Poitnlna plačan« v gotovini
rOBUUDB IHIbHUI Y KUIVTIHI
Kem&n
ilustROvAn čmužmsKi tebniK 'i/hAjA v čati^tcK
III. leto
v	Ljubljani, 12. novembra 1931	Stev.	46
Šola
Nevenka dvigne dva prsta.
..No, Nevenčica," vpraša učiteljica. ..kaj pa hi rada?
..Na stran moram." odgovori dekletce.
..Tako se vendar ne reče!" jo pokara učiteljica. ..Kako rečeš v takem primeru?
Nevenka molči.
„Lepo prositi moraš. ji hoče pomagati učiteljica. ..Gospodična. .ali smem... — no. pomisli, kako boš rekla?
,.Gospodična, ali smem na stran ?“
..Ne. tucii to ni prav. Saj sem vam že tolikrat povedala. DS j, premisli vendar!"
Nevenka je krčevito pomislila. Okoli usl ji je trznilo.
..Gospodična, ali smem — gospodična, jaz moram —
Učiteljico je jelo minevati potrpljenje.
..Skrajni čas je že, da se navadiš spodobnega izražanja. Poglej, kakšna gospodična pa boš. ko boš odrasla, pa še ne boš vedela. *vaj se spodobi in kaj ne? Torej kaki) boš rekla? .Gospodična, ali smem iti — —no?
„Gospodična. ali sinem ili ‘
„Ali sinem iti ven. se reče!" je jezno zavpila gospodična. „Torej- zini. kam bi rada?“
Nevenki je šlo na jok in ni odgovorila.
„Še trmasta si?“ je zdaj vzrojila vzgojiteljica. ..Takoj mi ponovi: ,Gospodična, ali smem iti ven?' No. bo kmalu kaj ?!“
In med solzami e izdavila Nevenka:
„0, gosnodična, sem že šla 1“ ven!
»Most vzdihov”
(str. 641)
Roland mu jo bil naglo ko blisk zadal strašen udarec (stran 644)
SHCE V OKOVIH
Roman
Napisal Mirko Brodnik
Ta roman je začel izhajati v 9. štev. „Romanu“. Današnje nadaljevanje je 18. Novi naročniki lahko dobe še vseh prejšnjih "5? nadaljevanj.
Peta knjiga
POT V ŽIVLJENJE
Sušak, zadnja postaja na n jegovi' poti domov.
Izkrcala sta se. Čeprav je Branka vleklo domov, sta vendar tam prenočila. Drugo jutro ju je brzovlak odpeljal proti Zagrebu. Toda njuna pol je šla še dalje. Branku je vzkipelo srce, ko je prvič po dolgem času spet začul okrog se!>e domačo govorico. Bilo mu je, kakor da posluša rajske glasove. Stal je pri oknu, gledal poljane, ki «o hrzele mimo njega, strmel v Savo, ki je gnala svoje zelene valove v široki strugi. Potem se je ta struga nenadoma zožila, zlezla je v tesno doliuo. kjer si je vlak komaj utiral pot. Zidani most je bil za njima, še malo in v Ljubljani bosta.
„Vidiš, to je moja domovina." je šepetal Branko.
In vlak je hitel dalje.
S slehernim trenutkom je postajal Branko bolj razburjen. Se nekaj minut in v Ljubljani bo, v mestu, kjer bo zvedel prve vesti o tem, kaj se je zgodilo v domovini, kar je bil on tam daleč na vzhodu.
Lnakomerno so udarjala kolesa in potem je zaropotalo pod njimi, zleteli so mimo tovornih vagonov, mimo strojev, ki so se kadili, začutil je, kako je vlak jel voziti počasneje in se je potem sunkoma ustavil. \
..Ljubljana!"
Kakor bi se pravkar zbudil iz sanj. se je zdrznil. Šele zdaj se je zavedel, da mora izstopiti, obrnil se je in videl
Mitjo, ki je bil že pripravljen in ki mn je molil suknjo in kovček. Kakor brez misli je oboje pograbil in se med potniki preiil iz vagona.
Krenil j« po peronu k izhodu. Potem je pred kolodvorom obstal.
„kam zdaj to vprašanje se mu je vsekalo v misel. Saj je tujec. Saj je vse novo okiog njega. Povsod vidi hiše. ki jih prej ni bilo, ljudi, ki jih še nikdar ni videl, same tujce, komaj da je vedel, kam mora iti, da pride v sredo mesta.
Tedaj ga je vprašal Mitja: „Saj greva v hotel, ne?“ Molče je prikimal. Skočil je na tramvaj, ki je pripeljal mimo. Pred pošto sta izstopila. V hotelu sta si najela dve sobi. Po kopeli, ki ju je prenovila, kajti bila sta od dolge vožnje izmučena, sta šla po mestu.
V	kavarni sta izdelala podroben načrt. Branko je dobil naslov privatnega detektiva, prav tistega, pri katerem se je bil nekoč že Vinko oglasil.
Poklical ga je po telefonu in ga prosil, naj se zglasi v hotelu, kjer sta stanovala. Ob osmih zvečer.
/daj je bilo šele pel. Torej sta imela tri ure časa za pohajkovanje po mestu. Milji je bilo vse novo, zato je Branka neprestano izpraševal. Nehal je šele. ko sta šla ob sedmih k večerji in potem počasi proti hotelu.
Detektiv je že čakal. Prijazno je pozdravil gospoda, ki sta mu bila neznana, in ju vprašal, kaj želita.
„Sedite," mu je Branko ponudil stol in mu v kratkih besedah povedal svojo zgodbo. Prosil ga je, naj poizve, kje
je zdaj Zora in kaj je s Kregarjem.
„To vam Jahko takoj povem," je odvrnil detektiv. „Ni še dolgo, kur sem imel oprav-ka s to zadevo," je dodal, ..zato se še spominjam nekaterih podrobnosti."
Povedal mu je, da je Zora poročena s Kregarjem.
Čeprav je Branko moral pričakovati, da se je v dolgih letih, ko ga ni bilo doma, moralo dosti izpremeniti, na tak udarec vendar ni bil pripravljen. Da je Zora žena onega,
o	katerem je sumil, o katerem je bil skoraj prepričan, da je kriv vsega njegovega gorja, ta misel ga je tako pretresla, da je prebledel kakor smrt.
„Ne, saj ni mogoče," so neslišno zajecljale njegove ustnice. „Kako je mogla to storiti;' Kako se je mogla zanj odločiti?"
Detektiv, ki je na Brankovem obrazu opazil, kako so na mladega moža vplivale njegove besede, je obstal sredi stavka. Šele ko je videl, da se je Branko premagal, je nadaljeval s pripovedovanjem in omenil o Kregarju nekaj reči, ki so bile takrat splošno znane. In ko je Branko čul, kakšen je mož žene, ki jo je ljubil, kakor more človek ljubiti samo enkrat, se je zgrozil.
„ln ona to ve?" je vprašal z drhtečim glasom.
„Vedeti mora. Zvedeti je morala," je odvrnil detektiv. „Takrat, ko sem vse to odkril možu njene prijateljice, ki me je v njenem imenu naprosil, se je, kakor sem čul, ločila od njega."
..Ločila r
„I)a — ali bolje, šla je z njegovega doma, z graščine, kjer je bivala.
Ih potem je vprašal še to, kar mu je neprestano težilo srce. O svojem otroku.
..Ali je šla sama?" je vprašal kolikor je mogel mirno, da se ne bi izdal.
„Ne, tudi svojega sinčka je vzela s seboj."
,,Sinčka?" je zadrge tal, kakor ne bi mogel verjeti. I oda tedaj mu je nova misel prešinila glavo. Ali je ta sin njegov ?
komaj je izdavil:
,,Koliko let je temu otroku r
,'Ne vem." je odvrnil detektiv in pogledat v tla. kakor ne bi maral videti Brankovega trpečega obraza. „Če vas zanima, lahko poizvem. Jutri ali pojutrišnjem vas obvestim..."
.,Ne, več bi hotel od vas," ga je Branko prekinil. ,,AIi niste preveč zaposleni?"
..Precej dela imam... toda če želite..."
..Potreboval bi vas," mu je dejal Branko; ..najbrž za dalj časa. Ali bi mi mogli biti na razpolago?"
..Če želite..."
..Določite ceno." je kratko rekel Branko. ..Recimo za dva meseca. Koliko bi hoteli? Plačam vam vnaprej."
Detektiv je povedal vsoto.
