Leto li.      Tedenska priloga »Slovenca*' z dne 17. januarja 1926, $tev. 13.
Stev. 3.
Prof. J. Ravnik: Planina \ o^el s Šijo v zimskem snosu.
Bernardino Machado,
novi predsfoíliíik portugalske republike.
Kralj brez kraljestva: Zadiija slika bivše^ grškega kralja Jurija
in njegove soproge, ki bivata sedaj v Amerild. Kakor znano se je začelo za<Inje čase na Grškem precej očitno gibanje za -vzpostavitev monarhije.
Zaključek svetega leta.
o božiču je bilo lansko sveto leto zaključeno. Zaključil ga je sveti oče na sveti večer po tretjii uri popoldne na slovesen način v cerkvi sv. Petra v Rimu. Kakor za otvoritev, tako so tudi za zaključek predpisane posebne slovesnosti. Ko pride papež skozi sv. vrata, blagoslovi [mpravljeno opeko in cement ter vrže trikrat z zlato zidarsko lopatico na prag nekoliko malte. Hkrati se vmešajo med malto nekatere spominske svetinje sv. leta, nato pa zidarji vrata hitro zazidajo. S tem zaključkom se pa navadno proglasi in (>odaljša sveto leto za ves katoliški svet izven Rima.
Slika nam kaže papeža Pija XI. mitro na glavi, ki zazidava, na pragu kleče, sveta vrata. V ospredju so kardinali, prelati, diplomatski zbor in posebni povabljenci. Na drugi strani vrat, v baziliki, je videli množico s papeževimi komor-niki v ospredju.
Iz    moderne    Turí3ije.
Danasni»» Turkinie na carigraiski uliei.
Skupina novodobnih Turkinj pred starim parlamentom v Angori.
Kakor znano je začel današnji diktator Turčije, Kemal paša, uvajati, kakor nekoč car Peter Veliki na Kuskein. z železno roko najraJiitaine]se reiornie, da bi civiliziral Turčijo povsem po evropskem načinu. Med drugim je prepovedal tudi moS'am nošo znafiln^a fesa, ženskam pa ukazal, da morajo hoditi vkljub prepovedi korana, z odteritim obrazom. Kakor kažejo slike, so g-i prav rade ubogale.
z letošnje vojaške smuške tekme v Kranjski gori dne 4. januarja:
Tekmovalci pred startom. Spredaj na levi dosedanji ljubljanski divb.. poveljnik general Stojanovič v družbi univ. prof. dr. Jesenka kot zastopnika JZSS. (Fot. Predalič.)
Rudolf Bukšek,
Ijaritonist osješke opere, Slovenec in bivši član ljubljanskega gledališča, ki je lilavil 14. januarja petin-dvajsetletmieo umetni.šikega delovanja.
stan kraljeTski dvor v Belgradu,
v katerem je bila po prevratu nameščena tuda začasna narodna skupščina.
Novi kraljevski dvor v Belgradu,
fci leži nasproti staremu in ie bil dovršen šele ob kraljevi poi-oki.
Slike k «^Slovenskemu bio0rafskemu leksikonu".
,\vsec Franc
(¦ lt«a), pisatelj in gcspodarski delavec.
Bevk France
C imiO). pisatelj.
Brinar Josip
(¦ šolnik in pisatelj.
SlovensRe plaiiiiiieiiii sporf pozimi.
p r o f. J. R a v n i k : Krma s T i it a r i f e.
I. Tavčar: Dom na Krvavcu.
Unir. prof. dr. Fr. Jesenko,
prvi predsednik »Jugoslovanske zimskosportne zveze«.
Dr. Hugo Souvan,
sedanji predsedmik »Jugoslovanske i^ijmskoaportne zveze«-.
Prof. J. Ravnik: Naši smučarji — »avtomohilisti«.
