Dopisi. Iz Karibora. (Volitve.) Slovenci stajerski, ki želijo vsestrans-ko pravico, mir in zastopnost, so pri svojem celjskeni sbodu 22. junija postavili centralni odbor v Mariboru, da vodi volitvc na slov. Stajciskcin. Ta odbor se je dela kmalu poprijel in so priprave za volitve zdaj večjidcl vse dogotovljone. Delal je brez hrupa in ropota, vendav niožato iu sti-pno. Pod njegovim vodstvom delajo odbori po posameznih sodnijskih okrajib iu žnpnijab. Pripravljeni smo, magari če juter volitve vazpišejo. Naši zdajui nasprotniki so liberalci, nemški iu slovcnski (Plojevci in Vošnjakovci.) Z nemikimi libcralci bodemo uajveč posla irneli v niariborskeni volilnem okrogu. Ali upamo, da Seidl-a podcrerao: vsaj uas menda mariborski liberalni Slovenci ne bodo nalaš bodili motit? V ptujskctn volilnem okrogu pa vsled stevilnib dopisov dvomiti vcč ni, da bo g. Herman izvoljen. Še celo v Šoiarjih bo dobil povoljno glasov. Ako se pa vcndar g. Ploju poljubi kandidirati, slobodno. Blainaže nikomur ne branimo! Naj bolj delajo ali prav za prav ropočejo Vošnjakovci v c>.'ljskem volilnem okrogu. Tednik so nalaš zavolj volitev izdajati začeli. Vendar kdo se bo ropota ustrašil, ki ga delajo nekateri zapeljani gimnazijalci, dijaki, koncipijenti ali pisači in uckateii zbcgani ljudje zraven duševno zelo ])iiblega ,,S1. Naroda" in slovensko našemauega Dorfbota ali Tednika? Vsaj ,,S1. Narod" od tistib dob, kar vnu je g. Tomšič umrl duševno popolncm bira. I^e kdor se slovenski psovati in naj bolj zaslužne Sloveuce obirati boče nauciti, le ta še ga zanioie brati. Na naii straui pa stojijo niožje, ki so se Vošnjaka usmilili iu ga volili, ko jc pred Seidlom, kainSkim stralioni v Cclje pribežal. Takisti možje mu zaniorcjo zojtct pot posvetiti, ker jih je zapustil in na Kraujsko potegnol. Naj se da v Ljabljani voliti. Dakle možje, krepko na noge! Kmalu razvijemo bander, na katerem je zapisano: vse za vero, dom in cesarja. Naposled še prosirao dotične svoje piijatelje,i da po mestih in trgib zbirajo naše ljudi. Kajtii tudi za mesta in trge bodemo postavili kandidate.j Iz Ptuja, 3. avgusta. (Fortšritlarji). V zboru ptujskega liberalnega ,,Fortscbrittsvereina" 23. dan julija tirja zuani ptujski meščan ,,Bratanič" stareji, uaj ,,Fortsebritlsverein" državnemu zboru, kedar bo skupaj prišel, prošnjo pošlje, da niedveiske postave popolnoma veljavo zadobe, da se upelja, n. p. posilno ,,civilni" zakon itd., in da se naj bitro čc. oo. Jezuiti iz Avstrije zapodijo. Vse to o liberalnem nemškutarjn Biataniču prav lahko verjarnemo, ker uam je dobro znano, kako strastno je vselej pii volitvah kmete lovil ter njim v svoji štacuni prigovarjal, naj ne glasujejo za kristjana HermanM, ampak za liberalcaj Rodošeka. Gospod Bratanič! dali ste si s svojim predlogom zaušnico, kajti kmetje, ki le iskrico pameti imajo, brž lahko spoznajo, kakošeu ptiček brez perja da ste. Vi kmetje pa, kedar volitve za državui zbor pridejo, pošljite take volilne može na volišče, kteie niti Bratanič niti Pogačuik ali pa kak liberalen slepar ociganil ne bo. Vo-j l;te take može, ki ne bodo vas in va.še vere za par smodk, knpico vina alj polič pive prodali; take može, ki ne bodo glasovali za kakega liberalca, ampak za narodnjaka iu neustrašljivega katoličana gosp. Hermana! Iz Celja, 3. avgusta. (Vsestranski šolski sklep.) Mestjanska šola (Biirgerschule) je nebala 30. julija se slovesno sv. mešo in razdeljenjem solskih spričeval. — Od te šole ni dru gega omeniti, kakor da je število šolarjev od 70 naraslo do 89. Učitelji bili so pa ravno tisti, kakor lani in poduk bil je nemšk skoz in skoz, ka- kor pretečeno leto. •— Dne 31. julija bil je šolski sklep na latinskih šolah, na kterih je razun gosp. vodje še 13 profesorjev, 191 učencev — zopet menj od lani — podučevalo. Izdani prograni ima v svojih predalih neinšk sestavek o čudnili črtah in pikah tristranske piramide, katerega je spisal prof. dr. Maurer in ,,Slovensko narodno pesništvo", ktero je kratko in vendar vsestransko