..Toliko vam dam na mestu." je rekel Branko in položil na mizo nekaj velikih bankovcev. ..Stvar ni kriminalna. kar vam moram že vnaprej povedati. Če se posreči, dobite po dveh mesecih dvojni znesek. Velja?"
..Velja." je veselo udaril detektiv. ..Takemu gospodarju rad služim. Zdaj mi pa povejte. v čem bo moje delo?"
..Precej ga bo," je odvrnil Branko. ..Najprej morate zvedeti vse. kar se tiče Kregarje ve žene, potem pa bo treba, če je mogoče, vse reči, ki ste mi jih povedali o Kregarju, podpreti z dokazi. In — morali mi boste vsak večer sproti poročati. Tu v hotelu me dobite. Jaz bom med tem poizvedoval še na lastno pest. Če ne bi dobili mene, se dogovo-
TVORNICA CIKORIJI
OKUSNA IN ZDRAVA
je
KOLINSKA KAVA!
rite z mojim tovarišem." Pokazal je na Mitjo, ki je ves čas brez besede poslušal njun pogovor. ..Torej jutri zvečer do svidenja."
Dal mu je roko in ga spremil do vrat.
Ko sta bila z Mitjo sama, Branko dolgo ni spregovoril. Kakor bi bil v mislih ponovil vse, kar je pravkar čul, kakor bi se nenadoma spomnil neštetih drugih reči, ki jih še mora opraviti, je skoraj pozabil. da sedi zraven njega njegov prijatelj. Šele čez dolgo je segel z roko v svoje goste lase. kakor bi se bil prebudil iz sanj in jih hotel pregnati. Potem pa se je obrnil k Mitji:
...Mislil sem. da se ne bo vso tako strašno izpremenilo. Sanjal sem. da bom lahko pohitel k njej. toda zvedeti sem moral, da je žena drugega..."
Premolknil je. Potem je vstal in jel hoditi po sobi gor in dol. Nenadoma se je ustavil in zamrmral:
„Jutri obiščem očeta... Če je še živ..."
Po tolikih razočaranjih, ki jih je doživel, po besedah, ki
jih je pravkar slišal, se mu je zdelo, da se ne bi smel čuditi tudi če bi zvedel, da je oče umrl. Toda to misel si je pregnal iz glave, Saj ni mogoče, ne, to ne sme biti! Njegov oče še živi, morda obupuje, toda čaka ga, svojega sina, kakor ga čaka zemlja, ki jo je tako ljubil.
„Da, jutri pojdem k očetu,” je dejal še enkrat. Drugega stavka ni ponovil.
Še dolgo sta se pogovarjala. Na polnoč je šla ura, ko sta legla. Mitja je takoj zaspal, Branko pa navzlic utrujenosti ni mogel zatisniti očesa. Šele jutranje ure so mu prinesle počitek.
Deseto poglavje PRI OČETU
Pozno dopoldne se je Branko prebudil. Mitja je bil že davno prej pokoncu ih si dajal opravka v svoji sobi.
Pozajtrkala sta in vzela avto ter se odpeljala proti Gorenjski.
Dolgo se je vila pot kakor kača po ravnini, potem pa se je zožila v kotlino, kjer je ležal Brankov rojstni kraj. Kopica belih hiš s cerkvijo na sredi, vse okoli polja in travniki, posejani z domovi, vsemi novimi, kakor bi bili praznično oblečeni.
Branko je le bežno pogleda I v dolino. Njegov pogfled je pohitel na hribček, ki se je pravkar pokazal izza ovinka, na hribček, kjer je bila njegova domačija. Videl jo’ je, vso mlado, lepo, kakor nevesto.
..Vidiš, tamle je moj dom." je rekel Mitji in z roko pokazal na hribček. „Tam živi moj oče,.." je tiho dodal in nenadoma obstal sredi besed. -Spet se je v njegovi duši zbudil isti strah. Prve hiše so zbežale mimo njega. Potem jih je bilo čedalje Več. Na obeh straneh. druga k drugi so se stiskale. Sredi vasi, pri cerkvi, je Branko velel ustaviti. Še zmeraj je bila tam pod košato’ lipo gostilna, kakor takrat,
Zukaj odlašate z naročnino?
V začetku meseca smo Vam poslali položnice. Pol tekočega četrtletja je že za nami, zato je skrajnji čas, da se spomnite na svojo dolžnost.
V današnjih hudih časih ni več kredita, le od nas bi ga zahtevali?
k« je bil poslednjič tu. Koliko let je bilo že odtlej! S sunkovito kretnjo je odprl vratca in skočil iz avta.
To je bila gostilna, kamor je njegov oče zahajal ob nedeljah popoldne. Tudi danes je bila nedel ja. Bog ve, morda ga dobi v gostilni... Kako se bosta sešla? Kako se bosta pozdravila? Ali ga bo oče spoznal? V teli dolgih letih se je bil tako izpremenil, da je bil čisto drugi. Prej je bil še mlad fant, vesel, malce vihrav, dober. Zdaj je bil mož. Leta so ga izklesala, utrdila, in samemu sebi si je moral priznati, da so ga napravila trdega. V teh letih, ko se je moral vsak dan boriti za življenje, za obstanek, kakor preganjana žival, je izgubil marsikaj. Pol svojega bitja, boljšo polovico.
Nekoč je bil sanjač. Zdaj ni bil več...
Noga se mu kar ni hotela premakniti, ko je hotel stop ti v gostilno. Kaj mu bo povedal naslednji trenutek? Kakšna vest bo? Vesela? Žalostna?...
In vendar je stopil naprej. Na pragu mu je zastavil pot gostilničar. Dobro se ga je še spominjal. Skoraj nič se ni izpremenil v teh dolgih letih. Prav tako močan in zajeten mož je bil kakor takrat.
„Le noter, gospod," ga je prijazno povabil, toda Branko se ni zganil.
„Nekaj bi rad zvedel." je z muko izpregovoril. „Saj poznate gospoda Slavca..."
Poprašujoče ga je pogledal, kakor bi hotel videti vsako najmanjšo izpremembo na krčmarjevem obrazu. Kaj bo bral na njem?
Toda krčmarjev obraz se ni prav nič izpremenil. Prav tako miren je bil, kakor po njegovih prvih besedah, ka-
kor zmeraj. In na glas mu je rekel:
„1, tam gori na hribu samo-tari. Zdaj bolj poredko prihaja k meni. Menda ga že tri tedne ni bilo."
Branku se je odvalil kamen s srca.
,.Hvala," je zajecljal. S silo se je moral premagati, da ni stopil h krčmarju in ga ob-jel.
„Ali ste k njemu namenjeni? Pa ga pozdravite in mu recite, naj se spet ka j prikaže v dolino."
„Rekel mu bom," je veselo odvrnil Branko in skočil nazaj v avlo.
In ko je šofer spet pognal, se je zamislil vase. Pomislil je, kako dobro je, da ga ni krčmar spoznal. Če ga on ni, ga tudi drugi ne bodo. In njegovo maščevanje, ki ga je bil namenil vsem, ki so bili krivi njegovega trpljenja, bo lahko.
Zev 24 urah S Sr:;
klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, tuši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH
V temi bo delal, nihče ne bo vedel zanj, nihče ga ne bo spoznal. In ko bo okrog njili ovil mreže, takrat stopi prednje in se jim predstavi. Da, predstavi se jim, da jih bo strah, da bodo trepetali pred njim. In takrat pride šele pra-
vi	trenutek maščevanja!
Avto je zavil v hrib. V nekaj trenutkih bo obstal pred njegovim domom. Kaj pride potem?...
Ni si razbijal glave. Naj pride karkoli.
Zaškripale so zavore,' domača vrata je zagledal pred sabo, široko odprta, kakor bi ga klicala, vabila, naj vstopi.
In vstopil je.
V	veži ni bilo nikogar. Z bežnim pogledom se je ozrl okrog sebe. Prav tako je bilo še, kakor takrat, ko je odhajal. prav tako domače, čeprav skoraj prazno. Sleherni koti-
ček mii je zbujal tisoče spominov. Na steni je zagledal slike, ki jih je risal, ko je še hodil v mestne šole. Otročje so bile, nerodne, in vendar so se nui zdele tako lepe.
In šel je od druge do druge. Potem se je nenadoma zagledal pred vrati v izbo. Podzavestno ni ii je segla roka naprej in pritisnil je na kljuko.
Vrata so zaškripala, kakor bi se hotela upirati, da jih nekdo moti. Soj solnca, ki je sililo skozi dvoriščno okno, mu je udaril v obraz in ga skoraj oslepil. Skozenj je videl za mizo, kjer je sedel starček in si z roko podpiral glavo. Ko je začul škripanje vrat, se je zdrznil in pogledal, kdo ga moti.