J. Skerlep: Na hrbtu Urbanove špice. i
I. Tavëar: Na Veliki planini.
I.Tavfar: Na vrhu Kredarice pozimi.
Dr. St. Tominšek: Pogled izpod Kredarice na Tosc in Bohinjsko predgorje pozimi.
Kunaver: Pogled na Bloke pri Cerknici,
rojstni kraj slovensikega smučarstva, ki je tudii med kmetom ljudstvom jako razvito že od prastarih časo*.
Prof. J. Rarnik: Počitek Skalašev
na šestdnevni zimski turi: Planina Vogel—Sedmera jezera—Triglav-
Mojstrana.
Iz   moderne   tehnike.
Najnovejši potniški aeroplan iz tovarn »Dornier«,
ki je zunai ves iz jekla in aluminija. Dolg je 13 metrov.
Notranjščina novih potniških aeroplanov tvrdke »Dornier«,
ki se odlikujejo po svoji udobno.sti. V kajuti vse komodTio sedi in tudi leži.
Novi vagoni berlinske mestne železnice,
v katerem je prostora za 222 oseb in ki prekaša pr) svoji ličnosti in udobnosti vse dosedanje izdelke na fem polj«.
Največji rotacijski stroj na svetu, izflelan v Nemčiji za norvešlti časopis 5 Aftenposteii   in ki lah'ko jiatisne 54/»0(> izvodov 32 strani obsegajočejfa lista v 1 uri. —- 1>i>)k jp 'Mi ni, (jra'iili so ea (>a
!.¦) iiieswpv.
Graditev modernega zrakoplova
za prekooceanska ]>otovanja. Slika nam predočuije ogromnost takega velikana, ki grozi <telati še prav opasno konkurenco zlasti preko-oceanskim potniškim l«ljani ter obeta odpreti prometu najskritejše kraje zemeljske površine.
Križem   Slov^enije.
L3
Udeleženke orliškega kuharskega tečaja pri Sv. Petru
pri Mariboru pod vodstvom gdraie Lojzike Vrafikove. V kratkem prirede tudi gospodinjski te<'aj.
liozični pozdrav ameriških Slovencev našim prijateljem.
Urednik »Glasila KSKJ«, g. Iv. Zupan, nam je poslal iz Clevelanda zgorajšnjo sliko z naslednjim vošfiilom: >Naia KSK Jednota, broječa 27.436 članov, pošilja vsem naročnikom »Slovenca« iskrene dn udanostne božične pozdrave. Naj živi naša katoliSka misel onstran in tostran oceaiia!< — Enake 'pozdrave in želje vračamo našim vrlim bratom v Ameriiki tudi mi.
Požiganje snega v Radovljici dne 9. marca 1909.
V začetku marca 1909 je zapadel v Radovljici visok sneg in tedaj so iprišli iznadljivi Radovljičani na izvirno misel: da se ga iznebe, so ga fcratkomalo požgali. Očividci pripovedujejo, da jim je prav dobro
uspelo.
Slavolok občine Bogojina v Prekmurju,
M m ura postavili tamošnji Orli po načrtu domačina akademika Bajleca ob priliki prihoda prvega slovenskega šikofa dr. Karlina v Prekmurje.
Vinko Levstik,
šolski vodja v pok., ki je deloval 63 let kot oVga-nist, od teh 50 let na vrhniškem cerkvenem koru, in ga je šele pred kratkim bolezen odtrgala od orgel. Za zasluge na polju cerkvenega petja je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križ<^em »Pro e<-clesia et pontifice-f.
Novozgrajene stanovanjske hiše stavbne zadruge »Hera« v Ljubljani.
»Hera^f je bila ustanovljena februarja 1925 in je takoj razvila delavnost kct ncbena drugih stavbnih zaidrug. Že do letošnje zime je spravila pod »'.reho 13 hiš z '22 stanovanji, za katere je izdelal načrte njen stavbni vodja. Zadruga, ki je namenjena pre<lvgem malemu človeku, ima v načrtu še veliko število novih zgra<tb, ki jih obeta postaviti še v tekočem letu. {(ilej članek v današnjem Slovencu.)
