile povzročile toliko nesreče našemu ljudstvu. Glavni komunistični napad se ie pričel v sredo 8. septembra, vendar pa. daai ie bil močan, ni prinesel napadalcem zaželenega uspeha. Obramba je z lahkoto odbijala vse poskuse 'komunistov ki iih je bilo okrog 1500. Pri nanadu ie namreč sodelovala celotna 14. »diviziia«. katere sestavna dela sta bila tudi Tomšičeva ter šer-cerieva brigada. Branilcev ie bilo samo nekai nad 150. Ker napad snm ni dovedel do uspeha. so poskušali komunisti zlomiti ~ no r?TMirr nin bo nekatere stavbe, ki so se nahajale v neposredni bližini glavne nacionalne roštoianlke. s čimer po zanesljivo pričakovali, da se bo požar prenesel na obrambno postojanko oblegancev ter iih prisilil h kapitulaciji. Vendar ie bila obramba pripravljena na to. Kljub silnemu mrazu ie pogasila požare. Pri tei priložit o~'li ie bil od ko- munistične Puške skozi prea ustreljen tudi poveLiniiik rosadike maior Kopri-viea-Borut. Tudi nočni napad na po-stoianko ie ostal brezuspešen ter se ie zlomil nad trdovratno odločnosti« oblegancev. Zaradi neuspehov, ki so iih doživeli kom umisli prvi dan svojih napadov na nacionalno postojanko. ko niso mogli doseči nikakeiga pomembnega rezultat«. »o začeli drusri dan svoi napad stopnjevati z uporabo italijanskih protitankovskih topov, bi so iih bili ponoči pripeljali na Grčarice. Zaman! Opoldne so portali komuni: rti oblegani posadki listek. ki ie pozival na predajo in ie bil poln zasramovani in groženj. Posadka ie predaio odklonila. 10. septembra z jutra i se ie na pad ponovil z vso silo. Hkrati so namreč napadale vse enote komunistične »divizije«. Takoj prva granata ie porušila skoraj vso steno glavnega poslopja v prvem nadstropju. Kmalu je bila porušena tudi stena v pritličju, ki pa so io obleganci za silo ponovno zgradili. Ob štirih popoldne ie granata zadela bunker, ki ie stal pred poslopjem in v katerem se ie nahajal poročnik K ran 'c s svoiimi možmi. Sila eksplozije ,in rušeči material ie stisnil njega in njegove hrabre tovariše. Odpor ie postajal vse težii. Ruševine, ki so iih povzročale topovske granate. so se usipale na branilce in obrambni pros'or. ki ga ie nanolnje-val dim izstrelkov ter prah rušeče se stavbe se ie čedalie boii krčil. Zaradi stalne borbe že popolnoma izčrpani branilci so ep. odločili za predaio pod pogojem, da se jim dovoli urnik z orožjem. Na ta pogoj 60 komunisti s častno besedo pristali. Ko so komunisti pristali na pogoj Častnega umika z orožjem, so obbeafi-ej v znak predaje poeloianike izobesili be'o zaotavo. V tem trenutku pa se začne na »rainotneiše poglavje komu-nisfično - badolievekes« napada na Grčarice, ki v jarki luči prikazuje vso moralno propadlost komunistov. Tista trenutek, ko se ie na poslopiu poia-vila bela zastava, so komunisti vdrli v poslopje. se vrgli na oblegance, ki so b:li ž“ pred tem iwtavi'n borbo, ter jih začeli razonrževati. Častna beseda o uinilfeu z orož'em je bila po'eptana. Bila je samo sredstvo za dosego namena. kakor stoli zapisano v komunističnem evangeliju. Kočevje Iz dosedaniih časopisnih poročil ie javnosti v glavnem znana Safoatna usoda nacionalnih borcev, kronana s tako imenovanim kočevskim procesom, ki eo ga komunisti uprizorili v svrho »legalizacije« mnfflSSSneea umora nad stotinami ljudi, ki niso bili njih prepričanja. V imenu nove »oblasti« se ie sestal kočevski »eodni dvor«, ki naj bi po dolgotrajnem predzasliševanju ter obtožbi 21 mož in fantov iz vseh slojev našega naroda sodil »narodnim izdajalcem«. Krvava vizija procesa ie imela svoje ustrezajoče ozadje. Kočevska kinematografska dvorana ie bila vsa v rdečem. Vse ozadje odra, na katerem se ie namestil »sodni dvor«, je bilo zagrnjeno z rdečimi zastori. V sredi je bila obešena slivenska tro-bojika s peterokrako zvezdo, ki io je poieg tega »krasil« velik pozlačen anrblem trirogega znamenja z inicialkama OF Z rdečimi, do tai segajočimi pregrinjali ie bila pokrita tudi miza. za katero se ie zbral »sodni zbor«, ki mu je načeloval »sodnik« Kržišnik. Pod to krvavo drapeiriio ie potem padla tudi sodba. ki je bila določena že v naprej in ki io ie dvorana, zajedena z raznimi terenskimi odposlanci in odposlankami ter povabljenimi »pričami«. z vsem navdušenjem pozdravljala. Toda mučilcem še ni bilo dovoli, da so se samo enkrat našla tal j nad trpljenjem svojih ujetnikov. Njih muke so hoteli ovekovečita. Zato so jih fotografirali in Kimali ob njihovem prihodu v Kočevje. ko so morati ure in ure etati pred osnovno šolo. zato so namestili filmskega operateria ter fotografa tudi v kinematografu’.-'! dvorani. Njima pa so dodali še karikaturista Nika Pirnata, tistega, ki ie v Gonarsu za vino izdeloval italijanskim kraljevskim oficirjem n i i h portrete. Morda M filmi in te plošče niso propadle. morda bomo nekoč lahko videli jasna čela borcev, jasne oči ki so neuklonljivo zrle v svoje krvnike... Mozelj Glavni kočevski »proces« te na emrl obsod il 1(5 bereev. Istočasno se ie pred »rednim sodiščem:; Šercerieve brigade vršilo hitro zasliševanje ter obsojanje še preostalih ujetnikov, od katerih na nihče ni vedel kakšno usodo eo jim določili niih sodniki. Na večer 12. oktobra pa so vsi začeli nastopati svoi« poslednjo pot. Z italijanskim oklepnim avtomobilom so odpeljali natorei šestnajst glavnih obsojencev. Odhaiali so e pesmijo.-ki ie donela po vsem Kočeviu. N i im so sledili v večjih skupinah tudi obsojenci iznred »sodišča« Šereerjeve brigade. Nikomur od njih ni bila dana priložnost. da bi se, čeprav tudi le formalno. zagovarjal .Vsem je bila že vna-prei določena smrt Odhaiali eo vsi v isti smeri. Njih poti je vodila v Mozelj. kjer je Šerrer-ieva brigada izvrševala svoie krvniške posle... V Mozliu leže danes nešteti grobovi 'in ^grobišča. Na stotine iih ie. V niih ■počivajo borci, vzorni oficirji in Sokoli ter mnogi drugi idealni Slovenci, katerih edini greh ie bil. da eo se Pojavili po robu naijvečjemu uničevalcu Lastnega naroda, prolinarodnemu slovenskemu komunistu. Potiska diviziia v Rusiji dezertirala Kaj pripovedujejo poljski pribežniki o sovjetskem »paradižu" Iz Berlina poročajo IS. novembra: Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja, da so pri nedavnem velikem sovjetskem napadu na bojišču pri Smolensku prvič uporabili puli dele tako imenovane poljske divizije t-Tn-deus Kosziuszko<. ki so po kratkih borbtih strnjeno prešli na nemško stran. Berlin. 19. nov. DNB. Pri Sovjetih osnovana, poljska divizija je na srednjem odseku vzhodnega bojišča prvič posegla v lx»j. Pri tej priložnosti eo vsi n ion. j deli polnoštevilno prešli na nemško stran. Izpovedi ubežnikov nam razgrinjalo presenetljivo sliko o ravnanju s Poljaki v Sovjetski Zvezi, ki znova razkriva grozote boljševiškega sistema. Po sovjetski zasedbi vzhodne Poljske v jeseni 1930. so Mie izvršene obsežne de.portaaiie Poljakov. Narednik loplawskij ie. pripovedoval: »Takrat ®em se trij ali štiri dni skrival. Nato sepr naletel na nekega sovjetskega vojaka ki mi je rekel, da se mi ni treba skrivati. Zato sem bil nekai dni doma in kmalu nato aretiran. Dolžili so me, da skrivam poliske partizane in da nakupujem orožje Vprašali so me, zakaj sem bil odlikovan z nekim poljskim odlikovanjem, koliko častnikov sem postrelil, in tako dalje. Med preiskavo so mi vlivali vodo v nos in moral sem skoraj dve uri stati nac v vodi. Nisem več pričakoval, da bom vse to preživel, in ros ne vem. kako sem mogel vse to prestati, ker sem že 'Uiuval kri.