Zaradi pomanjkanja prostora smo morali prostor, namenien temu romanu, v današnji številki nekoliko skrčiti. Prepričani pa smo, da smo cen j. bralce za to bogato odškodovali na naslednjih štirih straneh, kjer priobčujemo prvo nadaljevanje romana „Most vzdihov", ki je začel izhajati v +5. številki.
Bralci so navdušeni!
Čeprav je minilo šele nekaj dni, kur je cenj. občinstvo dobilo v roke začetek našega novega romana, smo prejeli že polno dopisov iz vrst naših bralcev, ki ga kar ne morejo prehvaliti. Vsi nam priznavajo, da smo imeli zelo srečno roko, ko smo sc odločili zanj. To priznanje nam je tem bolj v zadoščenje, ker je prišlo že zdaj, ko se je roman komaj začel. Obenem pa nam je jamstvo, da bodo vsi bralci brez izjeme z zanimanjem sledili napetemu razvoju pretresljive ljubavne drame, ki se odigrava v mračni dobi sredne jeveških Benetk — v dom bodal in tiranije, pa tudi viteškega junaštva in zveste ljubezni.
Zato Vas prosimo:
Če ste zadovoljni z novim romanom, ne ohranite tega zase, nego povejte dalje! Saj imate prijatelje, znance, svoje dra<re: opozorite tih, naj nam sporoče svoj naslov, vse drugo pa bomo že sami poskrbeli, da bodo zadovoljni. Ali pa nam Vi sporočite njih naslov, da jim noš-ljemo začetek romana popolnoma brezplačno in brezobvez.no na po-skušnjo. Zii to uslugo, ki Vas ne stanc dosti. Vam bomo zelo hvaležni. Naš naslov poznate: „Roman“, tednik, Ljubljana, Breg 10,
ROMAN
NAPISAL
ZČVACO
Kaj se je dozdaj zgodilo
Vse razigrane so se Benetke pripravljale na narodni praznik: njuna ljubljenca Leonora, najlepša Benečanka in Roland, dožev sin, sta proslavljala svojo zaroko. Toda dva človeka se nista veselila: Altieri, član Sveta Desetorice, ki je ljubil Leonovo, in kur-tizana Imperiju, ki je bila blazno zaljubljena v Rolanda.
Imperija, ki so jo pesniki slavili kot lepšo od toli proslule Luk reci je Borgije!...
Imperija, tako lepa, tako oboževana, da so ji Rimljani, ko je od bajala iz Rima, v priznanje njene lepote postavili javen spomenik kakor kaki boginji!*
Da! Bila je Imperija!
Roland jo je poznal samo po slovesu. Toda ko se je naposled gondola ustavila in sta stopila na suho, ko je zagledal dvajsetorico slug, ki so se zgrnili okoli njegove spremljevalke, ko je z enim samim pogledom objel vse belo marmorno pročelje s kipi, jas-pisovimi stebri in zidci, nazobčanimi ko čipke — tedaj se je zavedel, kje stoji in kateri ženski je storil viteško uslugo.
Opazila je njegovo zmedo in ga prijela za roko.
„Bodite velikodušni do kraja in počastite to hišo s svojo navzočnostjo! Drugače bom morala misliti, da ste me samo zato rešili, da me potem ponižate..."
Njen goreči glas ga je rotil... Mladi mož je vstopil!...
Šel je za kurtizano po marmornem vestibulu, čigar vhod je zagrinjal velikanski belorde-če progast zastor.
* Ta spomenik so podrli šele poti konec IS. stoletja. — Imperijo so opevali v latinskih in italijanskih stihih. Njene sobane so bile baje tako razkošne, da je španski poslanik pljunil nekemu lakeju v obraz, češ da ne najde drugega prostora za to.
Zavil je po marmornih stopnicah. Na vsaki od njih je stala dragocena posoda z eksotičnimi rastlinami. In potem se je njegovim osuplim očem odprla vrsta dveh, treh prostranih dvoran z dragocenim pohištvom in razkošjem, preračunanim na to. da pogrezne čute v omamno naslado ljubezni.
Ljubezen!... Vse v tej palači jo je oznanjalo in proglašalo njeno moč.
Roland se je mahoma zagledal' v ozračju razbrzdane nečistosti, sredi greha v njegovi največji popolnosti.
Imperija ga je vedla v dvorano, polno redkih cvetlic, indijskih zaves in preprog, nagih marmornih kipov in slik, vrednih kneževskih palač v Florenci in Ferrari, bogatih zrcal in svečnikov iz suhega zlata, ki so razodevali bogastvo, rafiniranost in umetniški okus kurtizane, za katero je bogati Davila zapravil že tri četrtine svojega velikanskega imetja.
Roland je obstal.
Imperija je čutila, da hoče oditi.
Z migom roke je odslovila strežajke, ki so že hitele pripravljati mizo.
„Ali nočete sesti?" je vprašala z drhtečim glasom.
„Gospa,“ je odgovoril Roland, .,zdaj, glejte ste doma in popolnoma na varnem. Če bi še delj ostal, bi to skromno uslugo, ki mi je bilo veselje in čast. da
sem vam jo mogel storiti, utegnil zaigrati in postati nadležen!"
..Nadležni! Vi! O, gospod, vaše krute besede so mi dokaz, da nočete brati v mojih očeh. kaj se godi v mojem trpečem srcu!"
Roland je začutil, da se pripravljajo stvari, ki jih ne bo moči več popraviti. Zato je rekel z zelo mehkim glasom:
„Gospa, najini poti sta različni. Toda ko se poslavljam, vas zaklinjam: verjemite mi, da odidem s tega srečanja z globokim spoštovanjem do vašega poguma in iskreno hvaležnostjo za veliko milost, ki ste mi jo naklonili s svojim gostoljubjem."
Stopila je predenj, težko sopeč, gnana od tiste silne strasti, ki časih iznenada navali na ženske v minutah duševnih razdorov. In njen izpremenjeni glas, hripav od ihtenja in lomeč se od strasti, je s tragično neizprosnostjo razgalil njeno v krčih zvijajočo se notranjščino:
„Tak ne vidite, da vas ljubim! Ne'vidite, da vam ponujam žgočo ljubezen svojega srca in strast svojega telesa! Ne, nočete videti! Kakor ne vidite, da vam že tri mesece kakor senca sle'dim korak za korakom!"
„Gospa... milost!... Osvestite se!...“
„Ali veste, zakaj sem pustila Rim in svoje tri palače, svoje pesnike in umetnike in ljudstvo, ki je klečalo pred menoj? Ali veste, zakaj sem šla z Davilo v Benetke? Ker sem lani zagleda-
la vas, ko ste prišli kot poslanik k papežu! Ali veste, zakaj sera clala zgraditi to palačo ob Velikem kanalu? Da sem mogla vsak dan opazovati vašo gondolo, kadar .je plula mimo. Ali veste, zakaj nisem štela milijonov, ko sem si okrasila to stanovanje? Ker sem hotela napraviti iz njega svetišče najine ljubezni! O, Roland, Roland! Kako strašen prezir berem, v vaših očeh!... Oh, ubijate me!.,.“
„Ne prezirani vas," je rekt^I mladi mož z isto mehkobo kakor prej. „Ppmiilujeni vas...“
V	divjem besu je bruhnila:
„Pomiluješ me! Ha, ha... Potem bi mi bil že ljubši prezir... Pa ne! Le pomiluj me! Saj me lahko pomiluješ! Ni je nesreč-nejše ženske od mene, ker ni ženske, ki bi tako ljubila ko jaz! Le pomiluj me! Zakaj strašni so črvi, ki me glodajo, in nihče ne pozna pošasti ljubosumja, ki me žro, kadar mislim na ono, ki jo ljubiš, na to Leonoro, ki...“
„Nesrečuica!“ je zagrmel Roland.
Vsa kri mu je izginila z obraza, ki je postal mrliško prsten. Vzdignil je roko, kakor da hoče razčehniti usta, ki so oskrunila ljubljeno bitje. Toda roka mu je spet težko padla nazaj.
„Z bogom, gospa,“ je rekel iznenada z ižpremenjenira glasom.
In je planil ven.
Imperija je hropeč, ranjena v srce, pijana strasti in mržnje, jela trgati tenčieo, ki je pokrivala njeno prelestno telo, in se ihte vrgla na levjo kožo na tleh, grizoč si pesti, da bi udušila krik.