Kristanovi kandidati za »Delavsko zbornico« pred Kristanovimi sandalami.
(Prosto po Iv. CaHkarjevi pesnitvi »Sultanove sandale^.)
Žerjav-Kristan-Korunov trojanski konj pred »Delavsko zbornico«,
ali: Kako bi se s pomočjo socialistične ^Združene strokovne liste« in demokratske ^Neodvisne delavske liste« radi polastili gospodarstva v »Oelavski zbonrioi« dr. G. Žerjav, milijonar A. Kristan in advokat dr. Korun.
J. G.:
ZIMSKI SPORTI PRI NAS.
Športno gibanje se je i>o vojni po vsem svetu silno razvilo, vendar more le malo spoptnihi panc^ zaznamovati tak razmah kot ravno zimski sport. Vzrok temu so predvsem izredne koristi, ki jih nudijo zimski sporti: gibanje v prosti naravi na najčistejšem zraku in toplem zimskem solnou, enakomerno delovanje vsega organizma, možnost posedanja planin v aimi i. dr.
Pri nas so daines zimski sporti v najlepšem razmahu, predvsem smučarstvo. Smučarstvo je najstarejši sport, ki so ga po:nali Slovenci, dasi ne ravno kot siport. Ze Vaivawr omenja, da so uporabljali kmetje na Blokali pozimi smuči, Isaterih v ostali Srednji hvropi v oni dobi zgodovina nikjer ne zaznamuje. Kako so prišle k nam, ni ugotovljeno, vendar so se ob hudih i;;mah v velikem številu vporabljale na Blokah vse do danes. .Prve početke smučanja kot sport je bilo opaziti v poslednjih letih pred vojno, vendar so bile smučarske vrste zelo redke. Med vojno je smučarstvo počivalo, po vojni pa je ipoikrenila smuško propagando »Športna zveza« v Ljubljani na iniciativo agilnega takratnega predsednika dr. Žižka. Osnoval se je leta 1920. poseben zimskosportni odsek, ki je začel z obsežno propa-gamdo. V Ljubljani se je ustanovil Smučarski klub, ki se je pa kmalu razpustil; sledil mu je turistovski klub »Skala«, obstoječi starejši klubi pa so osnovali zimskosportne sekcije. Športna zveza je začela z izdajo ilustrovanega športnega lista »Šport«, zgra-itila je v Bohinju skakalnico, popravila sankališče, pripravila prve smuške tečaje, ki jih je vodil g. Ba-djura, ter priredila še v prvi zinvi svoje smuške tečaje. Da poglcbi tudi praktično propagando, je nakupila iz demobilizadje kakih 200 koma<lov smuči, katere je razdelila med klube. S tem je bila ustvarjena tlobra osnova in smučarstvo se je vsako leto vkljub vedno manj ugodnim zimam širilo z neverjetno naglico.
Ker ie smučarstvo imelo enako svoje prve po-četke pred vojno tudi v Zagrebu, je Športna zveza razširila svojo propagando tudi na Zagreb, kjer sta Klizačko društvo in Hašk prevzela propagando med Hrvati-
Tako se je že v letu 1,922. pojavila potreba skupne dn enotne državne organizacije za zimske športe. Mandat za priprave je dobila Športna zveza in še v istem letu se je osnovala »Jugoslovanska zimsikosportna zveza? s sedežem v Ljubljani, ki je prevzela vse vodstvo zimskih športov v državi. Organizirala je prve tekme za prvenstvo Jugoslavije ter skrbela istočasno, da se naša država uveljavi tudi v mednarodmem' športnem svetu. Prijavila se je vsled tega mednarodni smuški komisiji v Haagu in bila je še isto leto (1923) sprejeta na praški mednarodni smušiki konferenci v mednarodno smu-ško zvezo. Udeležila se je tudi takrat na Češkem se vršečih mednarodreih smuških tekem s 4 tekmovalci in tekem na Poljskem s 3 tekmovalci. Naša udeležba sicer ni megla računati na uspeh, aH imela je namen, da se uveljavimo v inozemstvu. Zveza (kratko JZSS) je stopila takoj na to v slike z vsemi evropskimi smuškimi zvezami ter vzdržuje z njimi trajne slike. Udeležila se je naslednje leto olimpi-jade in mednarodnega smuškega kongresa v Cha-monixu, lani pa mednarodnega srednjeevropskega tekmovanja na Češkoslovaškem.
Razen tega dela je skrbela zveza zelo za propagando za naše planine, ki tvorijo v zimi prekrasne smuške terene. Od nižinskih in srednjevisokih terenov, pa do visokega alpskega terena nudi Slovenija bogato izbiro, ki očara tudi najbolj razvajenega smučarja. Le žal so naše zime v poslednjih letih tako slabe, da ni mogoče izvajati smuškega športa pov.sodi. Za seilaj se je izkazala najbolje Kranjska gora in Rateče na Gorenjskem, kjer je najtrajnejši in najsigurnejši sneg, pa tudi kot iz-liotli.šče za 'visoke ture sta oba kraja izredno prikladna.
Poleg svojega športnega delovanja se je JZSZ zavedala tudi pomembnosti smučanja v vojski. Zato je že leta 1921. stavila vojnemu ministrstvu predlog, da organizira v armada smušike tečaje za vojake. Po daljših predlogih je ministrstvo sprejelo vse ])redloge zveze. Lansko leto se je vršil prvi tečaj, letos drugi in prvi nadaljevalni tečaj se ATŠi ravno sedaj v Kranjsiki gori, dočim se 'bo v aprilu ali maju priredil še visokoalpskl tečaj v triglavskem pogorju. Ministrstvo je tako razdelilo udeležence, da so prišli v tečaj častniki in podčastniki iz vseh gamizij v državi. S tem je izvnšila zveiza tudi naši državi koristno delo. V celem bo davežbanih letos okoli 330 častnikov in podčastnikov.
Zveza šteje danes 35 klubov v vsej državi. Smučarjev, organizdraiaih in neorganiziraniLh, je v Sloveniji približno 2000, na Hrvašikem okroglo 400, v Srbiji Okoli 200.
Razen smučanja se goji pri nas mn<^ tudi drsanje; vendar se v drsanju dcsedaj ni gojilo drugega kot le zabavno drsanje. Šele SK Ilirija v Ljubljani je vpeljala gojenje umetnega drsanja ter je danes še edini klub v državi, ki goji smotreno umetno drsanje.
V sankanju imamo obilo navdušenih športnikov povsodii, manjka nam pa umetnega sankališča, ker onega v Bohinju vsled nerazumevanja domačinov ni bilo m<^oče vzdržali. Vendar imamo osoibito na Gorenjskem mnogo potov, ki se ob zadostnem sn^u uporabljajo za sankališče.
Zanimivo je, da se smučarstvo čim dalje bolj širi tudi po vaseh med naišim kmečkim Ijwtetvom. Zlasti je razvito na že omenjenih Blokah, v Bohinjski dolim in v gor«yakah vaseh radovljiškega okraja. V Kranjski gori so uvedli mesto telovadbe pozimi v lju<lski šoli smučanje.
V zimskih športih imamo tudi nekaj literature, tako Badjurovo lepo slovensko terminologijo smučarstva v izdaji Športne zveze, dalje Badjurov: Smučar, letos pa izidejo dr. Fuchsova Navodila za umetno drsanje v dveh izdajah, v slovenski in v nemšiki.
Fotolito in offsettislc Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.