Št. 276.
V Ljubljani, nedelja dne 4. decembra 1910.
Lelo L
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak ds n -- Uidi ob aedeljah In praznikih — ob 3. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. Naročnina znaša: v Ljubljani v uprev-rasStvu mesečno K 1'—, z dostavljanj«« .sa dom K 1'20; s pošto celoletno K 18 polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K ':-50. Za inosussivo celoletno K 28’—.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in opravništvo je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, nHrofaina upravništvu. Ne-Jranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In »ahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamke.
0 slogi.
»Edinost" nas noče razumeti in odgovarja na notico v predvčerajšnji številki našega lista o izstopu četvorice dalmatinskih poslancev iz »Zveze južnih Slovanov11 tako, kalfor mi tega nismo pričakovali.
Odgovorili bomo na včerajšnjo njeno beležko mirno in stvarno, ne oziraje se niti na to, da »Edinost", kateri se to res naj-manje poda, govori še vedno samo o »nekem ljubljanskem narodnem dnevnikuko bi vendar morala sprevideti po devetih mesecih izhajanja „Jutra“ z bojkotom „Jutru“ čisto nič ne škoduje — škodoval nam ni niti bojkot ljubljanskih dnevnikov! — in se s tem samo smeši.
Torej k stvari!
Nikar naj „Edinost“ ne misli, da se mi ne zavedamo v polni meri škode, ki jo trpi naš narod od razkosanosti jugoslovanske državnozborske delegacije. Nasprotno, mi dobro vemo, kako ogromno škodo trpi pri tem naša narodna stvar in s kolikim rešpektom bi govorili o Jugoslovanih merodajni dunajski krogi, ko bi bila naša delegacija v državnem zboru kompaktna in edina in bi se z vso vnemo potegovala za narodne zshteve.
Nismo nasprotniki sloge, ker to bi značilo, da smo nasprotniki lastnega naroda in zelo bi nas veselilo, ako bi naši poslanci, ne glede na različnost mišljenja v kulturnih vprašanjih, mogli nastopati složno in edino v narodnih vprašanjih.
Po našem mnenju bi bilo tako skupno postopanje v naših narodnih vprašanjih tudi mogoče, ker mi nikakor nismo tako ekskluzivni, da bi mislili, da napreden Slovenec ne bi mogel mirno sedeti pri eni mizi s klerikalnim Slovencem in govoriti z njim o naših čisto narodnih vprašanjih, ker kakorkoli nismo pristaši klerikalnega kulturnega programa, smo toliko tolerantni, da spoštujemo vsako resnično prepričanje.
Drugačna je stvar s političnim klerikalizmom, ki pomeni pri nas sleposlužbo tujim interesentom, našim narodnim sovražnikom.
Kadarkoli in kjerkoli je prišel naš narod v konflikt z visokimi dunajskimi krogi, so stali klerikalci vedno na strani teh visokih krogov — proti lastnim bratom. Opozarjamo samo na zagrebški „veleizdajniški“ proces in na preganjanje Srbov — in tudi neodvisnih Hrvatov — kar v masi. Cela Evropa je stala na strani po nedolžnem preganjanih, samo naši klerikalci so se v družbi s hrvatskih fur-timašl in frankovci zverinsko naslajali na mukah nedolžnih žrtev grofa Aehren-thala, barona Raucha in ex-človeka, vohuna Nastica!
Takih slučajev, da so se klerikalci postavili na stran zatiralcev proti lastnim bratom, je vse polno in predaleč bi zašli, ko bi jih naštevali po vrsti. Vsekakor, za vsakega ra-
zumnega človeka je jasno kot beli dan, da klerikalna stranka ni narodna stranka in za to je že a priori izključeno vsako skupno narodno delo z njimi.
To je naše prepričanje, ki ga morejo opremiti samo klerikalni politiki s tem, da odpovedo službo našim narodnim nasprotnikom in da začnejo služiti samo in izključno narodu, ki ga ne smejo smatrati samo kot dobro sredstvo za dosego svojih osebnih ciljev.
Dan za dnevom dobijamo samo udarce, tepeni smo takorekoč trikrat na dan. Vlada ustanavlja na našem ozemlju nemške srednje in strokovne šole in nam pošilja na vrat razne Elsnerje, ker se klerikalci, ki imajo ogromno večino slovenskih državnoborskih mandatov v svojih rokah, niti ne ganejo, da bi vse te udarce preprečili.
Kake koristi bi torej imel naš narod vtakih razmerah od sloge ? Po vašem najglobljem prepričanju ne more biti tukaj
o	koristih niti govora, pač pa o — škodi, ker v skupem klubu bi odločevali klerikalci — kot večina — in ti bi ovirali pri delu tudi one poslance, ki hočejo pošteno služiti svojemu narodu.
Ako nas hoče „Edinost“ razumeti, naj nas razume, a ako ne — nam je tudi prav.
Slovanski Jug.
Hrvatska delegacija v Budimpešti pred obstrukcijo? Vsa hrvatska in srbska javnost se ozira na svoje delegate, ki se nahajajo sedaj kot zastopniki kraljevine Hr-vatske v skupnem ogrsko-hrvatskem državnem zboru v Budimpešti.
Število onih, ki so člani hrvatsko-srb-ske koalicije znaša 30. Delegati, ki so prijatelji in pristaši bana Tomašiča — okolu 10 — so se takoj, ko so člani koalicije naznanili svoje opozicijonalno in protestno stališče proti Khuenovi vladi vrnili domov. Že par dni traja debata o indemniteti v ogrskem državnem zboru. Ker govore Hrvati v hrvatskem, ne pa v madžarskem jeziku, se madžarski šovinisti silno zoperstavljajo temu hrv. pravu, ki je jasno začrtan v ogrsko-hrvatski pogodbi. Ko se je postavil na to šovinistično stališče tudi zbornični predsednik Berzsevizy in odvzel besedo delegatu dr. Lukiniču, ki je v dolgem govoru napadal vlado in madžarsko politiko, so bili hrv. delegati silno razburjeni. Sedaj so se oglasili vsi k besedi v indemnitetni debati, da branijo pravico svojega jezika, četudi tega niso mislili v začetku. Lahko pride tudi do obstrucije.
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda!
SpioAnl pregled
Konflikt med državnim svetom in rusko
dumo.