Zdajci pa so ji obvisele očj na nekem človeku, ki je stal s prekrižanimi rokami na pragu in jo gledal.
Temu človeku je utegnilo biti štirideset let. Bil je lepe postave iu njegov obraz je razodeval moški ponos. Za pasom je imel čudovito lep meč z ročajem, polnim vdelanih demantov. Težka zlata verižica je prepenjala njegov suknjič iz črnega žameta.
Imperija je planila s krikom • na noge.
„Giovanni Davila!"
Stopila je proti njemu:
„A1 i ste, kaj videli?" je vprašala hlipaje.
„Vse!...“
,,Ali ste kaj čuli?“
„VseL.“
Iz njenega grla se je utrgal divje blazen hrohot. On pa je z ledenim glasom nadaljeval:
„Umrli boste!... lla, zato ste šli z Giovannijem Davilo v Benetke, zato, da se sestanete z Rolandom Caridianom! Vsa časit, gospa, vaši nesramnosti! Občudovati moram usodo, ki si je za to izbrala dediščino Davil ov! Zato so torej moji predniki prelivali klri, križarili po morjih, bojevali stotine bitk in proslavljali naše ime, ki je zapisano v zlati knjigi republike — zato, da postane to ime junakov nekega dne igrača pocestnice in predmet zasmeha vseh Benetk! Jaz, nevredni potomec i'odu velikanov, sem hotel iz vas napraviti patricijko in pokriti vašo sramoto z osmimi stoletji časti! In vse to samo zato, da lahko zadostite svojim kurtizanskim pohotam!... 'lako so moja mati in mati moje matere in babica in prababica, kakor daleč sega moj rod, hranile in varčevale in gradile kneževsko imetje — zato, da si boste vi nekega dne lahko positavili nečisto svetišče za svoje vsakodnevne ljubimce!”
, Svetišče!" je zarj ul a Imperija. „Še sam ne veš, kako pravo besedo si rabil... Pridii in poglej!"
V	skoku se je zagnala proti neki zavesi, jo strgala na tla, piitisnila na gumb in planila v sobo. Ui se je odprla pred njo.
Giovanni Davila, ki se je bil s penami na ustih vrgel za njo, je obstal vkopan kakor pred prizorom iz fantastičnih sanj.
Soba je bila majhna in skrivnostna, brez vsakršnega pohištva; nje stene so pokrivale svilnate, z zlatom vezene tapete. V
svečnikih iz suhega zlata so gorele plamenice, da je jemalo vid.
V	ozadju so sitale na srebrnih trinožnikih tri kadilnice in razširjale omamen vonj. Nad njimi pa je kakor svetniška podoba nad oltarjem vise>la v zlatem okvirju* slika Rolanda Candiana — umetniško delo od Boga izvoljenega slikarja.
Polnaga, vsa drhteča v zamaknjenosti strani, se je spustila Imperija na kolena in iztegnila svoje božanske alabastr-ske roke proti podobi.
Giovanniju Davili je kri zalila oči in obraz mu je spačil brezumen bes.
„Tzmeček pekla!“ je zarjul. ..Dokončaj med zavrženci svoje bogokletne molitve!“
In opotekaje se od gneva je izdrl bodalo in se zagnal nanjo.
Imperija se je vrgla kvišku: tisti mah je bil Davila že pri »jej.
„Umri!“ je zahropel. „Toda ko boš poginjala, vedi, da bora tvoje truplo vrgel beneškemu krvniku, da ga obglavi, in potem šefle v kanal, da ga ribe požro!“
Njegova roka je zamahnila.
'Poda Imperija je hitro ko blisk prestregla njegovo lakei, z nečloveškim naporom jo je potegnila k! sebi in zasadila svoje zobe v njegovo zapestje... Bodalo je zdrknilo na tla... Tisti mah ga je že pobrala in ga do ročaja zadrla Davili v prsa.
Nesrečnež je brez glasu, kakor posekan telebnil na tla pred veliko podobo, ki se je lesketala iz zlatega okvirja...
Imperiji so od groze izstopile oči: upi raj e jih v krvavo truplo na tleh sc je mehanično, korak za korakom umikala k vratom.
Takrat pa se je neka roka dotaknila njenih golih ramen...
Z blaznim strahom se je obrnila, pripravljena na nov umor, in zagledala prsten, pošastno se režeč obraz.
IV
ZAROKA
Drugi dan okoli devetih zve- z mračnimi oboki in stebrovji čer je bila doževa palača sveča- je nenadoma dobila prijaznejši, 110 razsvetljena. Ogromna stavba svetlejši obraz.
Vse Benetke so Bile na nogah. Ljudje so vrveli okoli palače in se vozili po kanalih, kjer so se neštete gondole zadevale druga ob drugo. A množica ni pela ne rajala kakor prejšnji večer; zamolklo, pridušeno mrmranje je vstajalo iz nje. Bilo je kakor sredi oceana ob uri nevihte, a nihče ni poznal globljih vzrokov tega mračnega razpoloženja.
Vrh stopnic pri vhodu v prostrane in razkošno opremljene sprejemne dvorane je stal dož Candiano, oblečen v vojaško obleko. Sprejemal je beneške in podeželske patricije, ki so se mu prišli poklanjat.
Zraven njega je sitala doževka Silvija. Njen obraz je bil nenavadno bled; z nekim nemirom se je zahvaljevala za čestitke in njen pogled je prodiral v dušo teh ljudi, kakor Ida hoče razbrati skrivnost njihovih misli: ali pomenijo srečo njenemu sinu, ali nesrečo?
Saj je bilo res čudno gledati goste v svečanih oblačilih s težkimi bojnimi dvoreznimi meči, in ne z lahkimi bodali. Gotovo so imeli tudi železne srajce pod žametastimi jopiči, kakor se je pod smehljaji žensk jasno razodevala groza.
kaj se je pripravljalo?
Zakaj se je z ženitovanjski-mi slavnostmi družilo mrmranje
1	j udskega nezadovo I j stva?
kdo je bil raztrosili glasove, ki so se širili med množico kakor veter, ko zajame gozd... glasove o nečem neznanem, zloveščem. ki jim nihče ni vedel iz-voia?
Leonora in Bolami sta sedela idrug zraven drugega \ veliki dvorani s sitropom, bogato okrašen im z neprecenljivimi freskami. Obema je sreča sijala z obraza.
Dandolo, potomec tistega do-ža. ki je napisal prvo zgodovino Benetk, je stal kraj svoje hčere in tudi v njegovih očeh je sijal neznani nemir, ki je tlel med množico gostov.
Bolami je vsakemu došlecu segel v roko in se jecljaje zahvaljeval za čestitke, dajajoč tako duška svoji sreči, ki mu je v prekipevanju hotela zadrgniti
vrat. In njegov vase obrnjeni pogled se je zdel, da gleda stvari. ki jih vidi le on sam.
Y	bežnih slikah so hitela mimo njega otroška in deška leta. Videl se je, kako teka po nabrežjih, raztrgan in polnag, neprestano se pretepajoč in izzivajoč, družeč se najrajši s čolnarji in ribiči. Spomnil se je, kako rad je dražil vohune Dese-torice in jim nekega dne zamašil, žrelo za ovadbe, kako je iz-diral meč na Rialtu za pogled iz lepih dekliških oči in pel zvečer podoknice pod balkoni...
fn to prekipevajoče življenje sc ni uneslo niti tedaj, ko je njegov oče postal dož... dokler ni nekega lepega poletnega večera obvisel na njem Leonorin pogled.
O, ta prvi pogled!
In zdaj sedi kraj njega, v palači njegovega očeta, ona, izvoljenka njegovega srca, njegova oboževana ljubezen!
..Bodite srečni. Roland Can-diano!“ je takrat pozdravil neki gost in iztegnil roko .
„Hvala vam, dragi Altieri, hvala!... Dober prijatelj ste!...“
„Tuldi vi ste mi dober prijatelj... bodite srečni, Roland Candiano!. ..“
„ln vi, dragi Bembo! Tudi vi ste prišli! Še pomnite najine bar-karole in balade? Še jih bova zlagala, kaj? Vaši stihi so nebeški!“
..Predobri ste, gospod,“ je odgovoril Bembo, sključen v dve gube.
In potom se je zravnal in se nasmehnil.
..kaj vidim?" je vzkliknil. „Kam so vas posadili, gospod?
O,	to je slabo znamenje!"
Pokazal je z roko na tesni vklad v zidu, kamor so bili — slučajno ali namenoma — postavili Leonorin in Rolandov stol.
Roland se je obrnil.