« Po sklopu pogodbe mod Sovjeti in Sikorski.nl eo nekai Poljakov izpustili. Ko pa pozneje Sikorskiiieve če'e prepeljali v inozemstvo, je bilo svobode konec ter so bili Potiaki znova poslani v taboriSča ali v delavske ba-tal;one. V pričetku leta 1943, eo osnovali Sovieti. ki so hoteli demoniilra-tivno pokazati svoje stališče v poljskem vprašaniu eno poljsko divizijo, ki so ji. v zasmeh. da'i ime poljskega borca za svobodo Tadeia Kosziuszka. Izmed pregnanih poljskih državljanov, loj so po množičnih pokol jih v stilu katvnskega množestveuega umora in po ti«o*glavpui urni ranili z« «••••'• s t"’ * te m mraza še ostali v prisilnih tabo. r išči h. so v ma ju lela 1943. vojaški konvfc tvorili boljševiki poljskega in ukrai'n-kega rodu. Kakor pri vsaki boliševiški enoti ie deloval tudi tu znani politični aparat židovskih komisarjev, ki so ga v iem primeru nazvali »oddelek za poliftično vzgojoe. »Rekli so nam. da ne pridemo na fronto, preden ne prekoračimo poljske meje,« je poročal Maksim Kišloo. »Rekli eo nam dalje, da ostanemo v etapi ko tretia obrambna črta. Toda porinili s« nas v osipredie. Ko so z raketo dali signal za napad, ni nihče zapustil strelskega iarka. Takrat »o začeli židovski komisarji in boljševiki streljati na ljudi. Poleg mene ie bil nekdo ustreljen, ker ni hotel iz strelskega iarka. Videl sem, da so mnogi prebežali k Nemcem. Takrat sem mislil, da me bodo Sovjeti na mwlu ubili. Vendar sem pričakal Nemce ter jim izročil svojo strojnic*,« Kakor tzhaia iz izpovedb ujetnikov divizije »Kosoiusziko«. eo povzročile vesti o množičnem umoru pri Kaivnu grozo, bes in strah. Omembe vredno ie. da po izjavi Stanislava Relesta vojakom diviziie »Sosmiszke« Sovieti defistva katvnekega umora sololi nkoljšo. kakor mi. Nasprotno, v Rusiji j* manjka. Ne ugovarjaj, da je to propaganda. Dejstvo je, da morajo Američani pošiljati Rusom ne samo tanka in letala, ampak tudi živež (in še to samo poleti). Izguba Ukrajine se la pozna. A preden bo požgana Ukrajina. Rusom prida rodila, bo preteklo vsaj leto dni. rajši še enkrat več. Pa denimo zaradi poenostavljenja, da so Nemci in Rusi glede hrane na istem. Glede vojaške opreme in oborožitve takisto; saj dela vsa Evropa tako rekoč samo za vzhodno fronto, ko pa italijansko bojišče v primeri z njo skoraj ne šteje. Isto je glede vojaške zmogljivosti: kolikor je Rusov več, so Nemci kot poklicni vojaki boljSi. Zato je danes rezultat vojne na vzhodu v glavnem neodločen. Kako dolgo bo tako? Najbrže vse dotlej, dokler se psihološki moment ne razraste v glavnega činitelja.« »Saj, saj, zdaj sva pa tam!« je vzkliknil zmagoslavno. »Revolucija bo prišla, pa bo konec.« »Pri nas že imamo revolucijo, pa še ni konec. V Nemčiji ni revolucije in ne verjamem preveč, da bo. ,Vj;ai takšna ne kakor pri nas. Nemci ne pobijajo same sebe kakor mi; priznal mi boš, da je tudi leta 1918. šlo skoraj brez krvi. če ti je zgod^vira kaj znana seveda. Sodi o politični zrelosti Nemcev kakor hočeš, eno je gotovo: pokazali so, da so kot narod neizmerno nad nami. A to ni tisto, kar sem imel v mislih, ko sem omenil psihološki moment. Gre za to, kdo fco dali vzdržal. Če si elementi, ki Bem jih navedel, drže ravnotežje, bo odločila vojna morala. In ta je pri discipliniranem narodu s tisočletno vojaško tradicijo, s kakršno se Nemci upravičeno ponašajo, bržčas trdnejša kakor pri Rusih, ki se sicer hrabro bore, a so v bistvu vendarle nevojaški narod s pičlimi 25 leti revolucionarne, ne pa vojaške tradicije. Pri-štejmo k temu še okoliščino, da tako imenovane druge fronte na zahodu ni in da je še izlepa ne bo...« »Zakaj je ne bo?« »Ker so Anglosasi predvsem računarji in se jim ne da hoditi za Ruse po kostanj v žerjavico. Rusi bi radi, da bi Anglosasi in Nemci drug drugemu kri puščali, da bi potem sami laže Evropo zavzeli — Anglosasiv pa to vedo, a zraven jim gre še v račun, da Sovjeti čim bolj krvave.« »Lepi zavezniki!« je zagodrnjal moj sobesednik. To je bilo za čudo vse, kar je imel pripomniti moji .izdajalski* razlagi. Očitno si je bil o stvari že sam ustvaril podobno sodbo. »Kaj pa naši partizani?« se je potem z ze izpodkopano moralo umaknil na svoio poslednjo obrambno črto. »Njihovih zmag pač ne boš tajil.« »Če šteješ pobijanje Slovencev in uničevanje njihovega imetja med zmage, ti moram res priznati: partizani zmagujejo. Toda prave, resnične in končne zmage ne bodo nikoli izvo-jevaJj. Ker jim ne gre za narod, ampak za komunizem; ne za osvoboditev, ampak za revolucijo; ne za red, ampak za anarhijo. Če nisi docela zaslepljen...« »Motiš se,« mi je skočil v besedo. »Nikoli ne bodo partizani izgubili; če no zaradi ideje, bodo zmagali že zato. ker jim Angleži in Rusi pošiljajo pomoč.« Skomignil sem z rameni in se prizanesljivo nasmehnil. Iz izkušnje vem, da je jalov sleherni argument, kadar nanese pogovor na famoznega .majorja* Jonesa in na angleške padalce. »Kar smej se!« je živčno vzrojil. »Ko nič ne veš! Jaz pa pozitivno vem, da nam Angleži konserve pošiljajo, pa puške in municijo. In tudi to vem, da Rusi naše s cigaretami zalagajo.« »I. kajpak,« sem vdano pritrdil, utruien od jalovega prepričevanja. Vrhu tega me je jel pogovor dolgočasiti ; prevečkrat sem že slišal to pesem, da bi me še zanimala. »Le norca se delaj! Pa ti bom dokazal in potem te bo minil smeh. Jutri ti prinesem rusko cigaretno škatlo, ki sem jo dobil od prijatelja z dolenjskega. Dotlej pa zbogom!« »Zbogom!« * Drugi dan že zdavnai nisem več mislil na popisani razgovor, ko potrka na vrata in stopi v pisarno moj znanec s ceste. »Ali si sam?« »Kakor vidiš.« »Prinesel tem, kar sem ti včeraj obljubil.« S temi besedami seže v« žep, potegne iz njega cigaretno škatlico in jo zmagoslavno pololl predme na mizo. »Zdaj menda verjameš?« Na škatli se je bralo: ileTTb£JT» BaKa^roBT. IIOTJHOBH uponjKr« Pyce (Po naše: (Pet’r Bakalov, tobačni Izdelki. Ruse.) Zasmejal sem se na ves glas. »Zakaj se smeješ?« je užaljeno Vzkliknil. »Ali nisi prebral?« »Sem, prav zato se smejem. Ali ■naš ruski?« . »Ne.« k »Bolgarski?« »Tudi ne.« »Cirilico pa, upam, znas brati?« »Menda — razen tistih dveh ali treh črk. ki so pač ruske.« »Ali si prebral zadnjo besedo?« »Sem: Ruse. Saj to ravno...« »Vem. In kaj misliš, da ta be-*eda pomeni?« »Ruse. ali pa Rusijo — nekaj pač, kar je z Rusijo v zvezi.« »Toliko kakor turščica sv Turki. liuse pomeni po naše Ruščuk. In Ruščuk je mesto vv Bolgariji. In luska cirilica na tej škatli je v resnici bolgarska — lcakor so bolgarske ^*t- ...ursikdo drusi.« sem popravil, toda prekinila me ie. »O, vem — Mr. Ihvicht Turner ste in živeli ste leto dni sami v Kalcami. Profesor, vzeti me morate na prihodnje potovanje s seboj!« Charlie ie nekai zamrmral Nehote sem se moral nasmehniti. »Ali ste morda tudi ceolofeinia?« sem io vprašal. Odkimala ie. 3 Dekle sem. ki ima dosti denarja in bi rada videla nekai sveta in živlienia,« ie priznala s presenetljivo odkritost io. »In vi ste človek. Mr. Turner, ki sem ca ves čas iskala. Razkazati mi boste severno Kitajsko.« Tisto noč nisem več 1n' 1 sem z njo do zoro v majhni čaiarni nasproti Fenove trgovine in nato sva sedla v rikše in odnesli so naju »o prašnih pekinških cestah proti nebeškemu svetišču. Bila ie huda. ker sem jo bil prosil, naj prepusti Chat' 'u zapestnico iz žada. in Charlie se ie bil moral zadovoljiti z obeskom. Bil ie užaben. ker nisem vet rrovoi-P z niim. Imel sem bil samo še oči za to dekle. Bil sem pol leta na poti in bila ie prva Američanka, ki sem io nato srečal. Govorila ie dniffače kakor ženske. ki dolco let žive na Kitajskem. Govorila je v mojem jeziku in razumel sem nien smehljaj. Charlie kajpak teca ne more razumeti. Charlie ima vendar svoio ženo in se ni pol leta plazil po Mongoliji, kier živ krst nc zna analeiki. ( Del j e prihodnjič) Priti na svobodo, to jc edina želja, ki mu je dala du so je kljub popolni Vztrajne selilke na jug Štorklie - prebivalke dveh celin Dvakrat na leto na 10^000 kilometrov dolgo potovanje Ko Evropo obišče jesen, se štorklje odselijo na jug. Staro in mlado se zbere v jate in skupaj odleti na svoje vsakoletno potovanje. Njihov cilj je že •d nekdaj Afrika, samo da potujejo tja v dveh smereh. Štorklje, ki so doma v srednji Evropi, lete v jugovzhodni smeri, in sicer čez Madžarsko, Bospor, Malo Azijo, Sirijo, Palestino in od ondod v Afriko, one, ki so doma v zahodni Evropi, pa preko Francije, Španije in Gibraltarske ožine do Maroka. Obe skupini štorkelj se najbrže ob Nilu snidejo in potem skupaj odlete dalje na skrajni konec Afrike. Razdalja, ki jo prelete, je dolga nič manj ko 10.000 kilometrov. Kako pa najdejo štorklje iz domo-ine v Afriko? Prej so ljudje mislili, se mlade štorklje tega orientacijskega čuta priuče od svojih staršev, profesor Thienemann, ki je leta in leta študiral ptice selilke, je pa ugotovil, da to ni res. Mož je vzgojil m!a-de štorklje, in sicer tako, da nikdar hiso bile v družbi starejših. Jeseni jih je spustil na svobodo šele tedaj, ko »o druge