pojasnil g. prof. Mih. Žolgar. Po rodu bilo je med učenci 135 Slov-eneev, 52 Nemcev, 1 Čeb, 1 Hivat, 1 Oger, 1 Lab. Izmed teb 191 dobilo jih je 29 odliko, 119 enojko, 18 dvojko, 9 trojko, 15 jib sme skušnjo ponoviti in eden ni bil izprašan. Cela viša gimnazija ima le 9 odlik. Solarska vsakdanja meša, ki je po pvedlogu učiteljstva lani prencbala, ja izostala tudi letos. Kar pa ni zabranilo, da nebi bilo zopet več dvojk, kakor poprejšna leta. Dne 24. in 26. julija se je ustmena matura vršila pod predsedstvoni g. Holzinger-a. Vscb 13 osmošolcev se je k tej skušnji oglasilo in 3 so njo napravili z odliko, 7 z enojko, eden snie skušujo v 2 mesecih, eden v pol leta ponoviti in eden je piej odstopil. Od vseh teh 13 pravijo, da ne pojde nobeden v dnhovšnico, čemur se ni čuditi, ker že pogosto gg. piofesorji sami mladenčem to storiti odgovarjajo in liberalubi zdaiijega časa duhovnikom skrbijo za prav nizko plačilo in za zaničevanje na cente! Dne 1. avgusta sklenila se je tudi mestna ljudska sola za fante in dekleta. Fantov je konec t. 1. šolo obiskovalo 415, črez 50 jib je med letom izstopilo. Deklet bilo je še pri sklepu 275, v začetku se jih je vpisati dalo 325. Razun tega, da Slovenci od čisto nemške šole v Celji malo malo dobička imajo, so se vsled novib solskih postav Ijudske šole pri nas res silno predrugačile, vendar ne, kakor nekteri kričijo na boljše, temuč ocividno —- na hujše. Otroci vejo, da so se telesne kazni odstranile in da je šiba prepovedana. Zanikrni stariši šc to svojim otrokora razlagajo. Nered po šolah je najpopolnejši. Hudobni šolarji se na glas smejejo, pogovarjajo, psujejo, med podakom prepevati zacnejo, z uogami ropočejo; ako se njim vkaže stat ali klcčat iti, se ne ganejo • ako se hočejo zaprcti vpričo učitelja zbežijo ali ako so se vendar siloma zaprli, se je že večkrat zgodilo, da je kak razsajavec vrata svoje ječe doli vrgel in všel. — Razun strahu pred šibo se tudi strab božji veduo bolj odstranja, ker ako mladina k spovedi in sv. obbajilu priti ima, se nikdar kak učitelj v cerkvi ne vidi, da bi njo vodil. Šolarska meša je tudi toliko, kakor prejenjala, ker se otroci več skti|)no k njej ne vodijo in ako še ravno nekteri pridejo, so v resnici ovce bree pastirja. Kakoršna izreja, takošno je tudi zadržanje. Samo par ur kršanskega nauka na tjeden je premalo za kršansko izrcjo mladine. Piihodno leto bodo Celjani še fantiško Ijudsko šolo iz zdajšnib prostorov pied famo cerkvijo v nekdanjo grofijo preselili, kjer je že zdaj mestjanska in dekliška šola bila. Tedaj bodo prostori, b kteiim so nekdaj gotovo tudi okoličaui plačevati morali, da so se postavili, prazni. Kako lebko bi si to poslopje naši sloveuski okoličaui zdaj kupili in si svojo šolo osnovali. Žali Bog da naše ljudstvo, dolga leta zanemarjeno, malo spo* zna dobroto naiodne šole. Starši siccr tožujete čiez zdajne slabe šole in akoravno so vaši otroei bribtne glave, so vcndar navaduo rued zadnimi zapisani, ker nemškega poduka ue zastopijo. Zakaj se tedaj ne zdramite, si o pravem času svojo šolo osnovati?! Iz konjiške doline, 1. avg. (Požar.) Pretečeno sredo večer je strela, ki je nad Cadramom iz oblakov šinila, svignila tik farovskega okna v gosp. župnikov lilev. Pobila je kravo, in blev od tal do vrlia vžgala. Komaj ljudje rudcčega peteliaa na strebi zagledajo, že od vseb krajev pribitijo, resit, kolikor bi se še dalo. Posrečilo se jim je vso živino iz hleva iztirati. Kmalu se vuainejo tudi bližnji svinjaki, katere so pa bili skrbni ljudje že o pravem času izpraznili. Drvaruice niso mogli požara oteti. Vrli farmani so, kolikor najbitrej mogoče iz Oplotuice pripeljali občinsko in Steinaur'jevo brizgalaico. Hud vibar je gasilcem pomagal plamen od favovža in bližnje cerkve odganjati. Tri stiehe, kakih 200 centov klaje, več sodov in veliko kuretiue je žereči plamen v eui uri v pepel spremenil. Škoda je velika, pa ljubezen faimanov bode svojemu dušnemu pastiiju gotovo v kratkem času potiebuih poslopij postaviti pomagala.