Tudi Leonora je pogledala na zid in prebledela.
Po vsej dvorani so visele druga zraven druge v zlato obrobljenih vkladih slike beneških dožev... Le v;enem teh vkladov je bil namestu .-Mike samo napis.
In ta napis se je glasil:
„Tu je prostor za doža Manna Raliera, obglavljenega za storjene zločine."
Ko se je Roland obrnil po Bembu, se je bil že izgubil med množico.
»Strašno!" je vztrepetala Leonora.
„Dete moje, kaj si mar resno vzela Bembovo šalo?... Pomiri se!... Glej, bliža se ura... Ravno prihajata moj oče in mati... Leonora, napočila je blagoslovljena minuta, ko si bova izmenjala prstana..."
»Ljubljenec, tvoja sem..."
Takrat so se zdajci postavile pred vrata oborožene straže. Molk groze je legel na prostrano dvorano. In zdaj je stopil iz množice neki mož v spremstvu dveh glasnikov in rekel razločno in na glas:
»Jaz, Foscari, veliki državni inkvizitor, izjavljam, da je med nami izdajalec, upornik in zarotnik. v imenu republike prihajam, da ga zgrabim!"
Foscari je bil takrat v aj-lepši dobi svojih let, mož orlovskih oči in nezaupljivega čela. Ko je zdaj stopal čez dvorano, se je množica s strahom razmikala pred njim.
Dož Candiano je videl, da gre proti njemu; njegove trepe-čoče roke in posinele ustnice so izdajale jezo in gnev, ki sta divjala v njem..
In ta gnev, na čigar dnu je tlel neznan strah, kakor pred bližajočo se katastrofo, je tedaj udaril na dan:
»Taka sramota na tciii kraju! In na tak večer! V doževi dvorani! Kogarkoli obtožujete, gospod Foscari, moj gost je! In pri vseh žebljih Kriščevega križa: nihče ne bo rekel, da je Candiano kršil gostoljubje!"
Foscari se je zravnal v vsej svoji velikosti in njegov pogled je zletel po zbranih gostih. Bil je kakor strašna utelesba beneškega zakona — groznega in neizprosnega zakona, ki ne pozna usmiljenja.
In počasi je izpregovoril:
»Gospod dož in vi drugi! Šest let je tega, kar sem dobil ovadbo proti škofu Pisani ju. Tudi ta-
krat je bilo nekaj v zraku kakor nocoj, kakor nocoj je grozil upor mornarske drhali, Minuta obotavljanja in država bi bila izgubljena... Bilo je na praznik Marijinega vnebovzetja. Ob času velike maše... Šel sem v cerkev svetega Marka in krenil proti oltarju. Tam sem se ustavil ravno v posvečenem trenutku, ko se je škof obrnil, da dvigne monštranco pred klečečimi verniki. kaj sem potem storil, vsi veste: človeku, ki je bil gost Boga, sem1 jaz, Foscari, položil roko na ramo in ga proglasil za jetnika!”
Predstavljajte si tisto nedopovedljivo tesnobo in nenadno odrevenelost, ki udari v človeka l)o oglušujočem tresku. Tako so oledeneli vsi, ki so bile priče temu prizoru.
Le Bembo je ohranil hladno kri.
Nagnil se je k Altieriju in mu nekaj zašepetal na uho.
Altieri je prebledel.
»Skrajni čas je!” je zagodrnjal Bembo. „Tak idite že!“
Tedaj je Altieri stopil proti Rolandu Candianu. Vse to je trajalo komaj sekundo.
Foscari je povzel:
Gospod dož, kar sem storil v hiši Boga, mi nobena sila na svetu ne more ubraniti, da ne bi storil v vaši hiši! Candiano, pozivam vas, da mi odgovorite: ali se mislite tu, v doževski dvorani, upirati zakonom, ki so doži prisegli, da jih bodo ščitili?”
Candiano je prepadeno pogledal po dvorani.
Okoli sebe je videl dva tisoč svojih gostov: nemih, s pobeše-nimi glavami, negibnih.
In da bo prispodoba z nevihto še popolnejša, je takrat v mrtvaško tišino udarilo od zunaj zamolklo rohnenje množic.
Doža je mahoma obšla boleča zavest nemoči...
Z davečim se glasom je vprašal:
„Koga obtožujete?”
..Rolanda Candiana!” je odgovoril veliki inkvizitor,
Dva krika sta pretrgala tišino, dva presunljiva, obupna krika, in dve ženski sta se instin-
ktivno vrgli proti Rolandu, ki se je z bliskajočimi se očmi obrnil proti Foscariju...
Silvija in (Leonora, mati j11 ljubimka, sta se z rokami oklenili mladega moža in divje vrgli glavo nazaj, kakor bi hoteli reči:
..Iztrgajte nama ga, če se upate!”
Dož Candiano je hripavo zaječal :
„Moj sin!... Moj sin, pravite, da je zarotnik in izdajalec!...” ..Ovadba je nedvoumna!” ..Nesramna je in laž!”
Stari Candiano si je strgal z glave doževsko krono:
»Prej se bo ta krona izpre-menila v železno verigo okoli mojega vratu, kakor bom pustil, da bi zgrabili mojega nedolžnega sina!
In med tem ko je iz množice vstal vihar krikov in groženj, je dož izdrl svoj težki meč.
Prav tisti trenutek je Altieri prišel do Rolanda Candiana in mu hlastno in s pobešenimi očmi zašepetal:
„To so uprizorili sovražniki vašega očeta, da bi ga nagnali v obup in pogubili... Vdajte se, Roland! Za vaše življenje jamčim jaz!... Čez eno uro bo vse spet v redu!”
Teh besed ni slišal samo Roland, čuli sta jih tudi Silvija in Leonora. Altierijev vpliv v Svetu Desetorice je bil prav tako znan kakor njegovo prijateljstvo do doževega sina.
Ženi sta se oddahnili. To priliko je porabil Roland1, da se je izvil iz njunega objema.
Pograbil je Altierija za roko: ..O, zvesti prijatelj!... vaša bistrovidnost bo rešila mojega očeta... poslej vladaj med nama pobratimstvo do smrti!”
In Roland je planil k dožu Candianu, ki je bil potegnil meč, da zbere svoje zveste okoli sebe. Poda komaj pet ali šest jih je stopilo k njemu...
„Oče!“ je zavpil mladi mož. Candiano se je zbegano obrnil in spoznal svojega sina. Njegov gnev se je v trenutku stopil in se umaknil obupu, ves njegov
odpor se je izpremenil v žgočo bolest. Ihte je razprostrl roke.
Oče in sin sta se objela. Foscari pa je s strahotnim mirom čakal. Patriciji so se obrnili stran — ali jih je bilo sram lastnega izdajalskega molka?
Roland je bil nekaj rekel očetu na ušesa.
Kaj mu je govoril tisto sekundo, ki je morda pomenila slovo za zmerom? Ali je vlival tolažbe v starčevo dušo? Ali mu je šepetal skrivnostno svarilo?
Zdajci se je dož odtrgal od sina. Njegov pogled je obletel dvorano, nato pa se je ustavil na Foscariju.
»Gospod Foscari,” je rekel z glasom, ki se je trudil, da bi bil miren, „moj sili je nedolžen in zahteva, da to proglasi najvišji Svet. Storite torej svoje delo, kakor sem jaz storil svojo dolžnost. Naj se takoj sestane sodišče!”
..Sodišče čaka!” je ledeno reke1! Foscari.
Dož se je stresel. Torej je bilo že vse pripravljeno za sodbo!
Kdo je vse to uprizoril? Kdo ga je hotel zadeti v njegovi sreči? Njegov pogled je poln groženj in obupa zbežal po ljudeh, ki so stali okoli njega.
»Preklet naj bo strahopetni ovaduh!” je zamrmral. »Iskal ga bom in našel v temi, kjer se skriva! In potem naj se me boji! Zakaj osveta bo še strašnejša kakor je bila ovadba podla!"
Na glas pa je rekel Rolandu:
„ldi, sin moj! Rekel si, naj čakam eno uro. Idi, čez eno uro te bom tu pričakoval.”
»Gospod Foscari,” je s hladnim mirom rekel Roland, »izročam vam svoj meč. Pripravljen sem stopiti pred sodišče!”
Veliki inkvizitor je dal znamenje. Deset, dvanajst straž je stopilo naprej, lijih oficir pa je zgrabil mladega moža za komolec. Toda ni ga še prav prijel, ko je zletel po tleh in s čela se mu je vdrla kri: Roland mu je bil naglo ko blisk zadal strašen udarec.