že odletele na jug. Tedaj so jnlade štorklje — bilo jih je okrog £00 — na profesorjevo veliko začude-bje odletele v isto smer ko njihove starejše tovarišice. Profesor Thienemann je naslednje leto napravil z mladimi štorkljami nov zanimiv poskus. Ptice, ki so se Jzvalile v nekem kraju vzhodne Evrope, torej tam, odkoder se selijo na Jug čez Madžarsko, Malo Azijo in Si-rijo, je preselil na zahod, odkoder se štorklje selijo čez Francijo in ftpanijo. Profesorja je zanimalo, ali se bodo ptice pridružile svojim tovarišicam, poma na zahodu, in z njimi odletele tez Gibraltar, ali se bodo pa držale Vzhodne smeri svojih staršev Ko jih |e jeseni izpustil — bilo jih je 164 — so odletele na jugovzhod in se celo na tvojem poletu čez Alpe niso izgubile, mveč 60 se držale vzhodne smeri, asno je torej, da so sledile priroje-emu orientacijskemu čutu. Zakaj štorklje zmerom potujejo po Isti poti, kako se orientirajo in še Jnnogo drugih vprašanj o njihovem potovanju je še do danes oslalo nepojasnjenih. Znano je pa. da te ptice precej počasi potujejo.. Na dan sicer tiavadno prelete 120 do 200 kilometrov, zato se pa včasih v kakšnem kraju, kjer je posebno dosti hrane, fca dalj časa ustavijo. Posebno primerna za takšen počitek so seveda močvirja. Nekako sredi novembra, torej po trimesečnem potovanju, prilete štorklje v Afriko. Čeprav je tu dovolj hrane, ne gnezdijo. Ko Evropo obišče pomlad, se zbudi v srcih štorkelj hrepenenje po domovini. Tedaj se zbero in skupaj odlete v svoje rojstne kraje, če mogoče prav v svoja lanska gnezda. V Afriki ostanejo samo eno do dve leti stare štorklje, ki napornega potovanja ne bi vzdržale. Ptice selilke navadno ločeno potujejo v domovino. Tega pravila se drže tudi štorklje. Jeseni so se v domovini ločile od svojih zakonskih drugov in ee šele spomladi spet snidejo v domovini, in sicer na lanskem gnezdu. Kdor izmed zakonrev prej pride, se tgnezdi v starem stanovanju in prične urejati to in ono, kar je trpelo od zime. Brž ko se vrne tudi zakonski krug, se prične delo in skrb za potomce Zakonca nanosita vejevja, koše blata ali konjskega gnoja, ki je zelo uporaben, in na novo uredita stanova nje. Seveda je zima poškodovala tudi gnezdo, ki mora bili posebno skrbno zgrajeno. Vanj prineseta zakonca vse Biogoče stvari, ki jih najdeta na svojih poletih. Iz sena, perja in celo papirja pripravita svojemu naraščaju Jnehko ležišče. Včasih položita v posteljico za mladiče stare nogavice ali Rokavice, ki jih najdeta pri ljudeh. Pogosto se zgodi, da se eden izmed zakoncev ni vrnil iz daljnje Afrike v Eomovino. Njegov zakonski drug ga ekaj časa zaman čaka, potem pa sklene nov zakon. Za ovdovelo štorkljo se včasih vname med gospodi štorkljači hud boj, ki se pogosto konča s smrtjo enega izmed snubcev. Vrsla štorkelj, ki živi v Evropi, je znana po svojih klopotajočih glasovih. Dokler štorklja ureja gnezdo, venomer klopota, da jo človek že od daleč zasliši. Kaj hoče s temi čudnimi glasovi povedati, ne vemo. Gotovo je pa, da s tem klopotanjem izraža ljubezen, veselje, pa tudi bojevito razpoloženje. Torej imajo ti za naša ušesa tako enolični zvoki zelo različen pomen. Ko samica izleže štiri do pet jajc, je čas za valjenje. Samica in samec valita izmenično. Čez približno trideset dni pogledajo iz jajc mladički.,kt-so na prvi pogled popolnoma podobni mladim racam ali gosem. Imajo kratek kljun in tanke, rožnate nožiče. Zakonca imata z mladiči kaj težko delo. Eden izmed njiju mora naraščaj pretj s perjem, njegov zakonski drug’ mora pa skrbeti za hrano in zn gnezdo. Toplota je namreč mladičem prav lako potrebna kakor hrana. ^ Ker se gnezdo pod mladiči s časom potlači, ga morata zakonca stalno popravljati. Zato prinašata s svojih poletov gnoj, seno in travo. Z njo svojemu naraščaju znova postiljata. Trebuščki mladih štorkelj se sicer ed gnoja umažejo, zato jim je pa na ujem toplo in mehko. Starši imajo sprva z mladiči zelo veliko dela. Hraniti jih morajo namreč s posebno kašo, ki jo pripravljajo v svojem grlu. Pozneje, ko pa mlade štorklje nekoliko dorastejo, jih pitajo z žabami in drugimi poslasticami. Ko mladiči nekoliko dorastejo, skušajo stopiti na noge. To se jim sprva ne posreči, potem pa le gre. Takoj nato se vadijo stati na eni nogi. Se nekaj tednov in mladiči odlete iz gnezda. Čeprav si zdaj sami iščejo hrano, ponosno stopajo po močvirju, ujamejo tu žabo, tam miš, se vendar le neradi ločijo od doma. Zvečer navadno zlete v gnezdo in s starši pre-noče v njem. Od časa do časa jih starši še celo hranijo. Pogosto jim še potem, ko so že dorasli, porinejo v kljun masten kos postastice. Mlade štorklje so se zdaj že naučile letati. Veter jih na poletu ne ovira več. Izkustvo jih je izmodrilo in jih izučilo v vseh umetnostih letanja. Kmalu so tako spretne, da lahko s starši vred krenejo na veliko potovanje v Afriko. Štorklje se odlikujejo po raznoliki govorici. Še ko so majhne, nas presenečajo z raznimi, sicer v ptičjem svetu neznanim; zvoki, ki spominjajo na kikirikanje mladih petelinov, na gaganje mladih gosi, ali celo na mijavkanje mladih mačkov. Čeprav so prednice današnjih štorkelj gnezdile v gozdovih, si zdaj postavljajo svoja gnezda na hiše in druge človeške zgradbe. To prijateljstvo med človekom in štorkljo srečamo v severni in južni Evropi, v Španiji in Mali Aziji, pri starih Germanih in starih Egipčanih. Moderno izdiranje zob Neki bostonski zobozdravnik je na strop svoje ordinacije razpel filmsko platno in svojim pacientom med izdi-ranjem in popravljanjem zob predvaja napete filme. Pacienti se tako zaverovajo v film, da popolnoma pozabijo na bolečine. Zobozdravnik predvaja vsak teden drug film in je s svojo zamislijo zelo zadovoljen. Ker je projekcijski aparat zelo močan, lahko pacienti film gledajo pri dnevni svetlobi KRIŽANKA Bistvo križanke Je, da je tem popolnejša: | 1. cim več Je v njej križajočih se besed, t. j« ! čim manj ima črnih polj; 2. čim več je v njej | besed jasne definicije, t. J. predvsem sama- > stalnikov (med besede z jasno definicijo spa-[ dajo tudi zaimki, števniki, čisti, t. J. samo--stojno obstoječi prislovi; vezniki, medmeti, ' splošno znane kratice itd. — manj pa glagoli > in pridevniki); 3. čim več Je v njej domačih ; besed in čim manj tujk in splošnosti malo ; znanih ali celo neznanih zemljepisnih, zgodo-' vinskih i. sl. besed in pojmov (če brez nežna-| nih besed nikakor ne gre, morajo z uganitvijo ) znanih avtomatsko priti na dan); 4. čim manj > Je v njej zasilnih črkovnih skupin, t. j. takšnih, k ki same zase ničesar ne pomenijo; 5. čim manj je v njej stranskih sklanjatvenih in , spregatvenih oblik (izvzeti so le zaimki in J pomožni glagol); 6. čim točnejše, pa hkrati čim manj Šablonske so definicije besed; deli* | nirati se mora vsaka beseda, ki ima več • kakor eno črko. I V spodnji križanki Je od 121 polj 23 črnih, j. 190/0. Pred kratkim ie bilo na Dunaiu tekmovanje za damsko prvenstvo Velike tl Nemčije v šahu. Na qornji sliki vidimo lansko zmagovalko, qospodično Edito Kellerjevo v ^trenutku izredne koncentracije. Nekaj trenutkov nato ti jo je pa udarila .