Med dvema važnima korporacijama v ruski upravi je prišlo do konflikta in kakor trdijo oktobristi je skupno delo poslej nemogoče. Oktobristi se tudi tega konflikta ne boje in bodo nadaljevali svoj boj s tem, da pojasnijo vso stvar carju, da vlože peticijo na državni svet in da v dumi zavlečejo debate o raznih predlogah, na katerih je vladi mnogo ležeče. Ko je predsednik dume Gučkov v avdijenci govoril carju o tem konfliktu, se je car izogibal jasnemu odgovoru. Moskovski general Adrejanov, je ukazal izgnati iz Moskve vse mladoletne Žide, ki nimajo tam svojega bivališča. Ukaz se ima izvršiti do konca februarja 1911. Število teh mladoletnih Židov znaša 1300. Ruski namorski minister Vojevodski baje izgubi svoje mesto. Car mu je namreč ponudil, naj bi prevzel vzgojo carjeviča Alekseja. O Vojevodskem se govori, da je dober pedagog, toda vzrok te izpremembe nekateri ne vidijo v njegovih pedagoških zmožnostih, ampak v razmerah. Vojevodski se je izrazil, da rad zapusti svoje dosedanje mesto, samo da si želi prej revizije, da bi ne bilo sumničenj za njim.
Bosna.
Vesti, da Verešanin odide s svojega mesta, so brez podlage in se ne izvrši na tem mestu v doglednem času nikaka iz-premetnba. V prihodnjem zasedanju se bo dež. zbor bosanski pečal s predlogo o publiciranju deželnih zakonov. Debata utegne biti zelo zanimiva, ker bo deželni zbor zahteval, da se v uradnem zborniku zakonov in naredb za Bosno in Hercegovino ne tiska niti en dokument, ki ni izdan v hrvaškem in srbskem jeziku. To se tiče posebno skupnih drž. zakonov, ki so dozdaj tiskani v Zborniku nemško in mažarsko, s hrvaškim in srbskim prevodom. To pa je proti internacijonalni pogodbi, ki velja tudi za Bosno in Hercegovino, ki je bila sprejeta na Dunaju in v Pešti.
Turško prijateljstvo do Nemčije.
Pri razburjanju zaradi perzijskega vprašanja se je Turčija naenkrat spomnila, da ima na svetu še enega velikega prijatelja, nemškega cesarja Viljema tam na daljnem severu. Da bi svoje prijateljstvo do Nemčije tudi v resnici dokazala, je dala slavna turška vlada v vilajetu Kosovo, kjer se je dozdaj učilo v šolah bolgarsko, učiti nemščino kot učni predmet. Bolgarski poslanik Sarafov je pri visoki Porti vložil pritožbo zoper tako izpremembo in zahteva, da se poučuje domači jezik, ki v njem govori ljudstvo, ne pa tuja nemščina. Protest Bolgarije je imel uspeh in bo vlada svoj odlok preklicala. Tako bodo morali Turki na kak drug način pokazati svoje velike simpatije do Nemčije.
Iredenta.
Vedno se slišijo ljubeznivi glasovi naših južnih prijateljev, posebno kadar se gre za italijansko univerzo. Tudi letos se pripravlja italijanska javnost na nove narodne praznike. Decembra meseca je shod nacijonalistov v Florenci, ki ima namen povdarjati, »da bodočnost in velikost Italije ni samo v njenih sedanjih mejah, ampak
tudi tam zunaj « Predsednik tega
shoda, Enrico Corradini, pisatelj nacijonalnih romanov, kliče celo odkrito: Italija potrebuje vojne, sicer ne bo postala nikdar en narod. In če je treba tudi nepotrebno in krivično vojno, treba jo je v imenu neod-rešenega naroda. Tudi v parlamentu se je govorilo o vplivu Nemcev na Italijane v Avstriji in poslanec Brunialti je celo trdil, da je trozveza Italiji škodljiva, ker se mora zaradi nje oficijelno odrekati vseh ireden-tovskih idealov. Sicer take besede v parlamentu baje nimajo nikakega pomena in ne nameravajo kakih sovražnih planov nasproti Avstriji, ampak italijanski narod ne sme propasti v roke pangermanizmu, zato je treba rešiti severno mejo in neodrešence onstran nje varovati pred potujčevanjem.
Zaprisega profesorjev.
Kakor je znano je papež ukazal, da morajo vsi profesorji teologije priseči proti modernizmu. Toda nemški teologi so se temu ukazu uprli. Papež je torej izjavil, da so prisiljeni priseči samo teologi na onih univerzah in v seminarjih, ki spadajo pod škofovsko oblast, ne pa teologi na državnih univerzah.
Portugal.
Volitve za konstitucijonalno narodno skupščino bodo gotovo do konca marca prih. leta. — Listi poročajo, da je vlada poklicala pred sodišče bivšega finančnega ministra Esprequira in finančnega ravnatelja Aranja, ker sta z depositno banko sklenila pogodbo glede imetja in premoženja bivše kraljice in sta se v tem pregrešila proti drž. zakonu.
Dnevne vesti.
Našim naročnikom. Nekateri naši naročniki se pritožujejo, da so dobili začetkom decembra položnice, četudi so Naročnino že plačali. Pri vlaganju položnic v list se pač ne more paziti na to, kdo je že plačal naročnino in kdo ne in zato so dobili položnice vsi naši zunanji naročniki, a vsak bo sam vedel, ako je že plačal naročnino ali ne; kdor torej še ni plačal, naj se blagovoli poslužiti položnice, one pa, ki so že plačali, prosimo za prijaznost, da bi dali položnico kakemu znanemu, ki bi se eventualno hotel naročiti na list. — Istočasno javljamo, da vstavimo v kratkem pošiljanje lista vsem onim, ki list sicer sprejemajo, ne plačajo pa naročnine. Od takih »naroč-
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske ssgodovine.	[175]
Vitez se je obrnil ter zagledal Giulija Orsini.
»Cezar bo marširal na Monteforte," je nadaljeval ta.
»Treba ga je pustiti, naj maršira!“ je rekel Ragastens.
In tiše je izpregovoril Orsiniju:
»Dragi moj, skušajte združiti okrog sebe vso vojsko, kolikor jo še morete, in umaknite se v sotesko . . . Dajte se preganjati Cezarju tik do Monteforta . . ."
»Ne razumem vas . . •“
»Ali mi zaupate?"
»Neomejeno vam zaupam . . ."
»Storite torej, kar vam pravim . .
»Pa vi?"
»Jaz . . . jaz hočem pripraviti njegovi Svetlosti Cezarju majhno presenečenje po lastnem receptn . . .*
»Storite to, dragi prijatelj ... Mi se zanašamo zdaj samo še na vas . . ."
Nato, dočim je Giulio Orsini velel trobiti k umikanju in se je pomaknil v Peklensko sotesko z vsemi zvestimi četami, ki so mu še ostajale, je Ragastens v vrtoglavem diru odjezdil z bojišča.