Drget je stresel množico. Oficir je'vstal, si obrisal čelo in se brez besede umaknil.
0001310
širokoustnež
Američan pride na Dunaj in tam ogleduje zoološki vrt.
„ToIe tu je žirafa," mu razlap-a paznik. „Precej velika, kaj?"
„Žirafa?“ se zasmeje Američan. ,,1’ri nas v Ameriki imamo take koze."
,.Česa ne poveste! I ole je pa kralj puščave. Krasen, čudovit le\. vam rečem. Ali ste že videli kaj takega?"
„Prava reč," odmahne Američan posmehljivo. „Pri nas imamo take mačke."
„Kaaaj?“
Nenadoma pa potegne paznik Američana za rokav, ga odvede v basen, kjer se valjajo ogromne želve in in ti reče:
„Ali veste, kaj je pa to?“
„No?“
..Dunajske stenice. Ali imate pri vas večje?"
Hišni gospodar
..Oprostite," se predstavi agent, „saj ste vi hišni gospodar?"
„Da; moja žena je za štirinajst dni odpotovala."
Na menico pa ne!
„Tisoč Din bi radi, da vam posodim? Prav, toda menico morate podpisati."
..Menico? Izključeno — nekoč sem jo podpisal, pa sem potem moral plačati."
Samo pri filmu mogoče
V	nekem nemškem filmskem ateljeju visi takle lepak:
„vstop v damsko garderobo je moškim strogo prepovedan! — Brivec velja po členil 10. hišnega reda za žensko!"
Piramide
Vodnik razkazuje tujcem mumije.
„Vidite, tale 16 letna deklica je tu pokopana že 3(M)() let."
„Ali je -eh 16 let tudi že všteto?" vpraša neka dama.
K nekemu berlinskemu bančnemu ravnatelju pride onelan znan in-dustrijec in ga prosi za večje posojilo.
..Dragi prijatelj," mu odgovori ravnatelj, ki je znal biti tudi humorističen, ..zaupno, na uho: moja banka je bankrotna. Svetujem vam pa, da greste k banki Adamsohn & C'o. — tam so sicer tudi že na kan-tu, samo tega še ne vedo."
..Kaj. sinrkolin — ti kadiš? Iii če mati izve...“
..Kaj pa potem? Saj ona tudi kadi!“
Časopisna vest
„Že spet je nekega moža avto povozil!" vzdihne gospa Žmigav-čeva.
..Strašno!" prikima njena hči, gospodična Elvira. „Ko je že brez tega tako malo mož na svetit!"
*
,.Rad bi avtomatični zvonec proti vlomilcem."
„Saj sem vam ondan enega prodal."
„Da, pa so mi ga snoči ukradli."
..Povejte vendar, gospod plačilni, kako to, da dobim v guljažu kos gumija z avtomobilskega obroča?"
„Saj veste, gospod, da avto že na vseh koncih izpodriva konje."
„Zakaj se režiš, smrkavec?"
„Saj se ne vam, gospod učitelj!*' ..Kaj pa je potem še smešnega?"
Potnik velike tvrdke pride ponujat jajca na debelo in vpraša v majhni trgovini, ali ne bi vzeli večje količine svežih jajec.
Prodajanja: „Hvala, ne otreou-jetno — svežih jajec imamo še za šest tednov na zalogi."
Najpraktičnejše
„Jera, tako pa ne gre več!" se razburja gospodinja nad kuharico. „Moj mož se dan za dnem pritožuje nad kosilom. Juha je vedno mrzla, meso ko podplat, močnate jedi zasoljene. Pako ni mogoče več vzdržati!"
..Imate prav, milostljiva! Dajte se ločiti!"
Škotska
Neki Škot pošlje v zamazani kuverti, ki je iz skoposti ni hotel stran vreči, poslovno pismo in se takole opraviči:
»Oprostite, da vatn pišem v umazani kuverti. Toda ko sem pismo vrgel v poštni nabiralnik, je bilo popolnoma neo madeže v a no."
S šolskih klopi
ljudmi morate biti vedno ljubeznivi," razlaga učitelj v drugem razredu. „Ne sme miniti dan, du ne bi komu kuj dobrega storili iu ga osrečili. Ali si na primer ti, Peter, včeraj koga osrečil?"
..I)n, gosnod učitelj. Bil sem pri teti, in ko sem šel, je bila srečna."
Nerodna skrivnost
..Skrivnost ohranitve zdravja je v tem: jejte čebulo, vsak dan jo jejte!" razlaga zdravnik pacnentu.
„Že prav," zategne boinik, „to-da... kako naj to skrivnost zase ohranim?"
*
..Zdaj bom povedal nekaj besed, ti. Urh, pa boš razložil, ali so ednina, dvojina ali množina. Vzemimo , hlače*. “
Urh dolgo premišljuje, nato pa reče:
..Hlače... hlače so... hlače so spodaj dvojina, zgoraj pa ednina."
I/. domače naloge:
Jan lltis je moral v Konstanci pretrpeti vse groze ognja, ker so ga zažgali. To se je zgodilo sredi polet ja 1 + 15, ko je bila v Konstanci že tako neznosna vročina.
Druga nuloga;
Turki in Baski govore najtežja jezika v Evropi. Posebno baskovski jezik je tako težak, da ga niti Turki ne razumejo.
N e poz n n a n t e u e!
..Kaj te pajčevine niste videli?** ..Seveda sem jo... pa sem mislila, tla spada k radiu!*1
Urejuje Boris Rihteršič
..šanghajski ekspres"
Dobili smo prve podatke o novem filmu Marlene Dietricli, ki ga pravkar z velikimi troški delajo v hollyvvood.skilt Paramountovih ateljejih. Režira ga Josef Steraberg, ki je režiral vse dosedanje govoreče filme Marlene Dietrich.
Pisatelj filmskih manuskriptov J n les Furthmann, ki je predelal za film tudi roman „Maroko“, je napisal manuskript po povesti Ilarrv-ju Herleya.
V govorečem filmu „Šangluijski ekspres*' igla Marlena Dietrich lepo in zapeljivo damo. Njen partner je Cii ve Brook v vlogi angleškega častnika. Marlena in Brook se sc staneta na potovanju s šanghaj-skim ekpresom. Naj pretresi ji ve j še so scene, ko morajo potniki med seboj izbrati onega, ki ima na vesli smrt nekega otroka.
V tem filmu igra tudi Ana Mav Wong, ki si je s talentom in eksotično dražestjo osvojila simpatije občinstva. V zadnjem času ni igrala. Bila je članica Schubertovega gledališča na ne\vyorškem Broad-wayju. Zdaj je stalno angažirana pri Paramountu. V ulmu igra eno glavnih vlog in prav radovedni smo, kakšen napredek bo pokazala pod Sternbergovo režiio, saj so ji prej zmeraj očitali, da ima zelo velik talent, da pa ga ne izrablja.
Razen nje nastopa še en eksotičen igralec: Mladi Japonec Sessue I Iavakavva.
Kaj je treba znati, da postaneš filmski zvezdnik?
Napisal R a m o n Novarro
Najbrž mislite, da je dovolj, če je človek dober igralec, da lahko nastopa v filmih. Motite se.
Talent je brez dvoma glavni pogoj. brez katerega ne uuste nikogar v posvečene dvorane, ki jih imenujejo ateljeje. Toda talent sam še dolgo ni dovolj.
Vsak filmski igralec mora znati dosti reči in vendar potrebuje navadno prav' tisto, česar še ne zna in takrat je treba razen napornega dela v ateljejih še posebnega pouka.
Tako se mi je zgodilo pri „Ben Hurju“ in tako se mi še danes dogaja pri vseh filmih, pri katerih moram igrati.
Mislim, da se ne bom nikdar izučil. pa čeprav bi igral pri filmu sto let.
V „Ben Murju" sem moral dirkati z rimskim dirkalnim vozom in če mislite, da je to nekaj lahkega,
bi vas prosil, da sami kdaj poskusite.
V filmu ..l.etcče brodovje“ sem morah celo sam pilotirati letalo. Sicer sem navajen krmiljenja, toda simo na trdilih tleh: v letalu pa človek visi v zraku v pravem pomenu besede.
V filmu „Pred zoro", ki je bil napravljen po povesti pred kratkim umrlega pisatelja Schnitzlerja, igram avstrijskega častnika. Tudi to ni tako lahka reč. Ne samo da sem se moral naučiti hoje in pozdravljanja, kakršno je v navadi pri avstrijskih častnikih, ne. moral sem se priučiti tudi avstrijske ljubeznivosti in — predvsem sem moral znati nositi monokel. To je bilo skoraj prav tako težko kakor ježa na arabskem konju, ki so jo od mene zahtevali v nekem drugem filmu.