šahovska slepota*, odpovedala je igro in tako izgubila letošnje prvenstvo. Srebrni topoli najhitreje rastejo Med najhitreje rastoča drevesa spadajo srebrni topoli. Ta drevesa svoje korenine izredno na široko razpredejo in tako posrkajo iz zemlje izredno veliko hrane. Okrog srebrnih topolov ne raste nobena druga rastlina. Zato jih v sadovnjakih in zelenjavnih vrtovih le redko najdemo. Svojevsrtne pravice Siamčank V Siamu imajo svojevrsten zakon, ki skrbi za to, da dekleta ne ostanejo samice, temveč se kmalu poroče. Zato v tej deželi sploh ni »starih devic«. Kakor povsod na svetu tudi v Siamu niso vsa dekleta lepa. Navadno se večina izmed njih zelo zgodaj poroči, nekaj jih pa seveda ostane tudi neporočenih. Ko te pridejo nekoliko v leta, se vpišejo med »Kraljeva dekleta« in uživajo pri kralju velike ugodnosti. Kralj, ki je izredno bogat, jih živi, poleg tega pa še skrbi, da kmalu dobe primernega moža. Po nekem prastarem, nenapisanem zakonu ima namreč siamski vladar pravico, da moške, ki so se pregrešili zoper postave, prisili, da se poroče z eno izmed »kraljevih deklet«. Če je mož zagrešil manjši zločin, lahko izbira med dekleti, sicer pa ne. Ako je dekle z izbiro zadovoljno in se z zločincem poroči, je možu kazen odpuščena. A ... Ji ko so ta dekleta že poro- čena, še uživajo razne ugodnosti in zaščito, lako da s poroko prav nič ne tvegajo. Če pa med temi dekleti kljub temu še katera ostane neporočena, si lahko med hudimi zločinci sama izbere moža, ki ji je najbolj všeč. Čeprav se zu„ te poroke na prvi pogled zelo čudne in tvegane, se je vendar pokazalo, da se zakonca po večini zelo dobro razumeta in so ženske s svojo izbiro kar zadovoljne. Britvice iz kamenja Pri izkopanju starin v Mezopotamiji so arheologi našli večje število britvic, o katerih so ugotovili, da so jih ljudje uporabljali še pred Kristusovim rojstvom. Britvice so iz zelo ostrih POMEN BESED Vodoravno: 1. Razumnost, ki se ne da privzgojiti. — 2. Ljubljansko rodbinsko ime. Iz tolšče nekaterih živali. — 3. V prejšnjem stoletju še knjižni izraz za enega izmed najbližjih sorodnikov. Maroga. — 4. Izginja z napredkom motorizacije. Majhen Harry. — 5. Kratica anagrafskega popisa. Na listinah. Romanski spolnik. še _ _ pred nekaj leti na francoskem de- kamnov, ki imajo na enem koncu od-llnar.ju. — 6. Medmet, ki izraža začu; prtino za ročico. Eden izmed učenjakov, ki vodijo izkopavanje, je takšno britvico uporabil in izjavil, da se že zlepa ni tako lahko in hitro obril. Mačko so pozno udomačili Že tri stoletja pred Kristusovim rojstvom so bili konj, vol, petelin in ovca udomačeni in so živeli pri ljudeh, To so baje najstarejše domače živali. Mačke tedaj v družbi domačih živali še ni bilo, ker je bila še divja in so se je ljudje zaradi njenih zahrbtnih zmožnosti zelo bali. Baje so jo udomačili šele v četrtem stoletju po Kristusu, in sicer na nasvet nekega učitelja poljedelstva, ki je spo- Cmcrr | Čudovita pravljica ii »Tisoč najde 3F(tvido in ene noči« | Priredil in narisal Hotimir V. Gorazd denie. Slovesna pesem. — 7. Drevesni &lod. Ptič. — 8. Romanski spolnik. fota. števnik. Osebni zaimek. — 9. Prislov. Cervantesov junak v slo-;; venski obliki. — 10. V njem se tolšče tope. Gozdne prebivalke. — 11. Prva beseda: slovanski vladar. Druga beseda: latinska beseda v korenu več solnograških in galiških krajevnih imenih. Tretja beseda: turški časopis. Vse tri besede skupaj : oseba iz Puškinove pesnitve. Navpično: 1. Človek, ki ni nikoli 11. navpično, brez 1. vodoravno pa dostikrat. — 2. Podaljševalo. Vodilna plast, ki je dar božji za narod, če sestoji iz poštenih ljudi pod 1. navpično, obdarjenih z 1. vodoravno. — 3. Slabo goreč. Piyo. Veznik. — 4 Prihrani naštevanje. Srednjeveški študent. — 5. Kratica ameriške dr- znal, da bi ljudem z lovljenjem miši J žave Louisiane. Prevaža čez vodo. in podgan lahko zelo koristila. i: Ss. „Samoglasn!^. - 7. Slovniška kratica. Slovi po tem, da ima razum, čeprav ga zmerom ne zna rabiti. — 8. Grški bog. Ljubljenec ;■ Afrodite. — 9. Oblika osebnega zaimka. Pred letnico v starih knjigah. Pes. — 10. Martin Krpan se ga ni ;;bal. Na nje tleh stoji Ljubljana. — "11. Nepismen. V globoko in temno grobnico so spustili najprej krsto s truplom princese, nato so pa potisnili noter tudi nesrečnega Omarja in... ...kakor v omotici je iz daljave slišal zategle zvoke žalostiuke, še enkrat so ga pobožali sončni žarki, nato se je pa za njim za večno zaprla težka skala. Precej časa je Omar že sedel ob vznožju krste, nenadno se je pa zbudil iz svoje otopelosti — živeti je hotel! SAH Problem št. 277 Seslavil Adolf Decker (1901) (4). a6 (3) Mat v 3 potezah o jc bila njegova dala toliko moči, lemi plazil Med potjo jc nekje otipal vrč, vendar §i ni mogel pogasiti strašne žeje, ki ga je mučila, ker ni bjlp \ njem .niti kapljice vode. Ure in ure je blodil lačen in žejen po neskončno dolgih hodnikih, dokler naposled ni omahnil z edino željo, da bi čim prej. umrL Rešitev križanke Vodoravno: 1. drozg; steza. 2. re ber; liter. 3. ave; uhan; bp. 4. malo dane; Ra. 5. Alibaba; kad. C. se; Aa. 7. lik; školjka. 8. iz: aluminij. 9. Sv. (= Sveti); Meka; esa. 10. Kijev; kadet. 11. arena; anali. Navpično: 1. drama; liska. 2. Re-val; izvir. 3. obelisk; je. 4. ze (= z); obe; amen. 5. gruda; šleva. 6. Habakuk. 7. slana; omaka. 8. Tine; ali! an. 9. et; kajneda. 10. zebra; kisel-11, Arpad; ajati. Rešitev problema št. 276 1. Dq2-u8, Kd3—c2; 2. Da8 — Kc2—d3; 3. Da!~b1 mat 2......Kc2—b3; 3. Sf5~d4 mat. :: ********************************** PLAČAJTE NAROČNINO! Dotlej ni nikoli mislil na lo, da bi se oženil. Kvečjemu morda kdaj pozneje, ko bo že vsega sit in se mu bo izahotelo miru v udobnem domu. Toda ženo za take namene si je predstavljal drugače. Morala bo biii vsaj ibogaia. V zadnjem času si je bil Skobal ustvaril dober gmotni položaj. Kot knjigovodja in prokurist Industrij: ske družbe za uvoz strojev, je bil dejansko v položaju ravnatelja. Mimo tega si je znal z zasebnimi špekulacijami zagotoviti precejšnje dohodke. In zdaj naj bi se poročil z revno tipkarico, ki mu ne more izpolniti niti enega tistih pogojev, ki jih je stavil za svojo poznejšo čisto poslovno poroko? »Kdo pa pravi, da se moram z Nado poročiti? Kakšna neumnost! Kdo in kaj pa je ta Nada? Čemu sploh silim za njo? Ali me zapušča vsa zdrava pamet? To bi se mi vsi smejali. Dušan Skobal, ki jih je imel na vsak prst pet, se poroči prav z neko tipkarico Nado Ilovarjevo. Ha-ha-ha...« Tak je bil prvi stvarni sklep Sko-balovih nemirnih premišljevanj. In po tem sklepu je telefoniral Radi Sin-čevi, naj ga zvečer pričakuje. »Da,« si je dejal, ko je po razgo-ru spet položil slušalko na vilice, »tako bo najbolje! Pri Radi bom že pozabil na take neumne misli. Bolje trpeti njene norije in samovoljnosti, kakor zlesti v zakonski jarem z neko, neko...« Ni dogovoril stavka do konca. Samo zasmejal se je in se lotil dela, da bi ga čimprej opravil. In iz pisarne se je takoj napotil k Radi. Hotel je hiteti, da se spet ne premisli. Rada ga je sprejela sladko, kakor že dolgo i<:. Na njegov račun je, kakor ji je bil telefoniral, pripravila dobro večerjo in se oskrbela tudi s pijačo. V peči je plapolal ogenj in širil po sebi prijetno toploto. Rada mu je stregla z gestami kakor da igra na gledališkem odru, se stiskala k njemu, ga poljubljala in mu naštevala cel besednjak srčkanih besed. Kljub temu se Dušan Skobal pri njej ni počutil tako dobro, kakor je pričakoval Prvič v življenju ga je obhajal občutek neke krivde, da, še več, občutek da nekoga vara in skruni njegovo ljubezen. Skušal ga je utopiti v pijači in Radinih objemih in za trenutek se mu je to posrečilo, pa sc je potem spet dvignil od nekod v globinah zavesti v vse njegove misli še bolj razločno kakor prej. Pričel je piti. Morda bo v vinu zadušil »ves ta nesmisel«. Toda opit je postal sentimentalen in se ni mogel premagati, da ne bi bil Radi dejal: »Kaj bi rekln, če bi se v katera zares zaljubil in nemara celo poročil?« »Ha-ha-ha...« se je zvonko zasmejala Rada. »Ti pa resnična ljubezen! In poroka! Ha-ha-ha...« »Ali zares misliš, da je to čisto nemogoče?« jo je vprašal. »Ali sem res že tako izgubljen, da mi ni rešitve na dostojnejšo pot?« »Zakaj bi bil izgubljen?« »Ker se ukvarjam s teboj,« je rekel trdo. Rada ga ie začudeno pogledala. Ali govori samo v vinjenosti, ali misli zares? »Govori jasno!« je vzkliknila resno. »Mar misliš, da ne vem, da nisem edini, ki mu podarjaš svoje čare,« ji je odgovoril »In mimo tega ne brez koristi...« »Ali me hočeš žaliti?« ga je vprašala in v nienih očeh je zagorel plamen neprikrite' jeze. »Torej si mi zvesta in me zares ljub:š?« »Da«, ie dejala »O tem ii sploh prepovedujem vsak dvom!« »Ha-ha-ha « se je zasmejal Skopal. »Cemu se krohotaš? In kaj ti je da- $ ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N nes sploh? Ko si prišel, si bil drugačen.« »Oprosti, Rada!« ji je rekel počasi in ji položil roko okoli vratu. »Vse to je smešno, tako smešno.« »Kaj?« ga je vprašala napeto. »Kaj? Vse to. Saj sam ne vem kaj.« »Preveč si pil. Pojdi v posteljo!« »Ne,« je odgovoril odločno. »Domov poidem« »Tak?« »Kakršen pač sem,« je rekel in vstal. »Morda sem bil nocoj zadnjič pri tebi Rada. Vsake stvari mora biii nekoč konec, vsake! Ampak kljub temu je vse neznansko smešno.