Pol ure kasneje je pričel plezati po nedostopnih pobočjih, ki so vodila do skalne planote. Kmalu je moral razjahati konja. Toda Kapitan mu je sledil, ta njegov vrli tovariš se je vzpenjal za gospodarjem po strmih čereh, rez-getaje in puhaje iz žarečih nozdrvi . . . P» pičli uri takega
plezanja je stal Ragastens na planoti, in v tern trenotku je videl, kako se pomikajo zadnji oddelki Cezarjeve armade v sotesko, ki je vodila do Monteforta.
Ragastens je privoščil Kapitanu minuto oddiha. Planota je bila zapuščena, kakor daleč je segalo oko. Vitez je skočil na konja in zdrevil proti Glavi z naglostjo orkana . . .
Menih Garconio je imel pokojno noč na svoji postelji iz mahu pod milim nebom. Jutranja rosa ga je vzdramila. Vstal je, stresel se ter se glasno zakrohotal.
»Cezar ima s svojimi ojačenji v celoti dvajset tisoč mož. Kakšen poraz za zaveznike! . . . Ah, gospod de Ragastens, danes vam je napočil veliki dan pravice . . .“
Menih si je poiskal ugoden prostor, da bi gledal boj zaveznikov in videl, ali bo Ragastens padel ali ostal živ. Šel je tja do gostilne »Pri glavi". Toda tu ni ostal; stopil je nekoliko dalje ter našel naposled udobno mesto, odkoder je mogel prekrasno videti vse, karkoli bi se zgodilo v soteski.
In že se je tam spodaj v daljavi pričela bitka, in njen šum je prihajal v vrtincih tik do Garconijevih ušes. Toda ure so minevale. Garconio si je bil prinesel živil. Pričel je mirno jesti, ne da bi prenehal opazovati sotesko, tam kjer se je vezala z bojiščem.
Naenkrat pa se je hrup približal. Sklonil se je. Ljudje, vojaki so tekli spodaj: bili so iz armade zaveznikov, bili so prvi begunci, ki so se bili vrgli v Sotesko, da se vrnejo v Monteforte. Nato, skoraj v par hipih, že niso bili več posamezniki : cele čete so prihajale v brzem teku mimo . . . in nato je sledila zmešnjava, cela zmedena množica, trume brez orožja, ljudje, ki so pehali drug drugega, stopali na padajoče tovariše, ranjenci, ki so se trudoma vlekli naprej, in jezdeci, skušajoči prehiteti množico pešcev.
»Kaj sem rekel?" je zatulil Garconio, nor od veselja. Toda tu ne vidim Ragastensa! Takoj pojdem pogledat na bojišče ... in najdem ga! . . . Makar če bi moral obračati mrtvece drugega za drugim! . . .“
Soteska je zdaj kar mrgolela ljudi. Podobna je bila človeškemu mravljišču, presenečenemu od katastrofe in blazno bežečemu pod žarki brezčutnega solnca. Naposled se je prikazala četa, ki se je še dobro držala: umikala se je le počasi, med neprestanim borenjem.
Krik, ki se je dvigal iz tega mravljišča, je bil strašen. In zdajci se je pokazalo čelo Cezarjeve kolone. Borgijske čete so prodirale v dobrem redu, v sklenjenih vrstah, podobne strašnemu zmaju, ki se z največjim grebenom vali v sotesko.
»Še dobro uro, pa bo Monteforte zavzet!" je kriknil menih.
Nato, zadihaje se od razburjenja:
»Ragastensa ni	vmes! .	Padel	je tam doli! . . .
Gledat pojdem! . . ."
Cezarjeva armada se je neprestano pomikala naprej. Zdaj je bila v svoji celoti pred očmi meniha, ki se je sklanjal naprej, prijemaje se za skalni rob, ter drgetal in rjul od razburjenja.
V	tem trenotku pa je zagrmela v smeri proti Monte-fortu strašna razstrelba.
Ko se je menih sklonil na tisto stran, je videl, kako se je dvignil v zrak gost steber dima, pomešan s kamenjem	in z ogromnimi	skalami .	. . Nato	se je dim razkadil.
In	Garconio je začul	rjovenje,	videl je	preplašeni odskok
Cezarjeve armade . . . Dež kamenja je padal nazaj na armado in mečkal cele oddelke . . .	(Dalje.)
Neodvisen
političen dnevnik.
nikov" trpimo samo škodo, ker moramo plačati mesečno 60 do 62 vin. samo za znamke za vsakega takega naročnika. Kdor se hoče torej izogniti tej nepriliki, da bi mu vstavili pošiljanje lista, naj čem prej plača naročnino.
Anonimnih dopisov ne sprejemamo, ker ne moremo verovati, da bi resnico poročal oni, ki skriva svoje ime; naj vzame to k znanju dopisnik, ki nam poroča o slabi, s petrolejem politi moki, ki jo je — kakor pravi — dobil v neki ljubljanski trgovini.
Na današnji volilni shod pri Ribiču na Dolenjski cesti opozarjamo cenjene vo-lilce in volilke, da jje ga udeleže v največjem številu. Govotila bosta na shodu gg. dr. Tavčar in dr. Švigelj.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj ima danes dopoldne ob 10. uri v gostilni »pri Auru“, Wolfova ulica št. 12, svoj izredni občni zbor, katerega se zaradi njegove važnosti udeležite vsi člani polnoštevilno. — Odbor.
Zopet klerikalec Oražem! Deželni odbor je naložil županstvom, da morajo posuti ceste in pota s kamenjem.' Oražem v Mostah se je dal takoj na delo in je posul že trikrat prostor okolu svoje hiše, za 'druga pota se pa niti ne zmeni, posebno za pota okolu Zelene jame, kjer je toliko blata, da konji komaj vozove vozijo, pešcem se pa lahko pripeti, da obtiče v blatu. Do kdaj bo ta človek še v Mostah paševal?
Slabo cestno nadzorstvo imamo zdaj v mestu. Ko človek tako-le gazi blato do gležnjev v sredi mesta kakor v predmestjih, se mu zdi, kot bi bil na Igu ali pa v kaki ogrski vasi, kjer je ravnokar živinski semenj. Pa to snaženje! Mesto da bi se prej blato po cestah postrgalo in odpeljalo, se kar v blato nasiplje. Res čudno, čemu se za cestne nadzorovalne organe vsako leto toliko tisočev kron izmeče, ko vlada po cestah taka nemarnost, naj bo blato ali sneg 1
Slovensko deželno gledališče. Danes, v nedeljo popoldne ob 3. uri zanimiva in presenečenja polna komedija »Tat vseh tatov" (izven abonementa; za lože par);
—	zvečer ob pol 8. url Lehžrjeva opereta »Grof Luksenburški" (za nepar abonente). — V torek prvič Henrika Ibsena drama »Stebri družbe" (za par). — V četrtek popoldne opereta, zvečer burka »Kraljevska Visokost". — V soboto opera »Tanhauser". — Na repertoirju: E. Zola: Ubijač; E. Kalman: »Jesenski manevri"; Humperdink:	»Janko in Metka"
(opera); Gorner: »Snegulčica".
Prvi koncert »Zveze slovenskih pevskih društev". Vse prijatelje glasbe in glasbenega napredka opozarjamo vnovič na ta prvi veliki ljudski koncert pevske zveze, katera pričenja s tem pravzaprav dosezati svoje smotre, ki jo vodijo. Pokažimo, da vemo ceniti Zvezina stremljenja in posetimo koncert do zadnjega kotička dvorane. Vstopnice se dobivajo danes do pol 4. ure pri g. Šešarku, potem nadalje pa pri blagajni pred veliko dvorano »Narodnega doma". Začetek točno ob pol 5. uri popoldne.
Okrajnim bolniškim blagajnam v pomislek. Kakor je že znano, vršil se bode letošnji občni zbor »Zveze okrajnih bolniških blagajn v Trstu" še tekom meseca decembra. Kakor zavarovalnica proti nezgodam, tako je tudi zveza okrajne bolniške blagajne zelo važna točka za nas. Dosedaj smo imeli v predsedništvu te zvezfe edinega zastopnika Slovana (?) oziroma, kateri je zastopal okrajno bolniško blagajno v Voloski, katera blagajna je v izključno hr-vatsko-slovenskih rokah, a je bil renegat, kateremu je bilo slovanstvo in sploh naši zahtevi deseta briga. Sedaj je pa ta odbornik spodletel in na njegovo mesto volilo se bode to leto drugega odbornika in •namestnika, katera mesta bodo gotovo s pomočjo kranjskih socijal-demokratov, ala Čobal in Bartl, zasedli Italijani če bolniške blagajne ne odpošljejo na občni zbor polnoštevilno svojih delegatov. Trst je mesto, v katerem so zavodi v rokah naših sovražnikov, kateri zavodi pa po številu interesentov pravzaprav spadajo nam radi česar je naša dolžnost, da vse sile napnemo, da pridejo take stvari, ki bi morale biti v naših rokah, tudi v naše roke. Torej naj ne manjka nobeden od naših delegatov pri občnem zboru zveze bolniških blagajn v Trstu.	r
Volitve v delavsko zavorovalnico zoper nezgode v Trstu. Dne 29. decembra t. 1. se vrše dopolnilne volitve v predstoj-ništvo ter razsodišče delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu. Za našo deželo so te volitve največje gospodarske važnosti, in (reba napeti vse sile, da si pridobimo primerno zastopstvo v tem velevažnem zavodu, kateremu gospodarijo sedaj Italijani v največjo škodo našega delavstva. Uspeh je le mogoč ob složnem in enotnem postopanju. Osnoval se je zategadelj v Ljubljani skupen odbor, ki vodi volitve in zbira glasovnice. V imenu tega odbora se obračava do vseh naših delodajalcev z uljudno prošnjo, da takoj pošljejo na spodnji naslov glasovnice. Glasovnice morajo biti pravilno podpisane. Glasovnice za podjetnike podpiše
gospodar, glasovnice za delavce pa gospodar in kot zaupnik delavcev ž njimi v soglasju eden od uslužbencev. Imen kandidatov prosiva ne vpisovati, storil bo to odbor zategadelj, da bodo glasovnice pravilno izpolnjene ter se glasovi ne bodo cepili. Za skupni odbor: Josip Lenarčič, predsednik trgovske in obrtniške zbornice. Ivan Kregar, predsednik zavoda za pospeševanje obrta. Glasovnice naj se pošiljajo na naslov: Zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani.
Imenovanja. Pravosodni minister je imenoval okrajnega sodnika dr. Otona Papeža deželnosodnim svetnikom v Ljubljani.
—	Praktikanta v tukajšnji tobačni tovarni, Pavel Gerčar in Fran Golob sta imenovana za asistenta. — Finančni minister je imenoval davčnega oskrbnika Karola Tavčarja v Krškem, davčnim nadoskrbnikom pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Grozna nesreča v Zagorju ob Savi. Včeraj zjutraj okolu pol 8. ure je nenadoma eksplodiral v tukajšnem kamnolomu zmrznjeni dinamit. Učinek eksplozije je bil strašen. Strelnega mojstra Fr. Češnovarja je raztrgalo na drobne kosce. Dva delavca sta težko, dva pa lahko ranjena.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca novembra 1910 sledeči promet i. s. Dohodki: A Redni dohodki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 1047 K 59 v. 2. Prispevki podružnic: Kranjsko 1458 K 06, Štajersko 480 K 50, Primorsko 577 K 86 skupaj 2516 K 43. 3. Razni prispevki 6023 K 61 vin., skupaj 9587 K 62. B I z r e d n i dohodki. Prispevki za obrambni sklad 1143 K 77. Skupaj 10.731 K 39. Izdatki. A Redni Izdatki. 1. Plače, remun. učitelj, osobju, razni računi itd. 8401 K 74. B Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico pziroma na obrambni sklad 739 K 40, skupaj 9141 K 14. Torej prebitka 1590 K 25. Opomba. Pri obrambnem skadu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu, 140 K; Ante Bogdanovič v Trstu, 200 K; Društvo slovenskih učiteljic v Ljubljani, 200 K.
Ob poti na Gornji Rožnik napravila je znana nemškuta Lasnikova, lastnica trgovine v Wolfovi ulici, ograjo s zobčasto žico ob obeh straneh tik ob poti, kar je oso-bito sedaj ob zimskem času, ko pot pomrzne za obiskovalce Rožnika skrajno nevarno. Ograja je sicer ob tej poti popolnoma brezpomembna, ako pa jo želi lastnica imeti na vsak način, naj jo napravi z navadne žice, a ne zobčaste. Prosimo, da v to poklicana oblastva zapovedo Lasni-kovi nemudoma odstraniti ono zobčasto ograjo, ter na ta način preprečijo nevarnost, ki smo ji izpostavljeni obiskovalci »Gor-njeda Rožnika".
Izlet novomeške mladine v umetniško jubilejno razstavo. Včeraj so naredili dijaki novomeške gimnazije pod vodstvom g. prof. Šerkota izlet v Ljubljano, kjer so si ogledali umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu in lovsko razstavo v Mestnem domu. Priporočamo take izlete tudi drugim zavodom, ker so važni za vzgojo.
Miklavžev večer priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v ponedeljek 5. t. m. ob pol 8. zvečer v gostilni pri Kavčiču na Privozu (Prule).
Litijski diletantje prirede dne 8. t. m. v gostilni pri pošti veseloigri: »V Ljubljano jo dajmo" v 3 dejanjih in »Raztresenca" v
1	dejanju. Začetek ob 7. uri zvečer.
Južno vreme je provzročilo, da se je sneg jel tajati tudi po gorah. Vsled tega je povsod videti narasle potoke in pritoke.
Promet na novem poljanskem mostu je sedaj tako za ljudi kakor za vozove in živino odprt.
Slovensko trg. društvo »Merkur* opozarja vse gg. člane, da priredi ob priliki društvene desetletnice 8. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v društvenih prostorih Narodnega doma slavnostni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor društvenega podpredsednika g. Al. Lillega. 2. Ob desetletnici poroča g. dr. Fran Windischer. 3. O pomenu organizacije za trgovske so-trudnike, govori g. Josip Tičar. Povodom tega slavlja se vrši isti dan zvečer v veliki dvorani Narodnega doma zabavni večer z zanimivim vsporedom ter sodelovanjem društvenega pevskega zbora pod vodstvom g. Z. Prelovca in popolnim orkestrom slavne Slovenske Filharmonije pod vodstvom kapelnika g. Ed. Dzajaneka. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Gg. člane in prijatelje društva vabimo, da se tega slavlja v kar največjem številu udeleže.
Slovensko zidarsko In tesarsko društvo naznanja svojim članom, da se bo vršil občni zbor v nedeljo, dne 11. decembra 1910 v prostorih g. Babiča na Dolenjski cesti 10 ob 10. uri dopoldne. Cenjeni člani se vabijo, da blagovolijo članarino plačati pri predsedniku, in sicer pred
občnim zborom, ker bi se drugače smatrali za nečlane in bi ne imeli pravice, se zborovanja udeležiti.
Kako se pride v zapor. Predvčerajšnjim je Pred Škofijo stoječi stražnik zapazil dninarja Š. Žagarja ravno v trenotku, ko je vrgel na železniški tir neki ročni voziček. Ko ga je stražnik vprašal, zakaj je to storil, je odgovoril, da samo zato, ker hoče biti zaprt. Ta želja mu je bila takoj ustrežena. Dobil je namreč za svoje plačilo večdnevni zapor.
Aretovan cigan. V četrtek je bil are-tovan radi vlačugarstva cigan Mihael Hu-dorovič in izročen tukajšnjemu deželnemu sodišču. Imenovani cigan je tudi osumljen, da je v noči dne 27. t. m. ukradel posestniku Antonu Bujcu v Poreču enega konja in osla.
Lepo se je poslovil. Pri nekem posestniku na Radeckega cesti je bil 33 letni Alojzij Punzer iz Spodnje Štajerskega uslužben za hlapca. Ko je hotel predvčerajšnjem oditi iz službe, so njegovi tovariši zapazili, da jim je zmanjkalo več obleke in denarja, gospodarju pa konjskB oprava. Posestnik le zadevo takoj javil policiji, ki je tatinskega hlapca aretirala in izročila sodišču.
Pretep. Dne 27. t. m. se je v gostilni Jelenič na Selu sprlo več fantov, nakar je nastal kmalu hud pretep. Kleparski pomočnik Peter Mrak in tovarniški delavec Franc Bojt sta bila na glavi precej težko, drugi pa lahko poškodovani.
Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca novembra je vložilo 1380 strank K 655.41170, a 1336 strank je dvignilo K 710.804-28. Stanje hranilnih vlog koncem meseca novembra K 38,587.934-—.
»Ljubljanska kreditna banka". V mesecu novembru se je vložilo na knjižice in ria tekoči račun K 1,816.206-04, dvignilo pa K 2,005.794-40. Skupno stanje koncem novembra K 12,043.055-37.
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu novembru leta 1910. je 126 strank vložilo 41.929 K 5 vin., 139 strank dvignilo 49.349 K 64 vin., 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 9600 K, stanje hranilnih vlog 2,027.321 K 31 vin, stanje hipotečnih posojil 1,546.060 K 36 vin., denarni promet v mesecu novembru 184.818 K 49 vin.
Mestna hranilnica v Novem mestu.
V	mesecu novembru 1. 1910. je 226 strank vložilo 70 919 K 33 vin., 262 strank vzdignilo 110.019 K 57 vin., 14 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 42.900 K, 312 menic se je eskomptovalo za 132.790 K, stanje vlog 3,595.363 K 55 vin., denarni promet 595.961 K 22 vin., vseh strank bilo je 1424.
Mestna hranilnica v Radovljici. V
mesecu novembru 1. 1910. je 182 strank vložilo 49.227 K 9 vin., 204 stranke vzdignile 65.997 K 44 vin., 44 strankam se je izplačalo posojil 69.400 K, denarni promet 443.463 K 82 vin.
Sodovalilca v Ljubljani.
Včeraj je bil v Ljubljani nenavaden dan. Vse je hitelo na Dunajsko cesto in vsak trenutek te je ustavil znanec ali neznanec na ulici. Po gostilnah in kavarnah je šla ena sama novica: Sodovalilca prideta ob treh popoldne . . .
To je spravilo tudi nas na ulico, da vestno zabeležimo veliki dogodek. Ker se je bližala ura tri, in nismo mogli več čakati v mestu, smo šli naproti po Dunajski cesti. Nismo bili sami. Na obeh straneh ceste se je valila množica, med njo tudi zelo ugledne osebe. Napotili smo se proti Posavju in smo ustavljali voznike, ki so prihajali od one strani, Nič posebnega niso vedeli povedati, zato smo se slabe volje vrnili v mesto. Po ulicah so se ustavljali ljudje in gledali. Ljubljanski tramvaj, ki sicer prazen lazi svojo pot po beli, oziroma sedaj umazani Ljubljani, je bil poln ljudstva, v vozu, pred vozom in menda celo na strehi je bilo p^olno. Tudi vrh pošte smo zapazili ljudi. Čakali smo nestrpno, pa tudi zeblo nas je. Zato smo bili prav zadovoljni ko so nas v Šelenburgovi ulici povabili na črno kavo zastonj. Ne le nas, vse so povabili. Pomislite, kako je to, če kje črno kavo dele zastonj. Bilo je res polno, komaj smo prišli na vrsto in kava se je prav prilegla. Prijazno so nam ponudili, ako blagovolimo piti še belo. Zahvalili smo se v svoji skromnosti in smo odšli, ker smo privoščili tudi drugim, da se pokrepčajo. Poslali smo tja takoj par znancev, ki še niso vedeli, da se v Ljubljani kava zastonj deli. Tako pokrepčani smo čakali, da se je zmračilo. Takrat se je zasvetilo tam pri sv. Krištofu in velik bel sod se je valil v mesto. Hiteli smo tja in nihče ni hotel biti zadnji. Velika množica je spremljala sod, ki so ga valili trije možje. Umazan je bil od blata.
V njegovi notranjosti smo zapazili razne potrebne stvari in malega psa. Zbrali smo ostanke svoje laščine in smo se pogovorili s sodovalilcema: Sodovalica sta Italijana iz Benetk. Za stavo valita svoj sod po svetu.
V 12 letih bosta prepotovala cel svet; do-
sedaj hodita eno leto. Moža sta srednje postave, črno zaraščena, prav prijazna. Ljudje so kupovali razglednice. Valili smo sod naprej in zavili v Sodno ulico. Tam smo se ustavili. Ogledali smo si sod, ki je že precej oglodan — kaj čuda. Dozdaj je prevalil 9690 km. Tudi čevlje obeh sodovalilcev smo si pregledali. Imajo prav debele podplate. Dozdaj sta bila v Italiji, Švici, Franciji, Angleškem, Holandskem, Nemškem in Ruskem. Nekdo je vprašal, če valita tudi čez morje. Izvedeli smo, da ne. Dva psa sta se spopadla od samega veselja, da sta sodovalilca obiskala tudi Ljubljano. Predno smo mogli izvedeti kaj več o tem, kam gre njiju pot sedaj in o tem, ali bodeta spala v sodu ali v hotelu, nas je radovedna množica odrinila in tako smo prisiljeni vse drugo poročati šele v ponedeljek, ko bomo danes napravili interwiew pri gg. sodo-valilcih.
ftazce vesti.
* Zadnji slovaški revolucijonar je umrl. V Kreumici je umrl Samuel Stefanovič star 89 let. Rojen je bil 1821. in je študiral teologijo, potem pa se je udeležil revolucije 1. 1848. in je stal na skrajnem radikalnem stališču ter je budil Slovake na boj za svobodo. Napisal je pozneje delo o revoluciji, kjer kritično obdeluje vojskovodje 1. 1848. Po revoluciji je prišel v drž. službo, v letih 70tih pa je bil odslovljen brez penzije. Živel je z dopisovanjem v »Parlamentarja" in drugam. Spisal je par večjih del: »Program avstrijskih Slovanov" in »Naša politika". Bil je do zadnjega diha zvest revolucijskim in naprednim idejam, za katere se je bojeval 1. 1848. in je kritiziral zaspano slovaško politiko in njen klerikalizem.
* Tudi Izvirno. Pretekli mesec so morali v vasi Morter na Solnograškem zapreti šolo, ker je bil učitelj nenadoma po-ldican k vojakom. Okrajni šolski svet je sicer takoj vložil pritožbo, toda s kakim uspehom nam ni znano.
* Dvakrat praznoval srebrno poroko. Josip Englert, bavarski vladni svetnik, je te dni praznoval že v drugič srebrno poroko. Mož je star že 87 let in je popolnoma zdrav. Njegova prva žena mu je umrla kmalu po prvi srebrni poroki, nakar se je zopet poročil, doživel drugo srebrno poroko. Pač redek slučaji
* Doživljaji nekega zdravnika v blaznici. Neki slavni angleški zdravnik je pred kratkim obiskal veliko newyorško blaznico, da bi študiral tamošnje naprave. Vodja blaznice je svojemu slavnemu tovarišu dovolil, da sme obiskavati zavod, kakor hoče in mu dal več zdravnikov v svrho razkazovanja na razpolago. Kar stopi nekega dne k slavnemu angleškemu zdravniku neki gospod in izjavi, da ga hoče spremljati po blaznici. Ko prideta do sobe nekega blaznika, vodnik nenadoma obstoji: »Pomislite, imejitelj te sobe si domišljuje, da je sin božji. Če bi bil ta blaznik v .resnici sin božji, potem bi moral jaz to vedeti, kajti jaz sem bog oče." Slavni zdravnik je takoj spoznal, da je njegov vodnik tudi blaznik, ki je nekaj časa sicer popolnoma pameten, a se ga blaznost trenotno prime. In v resnici! Ko se je zdravnik malo prestrašil svojega vodnika, je pričel isti nad njim strahovito vpiti: »Kaj ti dvomiš, da bi bil jaz bog oče, jaz ti hočem to dokazati." Nato je snel neko okno, zgrabil zdravnika z obema rokama in ga peljal k oknu, ki je bilo v tretjem nadstropju. »Skoči skozi to okno!" je vpil blaznik. Z mojo pomočjo boš prišel nepoškodovan na vrt. Zdravnik se je umaknil, toda že ga je zgrabil zblazneli vodnik in ga hotel vreči skozi okno.
V	tem obupnem trenotku je prišel zdravnik na srečno misel. »Verjamem ti", je rekel, »a vendar ni nič posebnega kar zahtevaš ti od mene. Če mi pa dovoliš, da odidem na vrt in skočim od tam na okno, bo to veliko boljši dokaz za tvojo vsemogočnost." Pri teh besedah se je blaznik nenadoma streznil, a prepozno. Na lice mesta došli bolniški strežaji so ga zgrabili in odpeljali v njegovo sobo, zdravnika pa rešili pred smrtno nevarnostjo.
* Kristjani v turški vojski. Vsi kristjani na Turškem so bili radi vesti, da bo tudi njim dovoljen vstop v turško armado, sprejeli z velikanskim veseljem. Splošno se je domnevalo, da bodo imeli kristjani z mohamedanci popolno enakopravnost, a so se hudo prevarili. Vsi kristjanski vojaki so bili namreč odposlani v Azijo, kjer polagoma umirajo, ker se ne morejo privaditi tamkajšnjemu podnebju. To je toli opevano pobratimstvo med kristjani in mohamedanci.
* Pogreb za časa povodnji. V Her-bertsfeldnu na Spodnjem Bavarskem se je vršil pred par dnevi nenavaden pogreb. Ker je bila cesta vsled povodnji popolnoma pod vodo, je bil mrliški voz do polovice v vodi. Duhovniki in pevci so gazili vodo do kolen. Možje so nesli svoje žene na hrbtih. Dva ministranta sta sedela na vozu, dva pa na krsti. Pogled na ta pogreb je bil skrajno mučen in pretresljiv.
* Novo sredstvo zoper božjast. Pe-
trograjski zdravnik, dr. Lion zatrjuje, da se mu je posrečilo izumiti novo sredstvo zoper božjast, ki se je naravnost imenitno obneslo. Sredstvo je imenoval Arzenocerebrin. Dosedaj so tekom enega tedna ozdravili tudi zelo stari božjastni ljudje. Zdravljenje s tem sredstom po njegovem mnenju ne bo imelo nikakih posledic.
Monaka Ib brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 3. decembra. V današnji seji avstrijskega državnega zbora se je nadaljevala debata o proračunskem provizoriju. Prvi je govoril slovenski klerikalec profesor Verstovšek, ki je izjavil, da Bienerthova vlada v Avstriji zasleduje popolnoma ger-manizatorične tendence. Govoril je o slovenskem šolstvu na Spodnjem Štajerskem, ki se nahaja v jako slabih razmerah. Napadal je naučnega ministra grofa Sttirgkha, ki obenem kot član štajerskega deželnega sveta dopušča, da isti tako prezira slovenske šolske zahteve. Nito bi moral govoriti poslanec Valovšek, kateremu je pa zbornični predsednik, ker ni bil v zbornici, odvzel besedo. Za njim je bil priglašen za govornika finančni minister vitez Bilinski, ki je bil pa tudi odsoten. Ker mu predsednik ni hotel odvzeti besede, ampak je čakal nanj, so socijalisti proti temu burno protestirali. V tem trenotku je prišel v zbornico finančni minister, ki je povdarjal potrebo davčne reforme in poživljal zbornico, naj kmalu izdela finančni načrt. Zavzemal se je toplo za monopol na vžigalice in uve-ditev davka na žganje. Za njim je prvič govoril novoizvoljeni dalmatinski poslanec dr. Sinodlaka, ki je razpravljal o žalostnih razmerah, v katerih se nahaja Dalmacija. Dosedanji dalmatinski poslanci niso ničesar storili za napredek Dalmacije in so še odklonili njegovo sodelovanje. Kaka beda vlada v Dalmaciji, je najboljši dokaz to, da so celo dalmatinski poslanci glasovali za uvoz argentinskega mesa. Koncem svojega govora je rekel: „Mi Dalmatinci, še vedno mislimo na Napoleona, ki je v kratkem času njegove vlade v Dalmaciji storil več kot avstrijska vlada v enem stoletju. Nato se je seja ob 4. uri popoldne zaključila.
Dunaj, 3. decembra. V torek se vrši seja klubovih našelnikov, kjer se bo določil nadaljni program. Razgovarjalo se bo tudi o novih volitvah za delegacije. Za referenta o bančni predlogi je določen poslanec dr. Ploj.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 3. decembra. Danes se je nadaljevala debata o indemnitetni predlogi. Poslanec Fidčs (Justhova stranka) je izjavil, da bo opozicija nastopila proti in-demniteti, ker ne more zaupati sedanji vladi. Bančna predloga nikakor ne odgovarja interesom Ogrske in pomeni samo zmago avstrijske vlade. Finančni minister pl. Lukacs je odgovarjal na interpelacijo glede najetja ogrskega posojila v Nemčiji. Povdarjal je, da se je najetje posojila na Francoskem izjalovilo samo radi tega, ker so dolžne takse na Francoskem veliko večje kakor v Nemčiji. Zbornica je vzela njegov odgovor na znanje.
Volitve na Angleškem.
London, 3. decembra. Danes so pričele na Angleškem nove volitve za drž. “bor. Kakor je dosedaj znano, je izvoljenih 13 liberalcev, 27 unijonistov in 4 Redmon-disti (Irci). Med izvojenci je tudi voditelj Ircev Redmond.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Dunaj, 3. decembra. V torek se vrši seja češkega enotnega kluba, na kateri se bo razpravljalo o nadaljevanju češko-nemških spravnih pogajanj na Dunaju.
Bolezen belgijske kraljice.
Bruselj, 3. decembra. Položaj belgijske kraljice je vedno boljši. Temperatura je normalna. Tudi mrzlica že pojenjuje.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda & vin. — Za one, ki iščejo službe 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 Tin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Harmonika malo rabljena, na tri vrste, se proda. Zaloška cesta 13, II. nad.	422/2—2
Šivilje in učenke se sprejmejo na Rimski cesti št 18.__________________________422/2—2
Hiša z njiva na jako prijaznem kraju, se proda za 8000 K. Več pove trgovec Simončič, Moste pri Ljubljani.	426/1—1
k«T. CERME
Učenec za špecerij sko trgovino se takoj sprejme Kje, pove inseratni biro .Jutra*.	427/3—1
Spretna šivilja želi izvrševati nove in popravljati stare obleke, v boljših hišah. Ponudbe pod .Domača šivilja* na inseratni biro .Jutra".	425/2—1
KORESPONDENCA.
Izobražena gospodična krasne zunanjosti, stara 24 let, se želi poročiti z inteligentnim gospodom. — Dopisi s sliko pod naslovom .Mara* na inseratni biro .Jutra*.	412/3—2
Lepa in koristna
po že znano najnižjih cenah, dobite v modni trgovini PETER ŠTERK, Ljubljana, Stari trg J8.
Učenec
poštenih staršev se sprejme v večji trgovini na Dolenjskem.
Ponudbe na inseratni biro »Jutra" pod »štev. 100".
s primerno šolsko izobrazbo se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme v novo urejeno manufakturno trgovino.
Ponudbe pod šifro »A. K." na inseratni biro »Jutra".
Stampilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij.
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 6.
Ceniki franko.
Za slabokrvne
in prebolele!!
Pijte pravi pristni Maršala,	steklenica	7/io K 1‘50
Priporoča se tudi Malaga,	steklenica	7/in K 2-50
Najfinejše vino WERMOUTH prodaja na debelo po jako nizki ceni
CASCIO
Llngarjeva ulica štev. 1, (za škofijo).
Vincenc Richterja
je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K.
„Schampos“, prašek za umivanje glave.
Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin.
Vincenc Richter, Dunaj IX. Sobieskygasses.
Zalogo Ima A. MOLL, lekarnar, Dnnaj I., Tuchlanben št. 9.
Oklic.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 25. novembra 1910, A. I. 646/10/24 se vrši
dne 9. decembra 1910
začenši ob 9. url dopoldne v novem Ran-zingerjevem skladišču, Cesta na južno železnico, t. j. za vojašnico c. in kr. 27. pešpolka
prostovoljna sodna prodaja
v zapuščino po g. Amaliji Vilhar roj. Luck-mann spadajočih premičnin:
pohištva, obleke, dragocenosti itd.
Kupljeni predmeti se morajo takoj plačati in odstraniti.
Cenilni zapisnik je na vpogled v pisarni podpisanega.
Dr. FRAN VOK, c. kr. notar kot sodni komisar.
gv Priporočljivi preparati!
c. in kr. dvorn. založnika in papeževega dvorn. založnika
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v ki-■ logr. steklenicah po K 150, v sodih K 1*— 1 kg. ■
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2—.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmijakove pastile lajšajo hripavost in kašelj, mehčajo sllz. Skatljica 20 vin. 11 škatljic K 2 —.
Naročila se točno izvršujejo.
Zboljšana Kneipova metoda in ven-
tilirane spalne čepice
so kot najbolj preizkušeno sredstvo proti nervoznemu glavobolu vseh vrst, proti potenju, vroči glavi in posledicam, izpadanju in osi-velosti las. Čepica pomiri živce in prozroči dobro spanje in spočito glavo.
1 čepica z dvojno ventilacijo . . K 6-— 1	»	» trojno »	.	.	, 8'—
Balzam pospešujoči rast las in brade z uporabnim navodilom
1 stekleničica ... K 2.— 1	.	...» 4*-
1 » ...» 6-—
Naročila iz province po pošti le proti povzetju.
Zavoj in spremnica 30 vin. Pri naroči'ti čepice naj se navede obseg /glave.
P. FROTSCHER, Dunaj III.,
Barichgasse 17.
Miklavž pride!
«
X
•H
h
&
>N
£
pH
M
•N
Priporočam slav. občinstvu in cenjenim trgovcem na deželi za nakup
miklavževme
svojo veliko zalogo raznovrstnih
otroških igrač,
dalje tudi pleteno (triko) perilo za otroke, ženske in moške v različnih kakovostih, po naj-------- nižjih	cenah.	---
LUD. DOLENC,
Prešernova ultca 10—14
nasproti „Mestne hranilnice".
Miklavž pride!
N»
**
M
P
N<
X
M*
&
©
novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od	56	do	65	litrov
.	100	,	120	»
,	150	,	180	,
,	200	.	250	.
»	250	,	800	»
se dobivajo po prav nizki ceni pri
M. Rosner fi Kup.
v Ljubljani, poleg pivovarne »Union*.
Edino zastopstvo in zaloga »Prve hrv. tvornice sodov* v Novski.
Božična darila!
Predno sl nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila! da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
H. Suttner, Ljubljana,
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Špecljulnn trsovimi najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Iho“.
Največja zaloga nr, zlatnine in srebrnine, juvelov ter briljantnih nukitov itd., istotako ogromna izbira klnu-grebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strog« solidna! Cene najnižje! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner". Cenik zastonj in poštnine prosto!
Kupujte,JUTRO4!
Iz dunajske lovske razstave mesto K 40 — samo K 6*—
Gamsova
^slična jelenovi, iz jako lepe, 16 cm dolge, fine, tanke dlake. Stročnice iz starosrebra s križcem sv. Huberta, skupaj samo 6 K. — Zajamčeno naravna dlaka.
Fenichel, Dunaj IX., Altmtitterg. 3/10 y. izdelovatelj gamsovih brad.
Pošilja se po poštnem povzetju.
TEODOR KORE
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10
Podružnica: Stari trg 9.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z
nabost - cementnim škriljem (Eternlt) patent Hatschek,
z izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno In strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
J/.
Mii
Edina slovenska kisla voda
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. — Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbni&tvu Tolsto-vrske slatine, pošta Guštan j (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci! Svoji k svojimi Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slov. gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo!
Staaacrpilo© -visel:l vrst-
S. MONDSCHEIN
Dunaj I., Laurenzerberg št. 3.
Stempel za datum 10 let 2 K.	Žepni stempel od 1 K višje.
Tipna tiskarna „FAM0S“,414 črk KD2Sv?io*d“o^aie Mprei'
Zalog-a naj hott©j žili
Numerateure des Bates Machin Company, Yew York.
Iščejo se agentje!	  Ceniki	zastonj.
Prvo kranjsko podjetje za umetno vezenje
Repše & Jeršek, L.iub|.ia»a> stari trg2o
priporoča slav. občinstvu in slavnim društvom v izdelovanje razne umetne vezenine, društv. zastave, trakove itd. Obenem priporoča svojo bogato zalogo vezenin in vezeninskih potrebščin.
Belo vezenje. vsa naročila se izvršujejo solidno in točno. Predtiskarija. Cene nizke.	Kočna	delu.	 1...........  Cene	nizke.
-J?
Modna trgroTrlria, 52-8
^Josipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za jesensko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in (spodnjih, k ril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši naliit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — JPerilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovranlkov in manšeto v. TVog-avice in rokavice. fcSteznili po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
1
1 S
ZsdeloTT-a.ri.je Igrrsič
ERNEST HOFFABTH jun., Dunaj Vlil.,
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura \	K	4-—
Huzarska	,,	j	obstoječa iz čake, prsnega
Planin, lovcev	„	(	oklepa, sablje, patronske
Dragonska	,,	L	taške, puške v najfinejši
Ulanska	,,	J	izdeljavi
Telesne straže	,,	'
h•— 5*— 5*— 5 — 6-—
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva
liistnegii Izdelka in tapetniškega blaga.
Izvršuje vsa mizarska stavbena dela. H - Lastna tovarna na Glineah pri Ljubljani. ■
«?,	:+'v»S»K
G53 BS
Največja božična
533 533 okasion prodaja
v konfekciji za dame in deklice, ter izgotovljenih oblek za gospode, dečke
in otroke. Primerna koristna darila.
Angleško skladišče oblek 0. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
l mrnsl	žfe&ss
iaigb.7:	~	S3BSTaz9i33im£rjBBi3iaBTO"^
Prekupovalcl specijalni cenik.
Razpošiljatev po povzetju'
Po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora
za Miklavža in Božič
prodajam narejene obleke, zimske suknje, pelerine za gospode in dečke ..	kakor tudi najnovejšo	::
konfekcijo za dame in deklice.
A. Lukič Ljubljana, Pred škofijo 19
Telefon interurban štev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah] |j
L B0NČAR, LJUBLJANA '
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
Ustanovljena leta 1831.
iVajvečja zavarovalnica avstro-ogrske države
Ustanovljena leta 1831.
-fjv 0jjgna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Š
g«	Glavni	zastop	v	Ljubljani,	Marijin	trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.	™
yji Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih TOg ®fo sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
85—85
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJU VODNIKU
— kamenarskem mojstru -
= Ljubija na = Kolodvorska = ulica
MAKSIMILIJAN SART0RY
: Ljubljana, Rožna ulica št. 15. :
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za :	zobozdravnike.	•
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp
     -      	Tj^ V!L "bil
lil   im  ....................................................................................................................................
■■■■M—■—M—WBO
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
Delniška glavnica5 E 5,000.000.
301-46
liroiltm feaal
Stritarjeva uiica. štev. Ji.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
kB
Rezervni fond: K 450.000.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 j-
______________ —----1————————*—————■■———■—t—
2 0.