Za film ..Seviljski pevec", sem si1 moral seznaniti z navadami in običaji kletarja in razen tega sem se moral učiti borenja.
Največ pa so zahtevali od mene v mojem najnovejšem filmu „Sin
MALI ZVEZDNIK .IACKIE COOPER
maharadže", ki so ga pravkar do-v ršili.
Živega so me zakopali. To je stara čarovnija, trik hindujskih vojščakov, ki jim je nekoč dostikrat rešil življenje.
Človek sam ne ve, kaj bo s tem, česar se je pri filmu naučil. Edina tolažba je stari pregovor: Kar človek zna, zna za vse življenje.
Ljubljenci naših ljubljencev
„Če imaš mene rad, moraš imeti rad tildi mojega psa." Ta pregovor dostikrat čiijemo od svojih ljubljencev. filmskih igralcev.
Navadno je ta ljubljenec pes, dostikrat pa tudi mačka, ptica ali kaka druga žival.
Ničesar ni, kar bi bilo predobro za Beeryjevega psa. Gos'\ouar 11111 je napravil na vrtu celo konališče. Zelo je ponosen na njegovo zvestobo in s posebnim veseljem nri^ove-duje, da se pes ne gane od njega in da ga spremlja celo na njegovih poletih z letalom.
Tudi Rainou Novarro ima zelo rad pse. Toda svojega Luksa je pred kratkim izgubil. Luks je bil len črn doberman. Tri leta ga je že imel,
nekoč pa, ko je ravno delal za film ..Seviljski pevec", so mu prinesli vest, da je Luks izginil. In Ramnn Novarro si še do danes ni kupil novega psa. še zmeraj čaka na izgubljenca.
Neki pisatelj je napisal o Greti Garbo, da ima mačje lastnosti. I)a bi se izognil vsem ugovorom, ki bi jih la primerjava lahko zbudila pri občinstvu, pripoveduje, kako je prišel do te primerjave. Pred tisoč leti so macKe častili kot svete živali. I11 v Gretinih zastrtih očeh je baje videl isti soj strahu in groze, veselja, div josti in ekstaze, pa tudi ljubezni, kakor pri svetečih se mač-kinili očeh. Najbrž ima prav zato Greta tako rada mačke.
Buster Keaton ima velikega bernardinca Ebnerja.
Maria Dressler se je zadovoljila z majčkenim pekinškim pinčem, Jon na Oravvfordova pa se zabava z lovskimi psi.
Najnovejši film Garryja Coopra
le ilni bodo igrali v Beogradu evropsko premijero filma »Temne poti", kjer nastopata Garry Cooper, partner Marlene Dietrich iz ..Maroka". Razen njega igrajo v glavnih vlogah še Silvia Sidnev, Paul Lukas in VVilliam Boyd.
Pripominjamo, da je ta trovoreči film poseben dogodek v kinematografiji in to zaradi izredne tehnične ponolnosti in izvrstne kriminalne vsebine.
Rouben Mamoniau, ki ga je režiral, je za ta filrn dobil nagrado, razen tega pa so ga postavili med desetorico najboljših režiserjev leta 1911.
Filmski drobiž
Elizabeta Bergner dela pravkar v Parizu angleško in francosko verzijo „Ariane“.
Režiser T 11 r ž a n s k i j je napravil nov film. ki se bo imenoval ..Neznani pevec".
Francosko verzijo filma ,,Kongres pleše", ki so jo delali v Berlinu, so pred kratkim dovršili. Glavni vlogi igrata Lilian II a r-v e y in Henry (Jara t.
Marlena Dietrich je napravila film „9anghajski ekspres". Pravijo, da se v kratkem vrne v Berlin. kjer bo sodelovala pri filmu ..Kleopatra". Pravijo tudi, da se Greta G a r b o , ko bo z delom pri filmu „Mntu Hari" pri kraju, vrne domov na Švedsko.
R deči križ misli na prošnjo Društva Narodov napraviti film s protivojno tendenco.
Jonn C ra w f o r d in Doug F a i r b a n k s mla jši sta si zaželela naslednika. Toda prosili so ju, naj počakata. Družba, kjer igra Joan Cravvfordovvn, misli, da ne bi bilo dobro, če Cravvfordove ne bi bilo predolgo na platnu.
Pariški bar ,.M o u 1 i n Rouge" so spet prenaredili v kino.
Hiša in dom
Lepotna kirurgija tudi /.a siromuš-nejše ljudi
Umetna lepota, tista, ki jo zna pričarati kirurg z. operacijo pri ljudeh, ki jih narava ni obdarovala z mikavno zunanjostjo, že nekaj časa ni več dostopna sanvo bogatinom. Operacije za dosego lepote spadajo danes v Franciji že med vsakdanjosti, in kar je važnejše, privoščijo si jih lahko že tudi navadne delavke. In prav je tako: saj je siromašnejšiin slojem lepota bolj potrebna kakor bogatinom, ki imajo že tako v denarju dosti utehe. iNavaden uelavec. ali delavka je tanko še tako spretna v svojem poslu, če ni privlačne zunanjosti, bo le težko našla priložnost, da to svoje znanje iu sposobnosti tudi izrabi.
Pred dobrim mesecem se je v Parizu vršil kongres lepotnih kirurgov. Tum je pariški zdravni. dr. C da s us, ki si je izbral načelo „Poceni davkrat bolj nese“, poročal o svojih izkustvih.
»Lepotna kirurgija," je povedal, ,.jo plod svetovne vojne. takrat, ko je ranjencev o življenje pogosto viselo na lasu in je bilo še vedno bolje tvegati drzen eksperiment kakor pa ga prepustiti gotovi smrti, so zdravniki napravili prve .lepotne operacije* v večjem slogu. In takrat so se tudi odprle nepregledne perspektive lepotne kirurgije, ki nam dokazuje, da ui danes nihče več prisiljen hoditi po svetu s krivim nosom, z nesomerno brado, z brazgotinami na obrazu, grdo oblikovanimi usti ali štrlečimi ušesi. Pogosto zadošča že enostavna operacija, kakor na primer odstranitev bezgavk ali pa operacija v ustni votlini, da dobi obraz čisto drugačen in izpremenjen izraz."
Med naj pogostejše operacije, ki jih francoski lepotni kirurgi izvrše pri delavcih in delavkah, spadajo tele: povečanje ali zmanjšanje nosnic, preoblikovanje brade in nosu. uravnavanje ušes, preoblikovanje ust in oči, znižanje ličnih kosti, dvigujenje obrvi. In dostikrat pomeni takale nedolžna operacija prizadetemu srečo, kakršne se id nikoli nadejal.
Požuuski makovi rogljički
Potrebščine:	15	dkg presnega
masla ali margarine. 50 dkg moke,
I rumenjak, sol, 6 dkg sladkorja,
5 žlic smetane in I zavojček Dr. Oetker - jev ega pecilnega praška, mak.
Priprava: Iz presnega masla, ruf meujaka, sladkorja, smetane, soli, moke in pecilnega praška namesi testo, ki ga razvaljaj in razreži v četverooglate komadiče; te napolni s spodnjim nadevom, upogni v rogljičke, .pomaži z beljakom in speci uu zmaščeni pločevini v precej v roči ppčici.
Ne jemljite otroku veselja!
„(5, mama, krompir lupiš — ali ti ne bi smela tudi jaz pomagati?"
„Nc, Silva, urezala bi se, pa tako debelo bi lupila, da bi šel ves krompir v izgubo. Pojdi rajši v sobo, pa si poišči drugega opravila!"
Silva gre užaljena iz. kuhinje in začne striči podobe iz cenikov. In kmalu leže po tleli celi kupi iz,striženega papirja. Petnajstletna Mira pride iz liceja domov in se jezi nad takim neredom.
»Mama, poglej, kaj je napravila Silva!"
Nato seveda solze, klečanje ali pa še kaj hujšega: ali ne bi m.o boljše, če bi mama dala Silvi v roke kako primerno delo. ki ga ratla opravlja? kadar | ridejo gosti v hišo, pa potem toži svoji prijateljici, kako težko je voditi gosi odi njstv o.
»Saj imate vendar hčerke, ki bi vam lahko kaj pomagale!"
„l'» z. otroki je križ.