« Nekaj časa ga je še skušala pregovoriti, naj ostane, ko je pa uvidela da je trmast, je postala še sama trmasta. Sunila ga je od sebe in mu povedala, da ga takega prav nič ne mara. »Pa dobro,« je dejal, »če me ne maraš. Kakor hočeš. Se žal ti bo! Zdaj se bom zares zaljubil in oženil « »Glej, da se ne oženiš s kande-labrom,« mu je rekla, »ko si tako na-treskan!« »Ha-ha-ha...« se je zasmejal, oblekel suknjo in si poveznil na glavo klobuk. Rada ga je spremila do vežnih vrat, mu jih odprla in ga sunila na ulico: »Pojdi in se prespi! Lahko noč!« »Lahko noč, Rada!« je dejal gugajoč se pred vrati, ki jih je Rada že spet zaklepala. »Lahko noč poslednjič! Ti mi ne verjameš, ampak je le res, da se bom zaljubil in poročil Ha-ha-ha..« Nerodno se je zibal po ulicah proti domu Bil je zares opit, toda misel na Nado je živela v njem prav tisti trenutek čudovito jasno. Prevzemalo ga je skoraj sentimentalno hrepenenje po njej. Dvakrat ali trikrat se je ustavil sredi ulice in se obrnil, da bi odšel naravnost k njeni hiši tam zunaj v predmestju, jo poklical in ji povedal, da jo ljubi. Pa je vendarle bil še toliko trezen, da se je zavedel nemogočosti takega početja. Mrmrajoč sam s seboj je prišel domov, se slekel in legel v posteljo. Naslednjega jutra je takoj, ko se je prebudil, začutil odločen odpor proti počenjanju prejšnjega večera. Imel je moralnega mačka. Obislgi pri Radi se je sramoval. Le čemu mu je bilo treba hoditi k njej? Pa saj tedaj, ko je šel, ni bil samo trezen, ampak ie šel celo s trdnim sklepom, da najde pri njej pomoč proti neumnim mislim na Nado, na tisto komaj površno mu znano Nado Ilovarjevo, ki*je nekje tipkarica v neki odvetniški pisarni ali kje, stanuje daleč zunaj v predmestju med revnimi ljudmi, in je tudi sama prav tako revna. Da, s takim namenom je zvečer šel k Radi Sinčevi, toda namesto da bi našel pri njej tisto, kar je iskal, se je vrnil od nie osramočen pred samim seboj. Zazdelo se mu je celo, da mu bo zdaj težko stopiti spet pred Nado. Kakor da mu je na čelu zapisano, da je oskrunil niuno prijateljstvo z obiskom pri Radi »Tri sto vragov!« je zaklel, ko se je umival v kopalnici svoje garzo-njere. »Ali sem že nor ali bom šele postal? Kaj pa naj pomeni vse to? Kakor da sem začaran. Saj sploh ne morem več pametno misliti. Tako bebast sem bil samo tedaj, ko sem norel za Metko po Šiški in po Tivoliju. Toda tedaj sem bil star komaj dobrih petnajst let. Ne, fant, tena mora biti konec! Konec z Rado in konec z Nado. Ne prva ne druga ni zame. Prva je nevarna zaradi svoje pokvarjenosti, druga zaradi svoje »svetosti«. Dušan Skobal se počuti dobro samo v zlati sredi.« Na poti v pisarno je sklenil, da si bo poiskal treljo, ki mu bo zdravilo proti obema. Temu svojemu sklepu je hotel ostati zvest ves dan. Kadar koli so ga pričele znova mučiti sentimentalne misli na Nado, jih je z vso silo svoje volje odgnal od sebe in pričel misliti na kar koli drugega. Predvsem se je skušal vživeti v svoje-delo. Delal je s tako vnemo, kakor že dolgo ne. Tudi ostalim uslužbencem podjetja je nalagal vedno nove opravke. Tako se mu je posrečilo ohraniti ravnotežje vse do večera. Toda zvečer, ko je bilo delo v pisarni končano, po dolgem času ni vedel, kaj naj počne. Najprej je hotel telefonirati Boljaku, naj pride k njemu ali ga kje počaka, pa je to namero hitro zavrgel. Prižgal si je novo cigareto, hodil nekaj časa po sobi od vrat do okna, potem pa naglo segel po suknji in klobuku ter se napotil ven, na ulico. Sel je dale brez cilja. Ulica je bila živahno obljudena. Mimo so švigali avtomobili in zvonili vozovi cestne železnice. Oziral se je naokoli, pozdravljal ali odzdravljal znancem in V 24 URAH barva, plisira tn kemično Cisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlo! ika grajce. ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo. Parno čisli posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA se trudil, da še vedno ne bi mislil na nič takega, kar mu ne bi bilo prijetno. Prav pred glavno pošto je pa nenadoma trčil ob Maro. Oba hkratu sta se ustavila. »Ste se dobro sprehodili zadnjič, kaj, ko ste spremljali Nado?« mu je hudomušno in s prizvokom nekakšnega očiika rekla Mršolova. »Čisto dobro,« ie deial. »Ali ste jo medtem že videli?« »Ne,« je povedala Mara. »Ali nista skupaj v službi?« »Že od lani ne več. Nada je zaposlena zdaj samo začasno. Nado-mestuje obolelo urdnico dr. Obračajo, ki je na Golniku. Sicer pa mislim, da se bo kmalu poročila?« »Gospodična Nada se bo poročila?« je presunjeno vprašal Skobal Ta Marina novica ga je zadela tako živo, da se ni mogel potajiti. »Sama mi je dejala, da ni vezana.« »Gotovo vam ni hotela povedali resnice,« je nekako zlohotno rekla Mara. »Saj je že dolgo, zelo dolgo zaročena z nekim železniškim uradnikom, ali poduradnikom; kaj vem, kaj je. Nikoli se nisem zanimala za to stvar tako natanko Če bo zdaj spet izgub.ia službo, ji itak ne bo preostalo nič drugega. Druge zaposlitve v sedanjih časih ne bi mogla najti ko ie brezposelnih na pretek v vseh poklicih.« »Res,« je pritrdil Skobal, samo da je nekaj rekel in s tem prikril nemir, ki se ga je spet pričel polasčati. »Nada pač nima sreče,« je nadaljevala Mara, »čeprav je sposobna in pridna uradnica. Iz prve službe, ki bi bila trajna in dobra, je morala, ker ji je šef umrl, pri nas ie bila samo provizorično kot namestnica in zdaj jo je doletela spet enaka usoda. Mesto bi bila mogla obdržati samo, če bi bila uradnica dr. Obračaja umrla, pa je okrevala in se je menda že vrnila z Golnika. Saj je celo mogoče, da od prvega sploh ni več v službi.« »Kaj pa je njen oče? je vprašal Skobal. »Železniški sprevodnik.« »Če jo boste kdaj videli, jo pošljite k meni!« je rekel Skobal in se poslovil od Mare. Bil je preveč vznemirjen, da bi še dalje govoril z njo. Novice, ki mu jih je povedala, so mu hipoma vrnile stare misli na Nado in mu jih še poglobile. »Nada je zaročena in se bo poročila!« si je dejal, ko je šel spet sam dalje po ulici. »To je nemogoče. Ne verjamem, da se mi je zlagala, ko je dejala, da ni vezana. Toda — ali ni bilo prav to vzrok vsega njenega tako čudnega in spremenljivega obnašanja? Morda se je tudi zato jokala? Potem svojega zaročenca ne ljubi? Potem se bo morda morala poročiti z njim samo zato, ker je ali bo brezposelna.« To se mu je zazdelo strašno. Poročiti se samo zato, da ne ostane na cesti! »To se ne sme zgoditil« je sklenil nenadoma. »Pod nobenim pogojem!« Sam se je začudil temu odločnemu sklepu. »Kaj po me briga vsa ta zadeva? In kako naj jo spremenim? Ali naj ji res sam ponudim svojo roko? To ni mogoče. Ali pa bi storil to, če bi jo zares ljubil? Kako smešno je to vprašanje; Ljubil? Za ljubezen bi moral imeti vse drugačne dokaze, kakor so te moje neumne misli nanjo. Poleg tega bi morala tudi ona ljubiti mene. In vendar bi bilo treba nekaj storiti. Toda kaj?« Med njegovimi čustvi in mislimi se je vnel nov hud prepir, vse večji kakor so bili dosedanji. Vso njegova notranjost se je vznemirjala in zaman se je trudil, da bi jo spet upokojiL Najhuje je pa bilo, da ni vedel ničesar dokončno. Ne oli ljubi on sam Nado, ne če ljubi ona njega, ne če ima ali nima zaročenca, ne če se bo ali se ne bo poročila, ne če se bo poročila iz ljubezni oli iz sile in sploh ne kaj je in kaj ni v vsem lem resnica. »To je peklenska kolobocija!« ie dejal nejevoljno. »Ko ki vsaj vedel, kje naj jo iztaknem, kajti govoriti moram z njo na vsak način. Domov k njej ne morem. Ne, tako daleč se ne smem vmešavati v to stvar. Mimo tega bi me utegnil njen oče še vreči skozi vrata.« Tudi za to se ni mogel odločiti, da bi ji pisal in jo povabil na razgovor v svojo pisarno. Moral bo torej potrpeti, da jo obvesti Mara. Ali pa jo bo? In če jo bo, oli bo prišla? Dušan Skobal je odšel k večerji in potem v kavarno na šah. Toda čeprav sicer dober Jahist, je tisti večer izgubil vse igre po vrsti. Zaman se je zdaj tnidU. da ne bi misl>' 13 Nado. Nada je preživljala med tem najtežje trenutke svojega življenja. Po tisti mrzli januarski noči, ko se je zbližala z Dušanom Skobalom, jo je prevzemal vedno večji nemir. Ni se mogla umiriti ne doma ne izven doma, in čim bolj se je trudila, da bi si dopovedala, kako nesmiselno je bilo vse njeno počenjanje tisti večer, od poti v kino do poslovilnega poljuba pred domačimi vrati, tem bolj jo je nekaj spet vleklo v Skobalovo bližino. Že takoj popoldne naslednjega dne so jo noge same zanesle v ulico, v kateri je bila njegova pisarna. Hodila je po pločniku na nasprotni strani in se ozirala v okna v prvem nadstropju. Želela je, da bi ga zagledala, pa je obenem tudi trepetala v strahu, da bi utegnil res priti k oknu in jo opaziti, kako se ozira navzgor. Nenadoma se je pa zjezila in si rekla: »Tako postopam tod, kakor da bi se mu ponujala. Moralo bi me biti sram.« Naglih korakov se je odstranila Skoraj zbežala je v sosednjo ui.co, kakor da se hoče skriti pred nekom Toda naslednjega dne je že spet stopicala po listi usodni ulici in proti -večeru jo je celo mučila skušnjava, da bi stopila k njemu v pisarno Samo kaj naj mu reče? Saj vendar ne more k njemu kar tako, brez vsakega opravka. Mogel bi si domišljati, da ne more strpeti brez njega Če mu je v resnici kaj do nje, bo že sam našel pota in načine, da se zopet snideta. »Če mu je kaj do mene?« se ie vprašala. »Kaj pa naj bi mu bilo? In čemu? Ali je to nemara zares ljubezen, kar me sifi na ta pota? Kaj pa je na njem takega, da bi ga morala ljubiti? Ali je tako zelo lep?« Nada si ga je pričela v duhu. predstavljati, ko da stoji pred njo, in ocenjevati vsak kos njegove zunanjščine posebej. »Visok je in postaven,« si je priznala. »Njegov obraz izraža mnogo moške odločnosti, pa je kljub temu nekako mehak. Njegove oči so sanjave in globoke. Njegov glas je prikupen... In potem? Samo zaradi tega naj bi se vanj zaljubila? Ali ni \ Ljubljani še veliko mladih moških, k; so postavnejši in lepši od njega?« Bila je prepričana, da jih je zares veliko, ki bi jo po svoji zunanjščini morali pritegniti prej ko Dušan Skobal. Torej ni le to, kar jo navdaja s temi neumnimi čustvi? A če ni samo to, kaj je še? »Njegov položaj tudi ni tako mamljiv,« je ugotovila. »Se manj bi mr mogel mikati njegov način življenja Ali ni sam priznal, da išče v ljubimkanju z ženskami samo trenutne naslade? Ali išče pri meni kaj več? Zatrdno je prepričan, da sem samo ena izmed mnogih, s katerimi bi se hotel poigrati, a ko bi se me naveličal, bi se me otresel kot nečesa nevšečnega in krenil za drugo Kaj tedaj?« Kakor koli je premišljevala, nikakor ni mogla z razumom ugotoviti prav ničesar, kar bi ji govorilo, da je prav Dušan Skobal tisti, katerega mora ljubiti. Toda svojih podzavestnih čustev ni mogla zadušiti z razumom Ta so jo dalje vznemirjala in sililo misliti nanj. Toda Dušan Skobal ni bil edini vzrok nienih muk tistih dni. Prišel je samo v izpopolnitev vsega ostalega, kar jo je že težilo in teralo v obup Uradnica dr. Obračaja, katero je na-domestovala šest mesecev, ko se je zdravila na Golniku, se je januarja vrnila in prvega februarja nastopila službo. Tako je bila Nada zdaj že drugi dan brez posla. Odvetnik ji je res plačal za mesec dni naprej, čeprav se je bila prej z njim pogodila, da bo nadomesiovala tovarišico brez vsakih njegovih obveznosti do nje; toda denar je morala do malega oddati doma. In kaj bo prvega marca, če ne bo prinesla domov ničesar? Dalfe prihodnja HUM* OR Sreča Uslužbenec: »Gospod šef, danes je pet in dvajset let. odkar Sem pri vas v službi.« Šef; >No, ali zdaj vidite, kakšno •rečo imate? Vsako podjetje ne obstoji tako dolgo.« Gospodarjeva zahteva Gospod Koren pride v trgovino in pravi: >Ali mi morete prodati nekaj ščurkov in stenic?« »Ali so norčujete?« ga vpraša trgovec. »Nikakor ne,« mu pojasni gospod Koron. »Selim se in gospodar mi Je dejal, da moram stanovanje pustiti takšno, kakršno sem dobil.« Klepetulji »No, o Zaplotnikov! Ančki res ne vem nič slabega povedati. Sicer pa Uiti ko povprašam še pri sosedovih.« Otroška logika Mati: »Vsakokrat, ko ge mora mati jeziti nad svojim otrokom, ji iraste siv las,« poučuje gospa Kodračeva svojega sinčka. »Mamica, zdaj vsaj vem, zakaj je babica čisto siva.« Očetovstvo »Zakaj ste danes tako dobre volje, gospod Kocmur?« »Oče sem postal.« »O, kolikšna srečal Prosim, sporočite moje čestitke gospe soprogi,« »Bog obvaruj! Vesel bom, če ne bo izvedela.« Vzoren sluga »Jože, prinesite mi Šilce konjaka, moja žena je omedlela.« »Takoj, gospod. Ali naj milostljivi gospe tudi kaj prinesem?« Vestnost Gospod Piškur pride v tuje mesto tn se nastani v hotelu. Ko uvečer radremlje, nekdo potrka na vrata, rekoč: »Dežnik ste pozabili na hodniku. Prinesel sem vam ga nazaj.« »Pojdite o vragu!« ga nahruli gospod Piškur. »Ali mi ne bi mogli to Jutri zjutraj povedati?« Po teh besedah neznanec odide tn Piškur spet zadremlje. Čez nekaj Jasa ga pa spet zbudi i* sna trkanje. »Kdo je?« vpraša Piškur. »Povedati sem vam prišel, da tUti dežnik ni bil vaš,« pove nadležnež. Veliko vprašanje Gospod Ribezen se je ponesrečil z avtomobilom. Dolgo leži v omedlevici. Ko se naposled zave. vpraša: »Kje sem?« »Na številki 4,« mu pojasni sestra. »V bolnišnici, norišnici ali v zaporu? ' vpraša previdno ponesrečenec. Ljubezen Jože sedi s svojo izvoljenko na klo-pici v parku. Zdajci pride k njima mestni paznik in ju prijazno nagovori: »Ali ne bi hotela malo vstati s klopi, pritrdil bom nanjo listek: ,Sveže prepleskana !‘< Zakonske težave »Z mojo ženo je res hudo,« vzdihuje Tomaž. »Vselej mi sredi stavka skoči v besedo.« »Še dobro, da tako daleč prideš,« ga potolaži Janez. Pameten mož Gospa Korenova in gospod Koren £rideta v gledališče, ko orkester že [ra uverturo. »Saj sem vedel, da bova zamudila,« pravi gospod Koren. »Dobro, da sem nverturo slišal ie doma.« »Kdaj neki?« se začudi žena. »Medtem ko si se oblačila, sem navil gramofon.« Rajši počakajo Gospod Seme je prišel k sorodnikom na obisk. Bil je na moč lačen in je komaj čakal, da bi mu kaj postregli. Ker si ni vedel drugače pomagati, je vprašal svojo petletno nečakinjo: »Minka, kdaj pa pri vas večerjate?« »Navadno ob sedmih,« pove dekletce, »če je pa kdo pri nas, počakamo, da odide.« Vzrok Sodnik: »Gospod Copata, zakaj ste udarili svojo ženo?« Obtoženec: »Stala je v kotu med štedilnikom in omaro, metla jo bila na hodniku, vrata iz kuhinje so ostala odprta, pa sem izrabil priložnost.« Priznanje Tajnica svojemu šefu: »Nekaj ti moram priznati, ljubček. Pred dvema letoma, ko si me vzel v službo, tem se ti zlagala, ko sem dejala, da znam stenografirati.« Zagodel mu je Gospod Brihta Bedi s svojimi prijatelji pri poliču vina in modruje: »Samo zato ne morem verovati v Boga, ker ga še nikdar nisem videl.« »No, p. ' in po isti logiki jaz ne morem verjeti v tvojo pamet,« mu odgovori prijatelj. Potrpežljiv pacient Zdravnik: »Od danes dalje ne smete piti niti kapljice alkohola, ne smete kaditi...« Pacient: »Gospod doktor, mislim, da ste danes slabe volje. Ali ne bi bilo boljše, da bi se jutri oglasil?« Nezadovoljni sosedje »Naši sosedje niso nikdar zadovoljni.« »Ali so sitni?« »Pa še kako! Ko je naš Petrček vse noči prejokal, so se pritoževali, zdaj ko ga pa moja žena zvečer e petjem uspava, spet niso zadovoljni in nas prosijo, naj vendar otroka pustimo jokati.« V dečjem domu Zdravnik: »Gospa. sa.i ste dvojčka ravno včeraj pripeljali na rentgenski pregled, danes pa že spet hočete, da ju rentgeneziram.« Mati: »Vem, gospod doktor, a edei izmed obeh je požrl gumb, pa ne vem kateri.« Škotska •Zakaj si pa prodal glavnik h ščetko za lase?« »Saj vidiš, da so mi vsi lasje ii-padli.« Možem, ki v lonce gledajo' Naj bodo te besede — z a izpre-membo— namenjene enkrat moškim in ne ženskam, kakor je na tem mestu navada. Moram si olajšati srce, in mislim, da si ga bo olajšala marsikatera žena in gospodinja, ko bo brala te vrstice. Namenjen je tistim možem in sinovom, ki pol dne presede v kuhinji in kuharici na prste gledajo. Ti ,kuharji‘ so v kuhi tisto, kar so v politiki zakotni politikanti. Vse znajo in vedo, njihovo mnenje je edino tehtno in odločilno. Če kuharica ne uboga njihovega nasveta, ji prerokujejo, da bo jed brez okusa in zanič, in tožijo, kako je škoda moke, zabele in začimb za takšno skvarjeno jed. Če bi bila jaz upravna oblast, bi za takšne tiče določila deseturni delavnik. Če bi nekaj časa hodili domov samo jest, bi jim jed prav gotovo bolj dišala kakor zdaj, ko vsak čas vzdigujejo pokrovke, škilijo v lonce, stokajo in venomer tožijo, kako strašansko so že lačni. Slučajno imam vpogled v takšno kuhinjo in poznam takšnega večnega godrnjača, ki mu menda nobena gospodinja in kuharica na svetu ne bi ustregla. Denimo, da se kuha golaž. Slika v kuhinji je tale: Žena je pravkar vrgla na mast čebulo, sitni mož pa sedi na bližnjem stolu, vsak čas pripravljen priskočiti k štedilniku in sam pograbiti kuhalnico. Za zdaj se zadovolji s kritiko. »Si že spet narezala premalo čebule!« Žena pohlevno: »Je bom pa še malo.« Gospod in zapovednik: »A, kaj, zdaj je že prepozno! In bolj na drobno jo drugič nareži, ne maram, da celi kosi plavajo po omaki. Kaj boš pa zraven skuhala?« »Krompir.« »Zakaj pa ne polente? Saj imamo še nekaj moke, ali ne?« »Polento bomo jedli drugič s solato, pa bo večerja.« »A dane s bomo pa lačni? Pa daj vsaj makarone.« Zena se ukloni in pristavi makarone. »Ali jih nisi nič oprala?« »Jih bom pozneje preprala, ko bodo skuhani.« »Tako, da bom moral mrzle jesti.« »Saj jih bom še malo na štedilnik pristavila, preden ti jih bom dala.« »Tisto nič ne zaleže.« Žena modro molči. »Ali si golaž dovolj omokala? Beži no, ali ne vidiš, da je premalo? Se malo moke daj! Glej, da ne bo voda vrela, da se moka ne bo spoprijela! In makarone pokusi, ali so že mehki.« »Kakšno papriko si pa dala? Sladko! In vendar veš, da imam rad golaž s hudo papriko. Samo, da ne bo dobro!« Naposled je kosilo na mizi. Družina je zadovoljna in uživa. Samo on, gospod in zapovednik, višji cesarski nadkuhar, ni zadovoljen. »Prevroče,« odloči. »Saj se bom še opekel.« Druga variacija: »Saj je mrzlo! Ali ni res nič več ognja?« Tretja variacija: »Zakaj je pa tako malo? Človek se res nikoli do sitega ne naje!« Četrta variacija (navadno, kadar je že sit): »Nikar mi več ne nalagaj, kaj ne vidiš, da imam dovolj?« In na koncu koncev, ko je že vse pospravljeno, miza pobrisana, ko žena že pomiva posodo: »Sem že spet lačen! Ves dan sem lačen! To je zato, ker tako skopariš z zabelo!« In zdaj mi povejte, ali za takega kuhinjskega muca ni najboljše zdravilo deseturni delavnik ali pa — malo posta? Saška (Tj trijt i.. ^ risam izrečno za tedni!;« In niso Diii še objavljeni.) Otrok mora tudi pozimi na cesto, na sveži zrak, toda zato ga moramo tudi mrazu primerno obleči. Gornja slika nam kaže tri ljubke plašče za deklice od sedmih do desetih let. Prvega priredimo iz starega, obnošenega plr.šča, tako da dokupimo kockasto blago in ga kombiniramo z enobarvnim, starim blagom, kakor nam kaže gornja slika. Srednje dekletce nosi plašček s kapuco in dvema globokima, vrezanima žepoma. Ob lepem vremenu kapuco odložimo. Temnomoder plašček, obrobljen z belim zajčkom, bo v veselje sleherni deklici. Kapuca je posebno gorka, ker je vsa podložena s krznom. NAŽ NAGRADNI NATEČAI Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, objavljen v lei rubriki, olačamo 10 lir Dobra potica Napravi testo iz */< ko enotne moke. 1 dkq kvasa 1 jedilne žlice sladkorja, nekoliko jajčnega nadomestka m kondenziranega mleka. Testo raz-valiaj in namaži z nadevom: 1 zavitek urnetneon mleka »Birughi« (zelen ovoj za 8.50 lire) popari z 1 skodelico vrele vode. dodaj žlico masla, 2 do 3 žlici sla^koria in če imaš še 1 žlico marmelade. Namazano testo zvij in speci Potica ie izvrstna. E. S Riževa juha Na masti ali oliu zarumeni čebulo, dodaj sesekljanega oetršilja. šalotko in nastrgano korenje in opran riž ter vse skupaj nekoliko časa praži Nato zalil, dodaj nekoliko parmskega sira in soli in pusti vreti 20 minut; iulia ie gotova. K. K. Krompirjeva polenta Naredi testo iz ‘/a kg koruznega zdroba. 8 do 10 srednje velikih kuhanih in pretlačenih krompiriev tn 1 žlice maščobe Iz tega testa napravi štručko, zavij v pitič in kuhaj pol ure v slanem kropu Kuhano zreži na koščke, zabeli in daj s solato ali kakršnokoli omako na mizo Isto lahko serviraš kot poslastico, in sicer: kuhano zrežeš, potreseš s sladkorjem in cimetom in zabeliš z maslom. V. S. Paprikov guljaž Ce dobiš sveže paprike, ali jih imaš vložene v soli, si lahko privoščiš tole jed: Paprike zrežeš na rezance in jih dušiš na oliu, kateremu dodaš precej čebule. Nato doliješ m podmeteš z moko. Dodaš še pa zervo papriko v prahu, soli in pustiš, da vre še kakšnih 15 minut. Sfcr-viraš s polento, krompirjem ali kakršnimi koli žganci M. P. * /.a vsnk prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek dvigneie lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične cin*" odinie, Ljubljana, poštni predal 251 mati bi prav storila, če bi otroka večkrat peljala v dečji dom. še ko ie otrok zdrav, da se seznani z zdravnikom m zdravniškim okoljem. Mo- der zdravnik pa tudi že sam ve. kako je treba z otrokom ravnati, da si pridobi nieqovov zaupanje. Ne bo mu takoj segel z žlico v vrat ali pre-trkal pljuč, najprej se bo z otrokom nekoliko pošalil in pogovoril, šele nato bo — kar se da neopazno — izvršil neizogibno zdravniško preiskavo malega bolnička. Kadar ima otrok precejšnjo vročino, moramo takoj poklicati zdravnika. Morda nre sicer samo za kakšno nepomembno in nedolžno otroško bolezen, prav tako pa utegne biti vročina znak za nevarne nalezljive ali vročične bolezni. Dokler ne pride zdravnik, hranimo bolnička z lahko, redko hrano — zelenjavne iuhe. jajčni šodo — in poskrbimo, da bo ostal v postelji in imel mir. Ne smemo misliti, da otroku nikoli ni dolgčas. Otrok ne zna kakor odrasel človek sanjariti o svojih načrtih in se zamotiti s spomini. Prav zato mu ]e pogosto dolgčas. Vendar moramo poskrbeti, da ne bo imel preveč obiskovalcev, ker bolniku nemir hudo škoduje. Rajši zastrimo okna. ALI TIČI V VAS KAJ MOŠKEGA? Slike: A B c D E F G | H 1 | J Občutili ste jih .po moško*; 1 2 4 1 2 2 1 2 1 3 4 2 3 1- | 2 I 4 i 3 4 2 Občutili ste jih .po žensko*: 3 • CC 1 3 4 3 4 2 1 4 3 ' 1 3 i 4 1 2 1 3 4 Jurček ima vrolino! lurček ima vročino. Toplomer je pokazal 38.6° C. Mamica ie v hudih skrbeh, lurček leži v posteljici in brez zanimanja strmi predse. Takoj se mu pozna, da ni vse v redu z njim Kaj nai stori mamica, da bo sebe potolo-zilu in lurčku pomagala? Predvsem ne razburjanja! Nemir otroku, posebno pa bolnemu, samo škoduje Važno je. da bolezen otroka ne prestavi v nov svet, kjer ni nobenih starih navad, ne starega načina življenja, ki ga ie otrok vajen Ce imamo opravka z občutljivimi otroci in takšnimi, ki že v šolo hodijo, mo-fumo tudi paziti, da jim zdravnik ne t>o čisto tuje, neznano bitje. Vsaka ? —> 1. Sekira 2 Čoln 3. Mesarska sekira 4. Mesec 1. Sčelka 2. Stonoga 3. Klobuk 4 Zobje 1 Plamen 2. Cvetlica 3. Kača 4. Oviialka 1 Otrok 2. Zvonec 3. Malik 4. Vreča 1. Parnik 2. Vrata ji Cilinder 4 Štor 1. Pentlja 2. Člen verige 3. Zapestnica 4. Samovezmca 1. Otrok 2. Boja 3. Dama 4. Školjka 1. Dimnik "* 2. Tuliava ., ... 3 Dim 4. Sukanec ' 1 Lijček - 2. Rog 3 Meh 4. Va/a 1 1. Divan 2. Krava |J3. lelen I 4. Koni Nikar se ne prestrašite, ne mislimo, da imate ščetinaste. kratke lase, moško hojo in koščene roke. Vendar najbiže veste, da nihče ni popolnoma čist tip, v vsakem moškem ie nekaj odstotkov ženske, in narobe. Prav tako tudi ni res, da moške značilnosti kvarijo ženski značaj. Moškost ne tiči v zunanjosti, temveč v temperamentu, v tistem skrivnem bistvu. ki ie značilno za osebnost vsakega človeka. Oglejte si risbice, ki bodo temeljna preizkušnja vaše osebnosti, in napišite pri vsaki, na kaj vas spominitno. V priloženi razpredelnici primerjajte svoje odgovore s črkami m številkami Videli boste, kolikokrat so zbudile te risbice v vas vtis, ki ga ob pogledu nanje občuti pristen moški, ali pa vtis. ki ga dobi ženska, če pogleda takšno ali podobno sličico. Če ste sedemkrat od desetkrat čutiti naše risbice .po žensko‘, ste res pristna ženska z dušo in telesom. Med tistimi prikupnimi bitji ste, ki slajšajo moškim življenje — in jim ga, prav zaradi svoje stoodstotne ženskosti, ki io zlobneži preradi enačijo z muhavostjo, tudi grene. Eva v pravem pomenu ste. naivna in zapeljiva. krotka in nevarna... Pustimo šalo ob stran in poglejmo, kakšne prednosti imate, če ste pristna žensk«, pa tudi kakšne napake. Ce še hodite v šolo, ste dobra učenka, vendar samo pri tistih profesorjih. ki so vam .simpatični*. Rajši bi imeli zaseben pouk. češ da bi se tako več naučili — kar pa ni res. Pazite se! V življenju boste potrebovali tudi tisto znanje, ki vam qa predavajo .nesimpatični' profesorji. Znate ugajati, vendar živite v zmoti, misleč, da ste zaradi svoje spo- gledljivosti vplivnejši, kakor ste v resnici. Zgodi se lahko, da z njo od-bijete resnega mladeniča, ki bj vam ustvaril lep dom in srečno družinsko življenje. Brzdajte torej svojo spo-gledliivosi in io krotite z razumom. Izrazito .ženska* ženska pn v zakonu pogosto zaide v drugo skrajnost: zanemari se, ker se zanima samo še za dom in gospodinjstvo in postane sužnja svojega dela. Mož je razočaran, ker se njegova žena zanima samo še za recepte in kuho in v njej ne pozna več tiste, ki io ie bil vzljubil kot dekle. Pazite, pazite... Če ste štirikrat od desetkrat čutili ,j>o ^oško* ste morda ena tistih žensk, ki o njih pravijo, da so prav tako lepe kakor pametne. Oglejmo si vas še pod drobnogledom. Kadar si boste izbirali poklic, upoštevajte trgovske vede in umetniško življenjsko pot. Nevarnost: zaradi poklicne vneme utegnete zamuditi ljubezen, zakon, kar vam bo pozneje gotovo žal... V zakonu ste dobra tovarišica, izvrstna sodelavka svojega moža. Nevarnost: zaradi svojeglavosti se utegnete ločiti. Česa sc vam ie torej treba varovati? Domišljavosti^ in trmoglavosti. Krotite svoj jezik, vaš napačni ponos naj vam ne bo merilo za dobro ali slabo, pravico ali krivico. Ponosni ste. ker trdite, da ste prijateljica svojih otrok. Pazite, da ne zaidete predaleč. Nekai je pa vendarle treba razdalje med starim in mladim rodom. Ni dovoli samo. da vas imajo otroci radi, tudi spoštovati vas moraio I Kdaj pa kdaj ste skoraj nekoliko preveč neodvisni. Radi se oblačite v temno ali športno obleko in pogosto potrošite preveč denarja za svoje obleke. Dosti uspehov, pa tudi veselja boste želi v športnem udejstvovanju. Če ste sedemkrat od desetkrat .po moško* občutili naše risbice, se nikar ne razburjajte, češ da ste .moški tip*. Vedite, da vam je življenjska pof odprta predvsem v. moške poklice, kar pa še ne pomeni, da ne morete biti prikupna, ljubka ženska. Zenske te vrste so izvrstne odvetnice, zdravnice, pilotke, laborantke in kemičarke. Kajpak vas pa v življenju čaka marsikatera nevarnost, med njimi ie ena najpogostejših ta, da se utegnete v zakonu prevzeti in .hlače obleči*. Zakon, kjer ie mož .copata*, ni srečen in harmoničen. Storite torej vse, da ne boste s svojo osebnostjo pripomogle do razdora v zakonu. Izbe-rite si samo takšneoa moškega ki bo močnejši od vas po umu in telesu, čeprav ie usoda žensk, kakor ste vi. da se vanje zaljubijo šibki, romantični. zasanjani mladeniči, ki bi radi del svoje življenjske odgovornosti preložili na njih krepke rame... Oblačite se boli športno, kar pa še ne pomeni, da morate hoditi okrog samo v moško ukrojenem kostimu in si česati lase na kratko ali s prečo po sredi Po naravi ste zvesti, toda če se vas loti ljubosumnost, ste zmožni krivičnosti. Pazite torei. da ne^ boste v ljubezni malenkostni in sebični I tako da bo v sobi medla svetloba, Otrok bo tako vsak dan dve do tn ure več spal. in prav ta počitek bo blagodejen za njegovo duševnost Kajpak se moramo na las natanko ravnati po zdravnikovih navodilih. Če zdravnik odredi da mora otrok v posebno sobo, ker utegne biti boleze* nalezljiva, ga moramo ločiti od bratcev m sester, sicer ga pa vsekako pustimo v otroški družbi. Otrok najde med otroki zmerom tisto duševno ravnotežje, ki mu ga ne moremo dati mi odrasli. Če ie otrok edinec, poskrbimo sa-> mi, da mu ne bo dolgčas. Nekai uri bo podnevi prespal, sicer mu bomoj pa dan razdelili in mu skraišali obroke tako, da mu bomo kdaj pa kdaj prebrali ali povedali kakšno pravljico — vendar ne rirozne! — da ga bomo večkrat posadili na nočno posodo in mu dali večkrat po malem jesti. Če je pa malemu le preveč dolgčas, mu dajmo zaokrožene škarjice, kakršne imamo za striženje nohtov, in stare modne časopise. Naj izrezuie podobe in se zabava z niimi. le pri petih letih otroku lahko brez skrbi zaupamo takšne škarjice, ne bo se nabodel, ali porezal z njimi. Posebno pa obvarujmo otroka obiskov raznih ljubečih tetk. ki bi žvr-golele vanj v dobri veri, da ga tako zabavajo in razvedre. Recite jim. da e bolezen nalezljiva, in sicer toliko ooli, kolikor starejši je človek... Če boste tako ravnale, otroku spo-min no bolezen ne bo več neprije-' ten, pa tudi pri mislih na qrenka zdravila se ne bo več stresal od qro-ze in odpora. Zdrovnika namreč orosite. naj zapiše zdravila, ki ne bodo grenka, zakaj zdaj se že dobe zdravila, ki niso zoprna, pa vseeno zaležejo in pomagajo. Če ie pa Ie mogoče, zdravimo otroka kar najmanj z zdravili in kar najbolj naravno. O ŽENSKI RAZGOVORI Gospodična M. Z., Ljubljana. Tožite, da imate izredno občutljivo polt. ki rada razpoka in hudo pordeči če stopite z mrzlega zraka v topel pro-.stor. ledai imate tudi občutek, kakor da vas je kdo polil z vrelo. Na zunaj se to sicer ne opazi, vendar bi vseeno radi. da bi to rdečico odpravili. Naravno je. da polt reagira na zunanje vplive, toda če reagira tako močno, kakor vi pravite, ie to znamenje. da ie res izredno občutljiva Morate io torej pred mrazom bolje zavarovati Namažite jo ponoči s tenko prevleko cinkovega mazila, ki ga ziutraj izmijete z mlačno vodo. podnevi si pa vtrite v polt nekoliko vazeline. Vazelina ima prednost pred drugimi kremami, da ostane res kakor nekakšna nevidna prevleka na polti in jo ščiti pred vsemi vremenskimi vplivi. Da se ne boste svetili, si kupite puder temnejše barve m se napudrane Knipak si mornte na prof vazelino s suhim kosmičem vate otreii z obraza. Gospa H. G., Vrhnika. Pravite, da ste opazili, da imaio druge ženske vse boli bele in blesteče se zobe kakor vi. čeprav si jih redno čistite z zobno kremo in mlačno vodo. Vprašate, kaj bi storili da bi imeli bele in bolj bleščeče se zobe. Barvo zob določa narava. • nekateri ljudje imaio bolj rumenkaste zobe, drugi spet snežnobele. Res. lepi, bleščeči se in snežnobeli zobie so pa redki, kljub temu, da nam jih vse zobne kreme in ščetke obetajo. Dobe se pač pripomočki za obeljenie zob, vendar so škodljivi, ker razjedo zobno sklenino. Začasno lepoto je treba torej plačati s trajno škodo v zobovju. Če boste prosili zobozdravnika, vam bo lahko zobe očistil zobneqa kamna in .poliral*, kakor se po zobo-zdravniško pravi. Zobie se bodo takoj zdeli lepši in boli beli. Vse drugo ie pa škodljvo. Gospodična Mira, Ljubljana. Male svetlorjave brčice pod nosom vam delajo hude skrbi. Najrajši bi si jih za stalno odpravili, ker vam vse iz-nova zrastejo.'če si jih pukate in pulite. Brčice bi lahko za stalno odpravili z elektrolizo, vendar vam to — ker ste še. zelo mladi — ne svetujem. Rajši si jih belite z vodikovim pre-kisom. Prei se vselej namažite pod nosom z vazelino, da vam polt ne razpoka. Ko boste brčice obelili, jih ne bo več opaziti. Poraftni nasveti 1 Če vam ura na nočni omarici preglasno tiktaka, jo pokrijte s kozarcem za vlaganje sadia. Tako boste vseeno videli, kako čas luti, ne boste ga pa slišali Iz divjega kostanja si lahko sami Pripravite dobro lepilo; kostanj olupite, nastraajte in zmešajte z vodo, pa na ognju vmešajte, v gosto kašo. Vendar pozor, kostum ie hitro vnetljiv! »Breskve bi morali prav za prav jesti samo v kopalni kadi.« ie vzkliknil neki gosnod. ko si ie vse hlače pomazal z breskovim sokom Zdni. leseni, ie res čas sadja, pa tudi sadnih madežev Nekatere gospodinie misliio, da sadnih madežev nikakor ne moremo odstraniti iz obleke, vendar se — hvala Bogu! — molijo Kos smo jim z mešanico iz petih delov vode, eneoa dela sn!m>iaka in šest delov vodikoveoa prekisu Madež drgnimo s čisto platneno krpico, namočeno v to tekočino: ko izgine, še izmijmo tisto mesto z mlačno vodo. Prav tako lahko iz blaga odsliamino tudi lravne madeže. Herausgeber: K Bratuša, Journalist; verant\vortlicher Redakteur: H. Kern, Journalist; Druckerei: Merkur, A. O. in Ljubljana; Tur die Druckerei verantwortlieh: O. Mihalek — aUe in Ljubljana. — Izdaja K, Bratuša, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarn« Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Miiialck — v*i * Ljubljani,