Starejša Mira ne mara preveč za domača opravila, ker ima z učenjem dosti dela, Silva pa je še premajhna in nepolnima. *
»Tudi z mojo Danico je taka -samo za šport bi se zanimala, za dom pa nima nikakega z.mislu!"
I	ako tožijo matere vse vprek. Njihove hčerke, pravijo, ne znajo uiti robca poiskati v omari! Pa kdo ji' temu vzrok, cenjene dame? Ve same, ki niste znale zbuditi v nežnih letih v otrocih zmisla za domača dela, ve, ki ste jih celo odbijale. ko so se vam z ganljivo vnemo ponudile, da bi vam pomagale pri delu, kakor na primer Silva pri lupljenju krompirja. Zakaj? Ker so vam otroci pri tem nadležni, kor pravite, da vas motijo pri delu in ker bi jih morale poučiti, kako se to dela, pa pravite, da tega ne utegnete.	'
Da. otroci so nadležni, kadar se vam mudi in bi rade hitro onravile, zmočijo se in umažejo in vse razbijejo, In zato jih uaženete \* njihovo sobo — prav tako kakor delajo z njimi služkinje. Ali je mitom čudu. da izgube veselje na dela iu se rajši obrneio gim stvarem?
Dosti lažje je seveda reči:
Suknje in obleke
kupite dobro in poceni v tovarni oblek
k
OVflRNE DIREKTNO NQ TELO TO JE POCENI, NQ J | ____________VSI	VEDOjl
I
%
Novi, veliki, ilustrirani cenik in vzorci zastonj!
I
I#
me pri miru, pa se pojdi
za hiš-k dru-
deklici
»Pusti igrat!"
Dosti lažje kanor poučiti jo, kako se bo najhitreje otresla prirojene neokretnosti in se najhurce naučila rabe vseh desetih prstov. Sam od sebe se živ krst ničesar ne nauči, najmanj pa otrok, ivi bo znal le to, česar ga boš naučila. Ko minejo tista otroška leta, ko je otro,. imel svoje veselje z domačimi opravili. pa ga mine tudi to veselje, ker sc njegovo zanimanje obrne k »ru-gim rečem. In materi se bo zgodilo. da bo potem zahtevala o ! svoje pol odrasle hčerke, da ii pomaga to -a ono — hčerka ne bo znala, in tako pride dostikrat do prerekanja in prepirov v družini.
In ko nastopi čas, da.se liči poroči, stopi v zakon čisto nepripravljena in neizkušena in gospodinjstvu ji postani- neznosno breme, ker se ga nikoli ni učila opravljati in ljubiti.
Zato otrokom ne odreci, če bi tako rudi pomagali pri malenkostnih kuhinjskih delili. Pri tem se bodo v |iravem jiomeuu besede igraje muogočesa naučili, kar jim bo v poznejših letih dostikrat prav prišlo.
..ROMA N“ STANE
I mesec 8 Din, V4 leta 20 Din, Vx leta 40 Din, vse leto 80 Din. Na razpolago še vse številke. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393.
Na tujem, vse leto:
v Angliji 9 šilingov, Avstriji 14 šilingov. Belgiji 14 belg, na Češkoslovaškem 70 kron, v Egiptu pol funta, Franciji 50 frankov, Holandiji 5 goldinarjev, Italiji 40 lir, Nemčiji 9 mark. Severni Ameriki 2 dolarja. Povsod drugod na leto 120 Din, za Vi leta pa 60 Din. Denar (veljavne jugoslovanske ali tuje bankovce ali ček) pošljite v lastnem interesu v priporočenem ali pa v denarnem pismu.
Posamezne številke:
V Jugoslaviji po 2 Din. Dobe se v trafikah, knjigarnah in kolodvorskih prodajalnah. Kjer
Komana4' nimajo, zahtevajte, naj ga naroče. Direktna naročila izvršimo šele po prejemu zneska v bankovcih ali veljavnih znamkah.
V Italiji stane posamezna številka 80 stotink.
Naročila
m dopise pošlllte na naslov: ,,Roman", Llub-l ana, Breg 10, poštni predal št. 345. — Rokopisov ne vračamo. Za odgovor priložite znamko. — Oglasi po tarifi.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19
En gros — en detail.
Dežniki vseh vrst Vrln' senčniki. Sejmski dežniki. Ve ikan-ska izbira. Skrajne cene
»c«
ah hUf ,
i *•«■ CM i/c
najidid/ut/Sf
KlIiARNAfTDEU
nuni* M* PJU.MHIIOV.il.
E*nfA aparate in ■TULU potrebščine
dobite v največji izbiri v
Drogeriji „Adrija”
Mr. Ph. 'S. Borčič
Ljubljana, Šelenburgova ulica 1
Telefon št. 34-01 Zahteva)cenik!
FILMSKA VPRAŠANJA »I. Katera igralka igra glavno vlogo v filmu ,,Pravi gigolo"?
2. Katera igralka igra glavno vlogo v filmu ..Madona podzemlja'4?
1.	Katera igralka igra glavno vlogo v filmu ..Pariški fantom44?
4. Katera igralka igra glavno vlogo v filmu ..Admiralova hči44?
5. Katera igralka igra glavno vlogo v filmu ..Pesem z juga44?
Za rešitev teh vprašanj razpisu-
' DVAJSET VELIKIH FILMSKli. FOTOukAFIJ,
ki jih razdelimo med deset reševalcev. Slike predstavljajo igralce družbe Mfetro-Gdldwyn-Mayer.
Rešitve vprašanj iz 44. številke so: 1. Leo Mittler; 2. Pri Metru; ~i. Rosita Moreno; 4. Friedl Schuster; 5. Igo Svm.
Nagrade dobe;
5 slik: »elan Josip, Maribor;
4 slike:	Krajšek Stana, Ljub-
ljana:
"5 slike: Podlogar Greti, Sv. Križ;
2	sliki: Koren Ivan Ljuliijana;
po eno sliko: Jost Ivica. Beograd; škrainar lija, Selca; Razpotnik Danica, Maribor:	Sinrecar Vanda,
Lepi vrh: Zorič Breda, Mirna vas; Praprotnik Berta, Breg.
Izšla je
Blasnikova
|/ELlHfl PRATI Hi)
za prestopno leto I93Z
ki ima 366 dni.
„ VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V	,.Veliki Pratiki*1 najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — iestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tu ih držav v Ljubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Med-žimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tulih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih it-bi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din.
,,VELIKA PRATIKA" se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni 1. fliosnifto nosi. d. d. > Ljubljani.
n
Blagovna znamka
»Svetla glava“
se le obnesla. — Med tisoči znamk, ki se priglašajo vsako leto, pač ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki io vzbuja slika, ln radi globokega svojega pomena ]e postal znak nepozaben.
,,Znamka Oetker4* lamčl za najboljšo kvaliteto po najnižjlh cenah in radi tega načela so
Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanlllnov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinga itd. tako močno razširjeni.
Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo „prosvitlJenim‘‘ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne Jedi. Marsikatera ura se Je prihranila, mnoge nevčlje radi slabega kipenja močnikov Je Izostalo.
Otroci se veselijo, če speče mati Oet-kerjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego Je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom.
Pri nakupu pozor na to, da se dobe pristni Dr. Oetker-]evI fabrlkatl, ker se če-sto ponujajo manj vredni posnetki.
Dr. Oetker-jev
vanilinov sladkor
je najboljša začimba
za mlečne In močnate ledi, pudinge In spenleno smetano, kakao in čaj, šartlje, torte In pecivo, jajčni konjak.
Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilije.
Ako se pomeša V% zavojčka Dr. Oet-ker-Jevega izbranega vanillnovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja In se dasta I do 2 Jajčni žlici te mešanice v skodelico čaia. tedaj se dobi aromatična, okusna pijača.
Dr. Oetker-jevi recepti
za kuhinjo in hišo
prinašalo Izbiro Izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, bolllh, finih ln nelflnel-šlh močnatih ledi, šartllev, peciva, tort
L t. d.
Za vsako obltell so največle važnosti, ker naldelo po njih sestavllena jedila radi svole enostavne priprave, svojega odličnega okusa In svole lahke pre-ht. v I j I vos tl povsod In vedno pohvalo gospodinj — tudi onih. ki stavilo večle zahteve — In ker le, kakor le pokazala Iz-kušnla, vsako ponesrečenle tudi pri začetnicah Izključeno.
Oetker-levo knjigo dobite zastonl pri Vašem trgovcu; ako ne, pISIte naravnost na tovarno
DR. OETKER, MARIBOR.
Izdaja za konsorcij ..Romana" K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani