Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva Ishaia vuik Četrtek popoldne; v >lu£a|u prač rK".dan poprej - Uredništvo: Ljubljana, Stori ° *'* ~ Nehanklrana pisma se ne spre|ema|o Posamezna ilpvllka Din l*SO — Cena: ca 1 Din S--, ca Četrt leta Din IS'-, «a pol leta Din 30*-; la Inozemstvo Din 7'- (meseCno) — Oglati po dogovoru Oglasi, reklamacije In naroCnlna na uprav* Jugoslovanske tiskarne, KolportaSnl oddelek. Poljanski nasip it. 2 — Rokopisi se ne vraCaJo Prvi kršč. socialni mladinski kongres v Celju. Lanski junijski kongres in Krekova socialna šola v Ljubljani in druge socialne sole po industr. krajih so močno dvignile zavest kršč. delavstva ra potegnile nekaj novih brazd v našo delavsko stanovsko kulturo. Mi hočemo delati v tem pravcu naprej! Ako kličemo vso delavsko mladino kršč. prepričanja v Celje, nas sili k temu notranji razvoj zlasti nase delavske^ mladine, ki dan za dnem raste in si želi konikretnih programa-ticnih in stanovsko praktičnih živ-ljenjskih smernic. Hotenje naše delavske mladine je resno in zamudili bi ugodni trenutek, ako bi temu hotenju ne dali izraza. Krščansko delavsko gibanje mora postati Razredno v dobrem pomenu besede! Le v samostojni delavski organizaciji bo naša moč in močnejši razmah! To dokazujejo materialistične social organizacije in nič manj valitve v Delavsko zbornico. - H^as ie>v da gremo sedaj preko po-cetkov nase organizacije in damo krščanskemu socializmu realen temelj. Mi verno, da so principi kršč. socializma osnova vsega našega kršč. javnega življenja, vendar delavstvo se mo-ra prav posebej še zavedati, da ie v večnem boju za svoj življenji nazor in mora imeti v to svrho močno in zavedno zaslombo, kar ji bo v prvi vrsti lastna delavska organizacija. Zato smo kršč. socialisti, da gremo kot Pionirji pred drugimi naprej in gradijo mostove za ostale. K temu delu je predvsem poklicana naša delavska mladina. Zato tirjamo mi s tako odločnostjo tudi posebno delavsko mladinsko organizacijo, ki naj zopet z ozirom na materialistične del. mlad. org., kul-urno izobrazuje naše omladince. Mi mo, da nam morejo naša prosvetna !n telovadna društva nuditi marsikaj epega, a mi potrebujemo stalne delavske organizacije, kjer pridemo skupaj samo delavci in se izobražuje- akLoi S?1’ ki 28 druSe niso tako »dualne. Skupno občestvo z drugimi bomo ohranil, z raznimi skupnimi in cerkvenimi prireditvami. rnm vPrašanje, ki ga mo- »ean ? ^ na mladinskem kon-naš« ,ieI ,ko versko izobraževati razninf”!?’ b°d° kos v odgovorih bTnm, "^Protnim mnenjem in da v 8kladu z Bo-ščan*itvrt VlJ°* Nam mora biti kr-??T in šele iz tega izhaja ih mr« ^ v na§e delavske šole veliko Verskih pre- in apojogetike! krsvcan^kih resnicah temelječe unv n° življenje bo tudi ne malo ™°A)XPrasanje za naš mlad. kon-sl?° Pfonirji družbe, ki naj boljša, kot jo je zapustila vojna, l o bo storila zlasti mladina, ki bo dobro pripravljena stopala v živijo- •ijv, — Vprašanje delavskega časopisja m delavskih knjižnic naj tudi ne bo-vprašanji, ki se jih obdela kar 'mimogrede! t smo graditelji bodločnositi in ^canski delavec si bo sam kriv svo-i ^sode> ftko ne bo aktivno po-gn? v javno življenje. — Gospodar-m stran našega gibanja bomo predli v prihodnjem članku, če del OVC?! borite vse naše misleca na^VC6 in ^ organizirajte, da bo 13 iQ^m I. mladinskem kongresu častnejše^ va®e ^toP8^0 čim Na delo! Zasedanje Društva narodov. Vojni in povojni dogodki niso zrevolucijonirali samo Evropcev, marveč so našli globok odmev pri vseh narodih po širnem svetu. V osvobojenju malih narodov, v polomu ogromnega ruskega naroda, so zagledali predvsem narodi v 'Aziji in Afriki, ki jih izmozgava kapitalizem Evropcev in Amerikancev, zarjo, ki bo tudi njim kedaj pripeljala solnce svobode in samostojnosti. Boljševiki so hitro spoznali razpoloženje pri teh narodih in so poslali med nje krdelo svojih agitatorjev, ki so našli med njimi pripravna tla za svoje ideje. Kapitalistični duh v antanti je hitro uvidel, da ima opravka z izredno močnim sovražnikom, z odporom ljudstva, odkoder dobiva svoje sirovine in kamor pošilja svoje izdelke, za čemer pa stoji boljševizem. Osnovalo se je kmalu po vojni Društvo narodov, čigar javen namen je bil reševati mednarodne spore, prikrit pa pritegniti čim več držav pod vpliv antante in jih usmeriti proti Rusiji. Da ni bila bojazen držav, ki imajo kolonije, brez podlage, vidimo iz lanskih uporov Druzov, Maročanov in Kitajcev proti Evropcem. Odločilni vpliv v Društvu narodov imajo velesile; vse evropske velesile razen Nemčije so bile že davno članice Društva narodov. Toda Angleži so hoteli imeti v času, ko se bo bil boj za kolonije, v času, ko se bo zahotelo kolonijalnim narodom uživati samim dobrine, ki jim jih nudi rodna zemlja, doma po-polen mir. Zato so omogočili sklicanje lanske konference v Locamu, ki naj bi privedla Nemčijo v Društvo narodov in zasigurala njene meje. S tem bi imeli Angleži koristi, da bi privedli Nemčijo, ki se je že nagibala k Rusiji, v Društvo narodov in v Društvu samem bil imeli glas pri Nemcih, katerim so po vojni ves čas tihi prijatelji. Pomladansko zasedanje Društva narodov se je pričelo v pondeljek dne 8. marca. Na tem zasedanju je pač najvažnejša točka vprašanje Nemčije za vstop. Francija pa podpira Poljsko, naj prosi, da dobi v Društvu isto mesto kot velesila Nemčija, da bi bil stvorjen na ta način protiutež Nemčiji. Prošnjo Poljske bodo podpirale predvsem Italija, češka in Jugoslavija — zadnji dve kot prijateljico Male antante — dočim se vsi angleški listi odločno izražajo proti. Po vsem svetovnem časopisju se vodijo polemike v prid in proti Poljski, dočim je v ozadju prikrita borba med Anglijo in Francijo. Nikakor ne smemo odrekati Društvu narodov, da nima nobene volje poravnati spore mirnim p&tem. Par-krat smo že videli, da je energično poravnalo spor, predvsem kadar se stepeta dva majhna naroda. Toda ravno ob priliki prošnje Poljske za mesto kot velesila, se je dobro opazilo, da skuša vsaka država na vsak način od bližnjika iztisniti čim več dobrin zase. Gospodarska borba med narodi divja naprej, čeprav je Locar-no, ki naj bi zagotovil evropski mir, že davno za nami. Ta počasna, a zato nič manj strašna borba, čije težo pa občuti večinoma samo proletarijat, pa bo vladala toliko časa, dokler bo ■ vladal tak duh po svetu, kot vlada danes: tak duh, ki ponareja bankovce tuje države, samo da pod krinko koristi naroda napolni žepe par kapitalistom, duh, ki mirno proglaša, da bo v imenu koristi svojega naroda upro- pastil tisoče sodržavljanov, ki niso istega naroda, duh, ki mimo lahko pahne v bedo tisoče delavcev, samo da se mu ne zmanjša dividenda za par dinarjev. Šele na razvalinah starega duha se bo dvignil nov človek in takrat bo tudi Društvo narodov dobilo pravi pomen. Delovni program kluba krščanskih socialistov v Delavski zbornici. Na I. seji Delavske zbornice je tov. Ivan Gajšek v imenu kluba krščanskih socialistov prebral sledeči program: Delavska zbornica naj: 1. Zahteva najširšo avtonomijo, to je decentralizacijo vseh socialnih delavskih institucij. 2. Pazi naj, da se vsa socialna zakonodaja do podrobnosti izvaja in spopolni po potrebah posameznih strok. 3. Opozori državno oblast, da takoj izvede zakon o zavarovanju delavcev za slučaj starosti in onemoglosti, ki bi se bil moral izvesti1 že 1. julija 1925. 4. Deluje na to, da se izvede zakonito zavarovanje delavcev za slučaj brezposelnosti. Zato naj izdela in predloži parlamentu načrt zakona. 5. Pazi naj ali se povsod in v celoti izvršuje zakon o zaščiti delavcev. V kolikor še k posameznimi določilom tega zakona niso bili izdani predvideni pravilniki, da se isti nujno urgi-rajo. 6. Sedanji davčni sistem naj DZ odkloni in zahteva, da se davek na ročno delo odmerja progresivno šele onitai, ki so dosegli eksistenčni minimum letno 20.0CK) Din; zato naj; se lestvica sorazmerno popravi. 7. Stalno naj opozarja državne oblasti na določila zakona o zidanju stanovanj in otroških domov v industrijskih krajih. Državna oblast naj v smislu zakona prizadeta podjetja k temu prisili. Za odpravo stanovanjske bede naj daje država zgled, ki naj daje tudi delavcem brezobrestna posojila za zidanje hiš, in sicer zadrugam. 8. Deluje naj na to, da se ustanove zakoniti državni poravnalni uradi za slučaj sporov med delavstvom in delodajalci glede plač, odpustov itd. ter da se po obratih ustanove obratni sveti. Delavska zbornica naj izdela tozadevni predlog zakona. 9. Pazi naj, da se kolektivne pogodbe točno izvršujejo, v obratih pa, kjer ne obstojajo, da se sklenejo. 10. Zahteva naj, da se z denarjem, ki ga plačuje delavstvo za Borze dela v brezposelne namene, podpirajo brezposelni in skrbi za možnost naseljevanja v druge kraje, kjer se najdejo ugodne delovne prilike. 11. Skrbi za izobrazbo delavstva, zato naj daje Delavska zbornica izdatne podpore samo centralnim izrazitim delavskim društvom in strokovnim organizacijam, ki se pečajo tudi z vzgojo delavstva. Podpira naj delavske knjižnice in izobraževalne tečaje strokovnih organizacij. 12. Med delavstvom naj DZ vzbuja zmisel za zadružništvo, zato najl podpira tozadevne tečaje, ki jih prirede delavske strokovne ali gospodarske organizacije. 13. Da se vzgoje in, izobrazijo delavski zaupniki tako, da bodo znali tolmačiti in izrabiti vse pravice, ki jih dajejo delavstvu socialni zakoni, da bodo znali delavci sodelovati pri vodstvu podjetij (v obratnih svetih), naj: Delavska zbornica podpira strokovne tečaje za delavske zaupnike, ki jih prirejajo strokovne organizacije. 14. Delavska zbornica naj pazi, da se nudi delavcem za slučaj bolezni in nezgode pravična pomč od strani zavarovalnih institucij in zdravnikov. 15. Deluje naj na to, da se pravilnik bratovskih skladnic v zmislu predlogov delavstva spremeni in popravi tudi tako, da si člani ohranijo svoje pravice tudi za slučaj brezposelnosti. Za volitve v razne zastope bratovskih skladnic naj se uvede pro-porčni sistem. 16. Naj posreduje pri državni oblasti, da se ono delavstvo v državnih podjetjih, ki ima za to pogoje, stalno nastavi z mesečno plačo in pokojnino, na podlagi posebnih predpisov, ki naj nudijo možnost tudi nekvalificiranim pridobitev strokovne izobrazbe. 17. Deluje na to, da se akordno delo povsod sploh odpravi. 18. Delavska zbornica naj zahteva, da Inšpekcije dela izvajajo inšpekcije v podjetjih tudi zaupno z delavci. 19. Pazi naj, da bodo vsi delavci pravilno prijavljeni socialnemu zavarovanju. 20. Skrbi naj, da se od strani tozadevnih oblasti strogo izvaja^ kontrola o zaščiti in postopanju z vajenci. 21. Deluje na to, da se vse mednarodne konvencije, ki jih je predložil našii! državi mednarodni urad dela, v parlamentu ratificirajo. 22. Skrbi naj, da se v vseh večjih krajih osnujejo delavska prenočišča. 23. Deluje naj za konsolidacijo delavskega strokovnega pokreta med organizacijami. 24. Pri vseh ustanovah Delavske zbornice in razdeljevanju podpor naj Delavska zbornica upošteva po proporcu vse strokovne organizacije. 25. Deluje na to, da se delavsko socialno zavarovanje zakonito zasigu-ra za slučaj vojne. 26. Delavsko socialno zavarovanje naj se uredi mednarodno. Zato naj Delavska zbornica izdela in pošlje tozadevni predlog mednarodnemu uradu dela v Ženevi. 27. Zasleduje naj sklepanje mednarodnih trgovskih pogodb in opozarja državno oblast na eventuelne slabe posledice takih pogodb za delavstvo. 28. Našemu delavstvu v tujini naj posveča Delavska zbornica veliko skrb. Vodi naj tozadevno statistiko. 29. Delavska zbornica naj deluje za ukinjenje vseh izjemnih zakonov, kakor na primer zakona o zaščiti države itd. 30. Delavska zbornica naj deluje strogo v mejah gospodarskih in socialnih vprašanj, kolikor se nje same kot take ne tičejo politična vprašanja. Prizadeva naj si predstavljati enotno strokovno fronto vsega delavstva proti kapitalizmu. 31. Delavska zbornica naj sestavi poseben odbor, ki naj izdela predlog za nov volivni red »Delavske zbornice«, ki bo temeljil na principih^demokracije in jamčil za svobodo mišljenja in tajnost volitve volivcem. Na podlagi takega volivnega reda naj se izvedejo čimprej nove volitve v Delavsko zbornico. Istotako naj se izpremenita pravilnik in poslovnik Delavske zbornice v smislu demokratičnih načel, da bo omogočeno uspešno delo Delavski zbornici in intenzivno sodelovanje plenuma z upravnim odborom ter ostalimi ustanovami. Jugoslovanska strokovna zveza. Zveza tovarnišKega delavstva. Prevalje. Skupina Strok, zveze tov. del. Prevalje ima svoj redni letni občni zbor dne 14. t. m. ob 9 dop. v gostilni Zemun (Kometar) s sledečim dnevnim redom: GoVor, poročilo odbornikov, volitve novega odbora, slučajnosti. Članstvo se naproša, da se cjbS. zbqra pojiiošts vilno iidelezi. Strokovna zveza rudarjev. Občni zbor Strokovne zveze rudarjev se bo vršil 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v tajništvu Loke 253, Vode, Trbovlje in ne v Društvenem domu v Trbovljah, kakor je bilo v zadnji Pravici pomotoma javljeno. Velenje. Redni letni občni zbor J. S. Z. rudarjev, skupina Velenje se vrši nepreklicno v nedeljo dne 21. marca ob 10. uri dop. v gostilniških prostorih g. Alojzija Meža v Šmartnu pri Velenju z običajnim dnevnim redom. Ako občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil občni zbor v drugem sklicanju pol ure pozneje ob vsakem številu članov. Udeležba za člane obvezna. — Predsednik. Hud&jama. Pri sosednjih rudnikih TPD se reducira delavstvo, našemu obratu pa grozi še hujše, da ga namreč sploh zaprejo. To pa vsled tega, ker nekateri faktorji zahtevajo od T. P. D. odškodnino, zaradi po premogu onesnažene vode. Tem zahtevam pa TPD danes ni pripravljena ugoditi1. Zato smo se zbrali v nedeljo 7. marca na protestnem shodu, kjer smo protestirali proti temu, da bi nekateri zaradi svojih naprav, ki lahko obstojajo kljlub temu, čeprav teče mimo njih umazana voda, uničili eksistenco Okrog 500 rudarjem in njihovim družinam.Nadalje je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri zborovalci pozivajo rudarsko oblast, da zastavi svoja zakonita sredstva zato, da se obdrži obrat, ki daje življensko možnost poleg delavcev tudi malim obrtnikom, katerih najboljši odjemalci so delavci. Nadalje smo apelirali na okrajni za-stop, ribarsko društvo, vodstvo toplic in mejaše rudnika, da prekličejo svoje zahteve, ker lahko uvidijo, da z njimi ne bodo toliko škodili TPD, ki ima premoga dovolj drugod, kakor rudarjem, katerim uničijo njih eksistenco. Na shodu je bilo nad 200 ljudi različnih stanov in političnega mišljenja. Zveza iavnih nameščencev. Vabilo na tretji letni občni zbor »Strokovne zveze javnih nameščencev«, ki se bo vršil 27. marca 1926 ob pol 8 zvečer v kleti konz. društva, Kongresni trg 2 s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. tajniško poročilo; 3. blagajniško po- ročilo; 4. poročilo nadzorstva; 5. volitev odbora: a) nadzorstva, b) strokovnega odbora, c) zastopnikov za občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze; 6. slučajnosti. V slučaju, da bi občni zbpr ob navedeni uri ne bil sklepčen, se do vršil pol ure pozneje, ne glede na število članov. Eventuel-ne predloge je poslati odboru vsaj 10 dpi pred občnim zborom. — Odbor.' ' Zveza tobačnega delavstva. Pravilnik o prejemkih monopolnega delavstva. Že lani meseca junija je poslala Monopolna uprava osnutek pravilnika o prejemkih tobačnega delavstva ravnateljstvu tobačne tovarne z naročilom, da poroča, za koliko bi se izdatki za plače tobačnega delavstva v celoti zvišale, ako se uveljavi novi pravilnik. Pravilnik se delavstvu ni poslal v pregled, da stavi tudi' ono svoje predloge. Kaj je poročalo tukajšnje ravnateljstvo Monopolni upravi, ni znano nikomur. Sedaj se je posrečilo Jugoslovanski strok, zvezi dobiti v roke osnutek novega pravilnika, katerega dobe v prepisu v roke tudi jiaši zaupniki v tobačni tovarni, da ga delavstvo pregleda in poda svoje predloge na sestankih, ki se bodo morali radi tega pravilnika vršiti pogosto. Za tobačno delavstvo. Klub kršč. socialistov v Delavski zbornici je tudi sprejel v svoj program zahtevo, da se delavstvo državnih podjetij, ki ima zato pogoje, definitivno nastavi z mesečno plačo in pokojnino na podlagi posebnih predpisov, ki naj nudijo tudi nekvalificiranim možnost za pridobitev strok, izobrazbe. — Glavno tajništvo Jug. strok, zveze je posredovalo pri ravnateljstvu tobač. tovarne, daj se pouči uradnika Zoriča o dolžnostih napram delavstvu, ker g. Zorič ne pusti delavstvu izhoda iz tovarne k zdravniku. Kakšne koristi išče češkoslovaški državljain od tega, da krati našemu delavstvu pravice, ne vemo? Za »Pravico«! Kristanovi socialdemokratski zaupniki vsiljujejo tudi tobačnemu delavstvu svojo »Delavsko politiko«. Vsak pameten tobačni delavec in delavka si bo naročil svoje glasila »Pravico«, ki jo vzdržuje delavstvo samo, ne pa milijoni! Občni zbor Društva tobačnih upokojencev. Vabimo vse člane in Slanice, da se udeleže občnega zbora »Strokovnega društva tobačnih upokojenk in upokojencev«, ki se bo vršil v sredo 17. marca 1926 ob pol 3 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica. — Odbor. Razširjajte »Pravico«! \finSla?:L Skupina Sv. Miklavž. Tov. Panič Jakob iz Ilovcev je bil primoran vložiti tožbo pri okr. sodišču v Ormožu zoper g. Jožefa Kolarič, posestnika v Jastrebcih pri Sv. Bolfenku pri Središču, ker mu ni hotel na večkratne opomine izplačati vsote 880 Din. Navedeno vsoto bi imel dobiti za svoje storjeno delo v vinogradu imenov. posestnika, kateremu je služil kot . viničar leta 1925. S.tem, da ni dobival viničar redno svojega zaslužka, je trpel veliko škodo. Moral je prodati dvoje plemenskih svojih telet, ako je hotel preskrbeti svojo sedem člansko družino z živežem in potrebnim. Naša strokov, zveza je hotela v tej zadevi skleniti pravičen sporazum mirnim potom, zato je šel strok, tajnik osebno s prizadetim na dom g. Kolariča. To pa ni bilo mogoče, ker se ni dovolilo, da bi prišlo vsaj do najmanjšega osebnega razgovora z imenovanim posestnikom. Zato smo bili primorani iskati pravice pri sodišču, kjer se nam gotovo tudi izkaže. Prometna zveza. Vsem skupinam In plačilnicam Prometne zveze. V nedeljo, dne 14. marca 1926 ob 9. uri dopoldne se bo vršil v Mariboru, Koroška cesta št. 1, redni letni občni zbor Osrednjega odbora Prometne zveze s sledečim sporedom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva; 3. poročilo nadzorstva; 4. položaj organizacije; 5. ustanovitev lastnega strokovnega lista; 6. povišanje članarine, posmrtnine in podpor; 7. volitev načelstva; 8. volitev nadzorstva; 9. volitev strokovnega odbora; 10. slučajnosti. V zmislu pravil § 13 mora imeti' vsak delegat pismeno pooblastilo od svoje skupine oz. plačilnice. —Pozivamo vse skupine in plačilnice, da zanesljivo pošljejo svoje delegate na ta občni zbor, ki bo za našo prerojeno organizacijo zelo velikega pomena. Eventuelne predloge k občnemu zboru je naznaniti najmanj pet dni prej načelstvu. — Načelstvo. Letni dopusti osebja za leto 1926. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je dala nalog na službene edinice, da se mora najprej uporabiti za leto 1926. pripadajoči dopust in šele tedaj preostali in neporabljeni iz preteklega leta. Neuporabljeni dopusti iz lanskega leta se smejo prenesti1 y leto 1926. le tedaj, ako se ga po turnusu vsled uradnih zadržkov ni moglo uporabiti. Glede deljenja dopustov si je direkcija osvojila predlog, da se dopuste sme deliti po potrebi službe, vendar brez posebnega vzroka ne na dopuste za dobo dveh do treh dni. Važno za vse naše člane! Centralna ambulanta za specijalno zdravljenje članov b. f. in njihovih svojcev v Ljubljani (Mariboru). Ordinacija spe- cialistov: 1. Oddelek za notranje m pljučne bolezni: Specijalist g. dr. O. Haus, ki ordinira vsak ponedeljek in četrtek od 11. do 13. ure. 2. Oddelek za rentgenizacijo: Specijalist g. dr. Kunst Alojz, ki ordinira vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. do 18. ure. 3. Oddelek za očesne, ušesne, nosile in vratne bolezni: Specialist g. dr. Dereani Ernest, ordinira vsako sredo od 12. do 13., vsako soboto pa od 8. ,!’ .Y imenu »Samostojne strok, del. Unije« dr. Bohinjec in v imenu »Strokovne komisije« Sedej. Vsem izvajanjem govornikov so poslušalci pazno sledili in odobravali. Z gromovitim odobravanjem, je bila nato sprejeta od vseh strokovnih organizacij skupno sestavljena resolucija. Moč kapitalizma.* V času, ko se vsa 2 delavstvom čuteča javnost zgraža nad namerami 1 rboveljske premogokopne družbe, v. S?su> ko vse delavstvo po industrijskih centrih protestira proti nesocialnemu ravnanju družbe nasproti tisočem delavstva in v času, ko rni-nisterialna komisija, katera ima na- Tm^prjisk-at* vzr°k®> ki so napotili rD, da je reducirala delavstvo ih ko ta komisija še ni podala niti svojega mnenja, je TPD izdala na svoje elavstvo potom ravnateljstva v Tr-°vljah odlok nastopne vsebine: Rudniško ravnateljstvo tr , Trbovlje, nili delavski zaupniki odklo- stoif.?a J Pogajanje v smislu ob- rini ™ez(^ne Pogodbe, smo primoram sami naznaniti od 1. aprila 1926 veljavne mezdne pogoje. • ,ločai° se sledeče temeljne (minimalne) plače: 1. kategorija 40 Din, i' kategorija 35 Din, kategorija ženske 30 Din, 4- kategorija mladoletni 20 Din. temeljnim plačam se dodajo, !i®do v gotovih slučajih primerni dodatki stalne plače. * i sec*a[ veljavne akordne p stavke se znižajo za 20 odstotkov. , . y®e doklade, in sicer: osebna viTf l doklada, družinska do-K*aaa, nabavni prispevek se ukinejo, er so se izplačali nabavni prispevki fe s l1, aprilom ne izplačajo beni nabavni'prispevki več. Kazstreljivo se bo s 1. aprilom na-P eJ računalo v tričetrtinski vredno-v akord.6 0606 *n Se to upoštevalo 1° ®e naj delavstvu takoj razglasi. Srečno! oj^jjska premogokopna družba, c m. p. Heinrtch‘ iff. p: ni XB6m protestom se družba Prav nič zgenila. Brez nadaljnega vprašanja je izdala odlok, s katerim so znižane plače. Družba kljubuje delavstvu, vsej javnosti in to v času, ko je vlada odredila preiskavo. Ali sedaj čutimo, kaj je moč kapitalizma? Treba je, da vsi delavni slonji, ki živijo od dela svojih rok, vendar enkrat sprevidijo strašno moč modernega kapitalizma in prično sodelovati pri ustvarjanju boljšega družabnega reda, v katerem bo delovni človek res človek in ne suženj. Strniti se moramo vsi v močno strokovno organizacijo, v kateri bomo delali vsi za enega in eden za vse. Ko bo enkrat kapitalistični svet videl nepremagljivo moč delovnega ljudstva, bodo taki koraki ,kot ga je sedaj napravila TPD, nemogoči. Beležke. Doslednost Bernotove organizacije. Iz pisave »Napreja« je bilo dose-daj sklepati, da se Bemotova organizacija res dosledno bori zft poštenost, pravičnost in demokracijo. Delegata Bernotove skupine v D. zbornici ss. Pevec in Leskošek sta pa v nedeljo na prvi seji D. Z. dejansko in jasno dokazala, da uporablja Bemotova organizacija ta, poštenemu delavstvu sveta načela zgolj za demagogijo in slepilo delavstva. Poslovnik D. Z. jasno določa v čl. 65: »Vsaki listi se dodeli število članov (v upravnem odboru, op. ur.) sorazmerno z glasovi, ki so odpadli na njo.« S. Pevec in Leskošek z bivšim demokratom Gogalom -so pa glasovali za predlog socialista s. Čelešnika, skupno z ostalimi Kristanovci in komunisti za D’Hontov sistem, po katerem so dobili tako socialisti in komunisti neupravičeno 7. mandat v uprav, odboru D. Z. na škodo Jugosl. strokovni zvezi, ki bi morala dobiti v upravnem odboru 4 člane. Da so se zvezali Bemotovci sedaj s tistimi socialpatri-joti, ki so zagrešili toliko goljufij m nasilnosti tudi nad Bemotovci pri zadnjih volitvah, si naj delavstvo dobro zapomni. Jabolko ne pade daleč od jablane. Tobačnemu delavstvu. Tobačno delavstvo v Ljubljani se še dobro spominja na boje, ki1 jih je bilo že v Avstriji za svOjo stalnost, eksistenco in sigurnost za starost. Dejstvo pa je, da je bil položaj tobačnega delavstva pred vojno mnogo povolj-nejši, nego je danes. Monopolno delavstvo je bilo v Avstriji dobro organizirano in je ta organizacija bila v močno oporo pok. dr. Kreku, ki je za tobačno delavstvo dosegel mnogo pravic in zboljšanja. Po vojni je bilo prisiljeno oso-bito tobačno delavstvo iti v boj za ureditev svojega položaja in dosego pravic, posebno glede plač, socialne zaščite in starostne preskrbe. V tem oziru si je zelo veliko prizadeval za tobačno delavstvo bivši poslanec Jože Gostinčar. Toda monopolna uprava je bila kot država v državi gluha in slepa. Delavstvo je vedno močneje zahtevalo, da se s posebnim zakonom pravično uredi razmere in položaj tobačnega delavstva. Ali naj navajamo vse vloge in pismene žahteve, ki jih je naša krščansko socialna strokovna organizacija pošiljala ravnateljstvu tobačne tovar-ne, Upravi monopola in riilhistrstvom? Naš ust je zato premajhen. Kdo naj prešteje intervencije in urgence naših poslancev, da se izda zakon ali vsaj pravilnik, ki naj uredi razmere in za-sigura eksistenco tobačnemu in ostalemu monopolnemu delavstvu? Končno je vendarle Uprava monopola izdala neko skrpucalo »Pravilnik dela v monopolskih podjetjih«, ki vsebuje vse' drugo nego pravice delavstva irt ki nikakor ne izboljšuje položaja delavstva, še manj pa mu jamči za mirna stara leta, ko se je delavec ali delavka izživel in izmozgal v tovarni. Ta pravilnik je bil odobren od Uprafnega odbora Samost. Monopol-ske Uprave M. Br. 23.516 z dne 21: d6-gembra 1925 in rešenjem g. ministra financ lir. 916 od Ž. januarja 1926 ter je s tem stopil v veljavo. , Tako upravni odbor, kakor mini- strstvo samo je tukaj pogazilo Zakon o zaščiti delavcev §§ 5 in 39, od katerih prvi določa, da se delovno razmerje v § 1. omenjenih podjetij ureja tako, da ne sme nikoli nasprotovati odredbam tega zakona. Drugi pa, da morajo Delavske zbornice oddajati svoja mnenja k takim vprašanjem. Ko smo prejeli v roke zgoraj Omenjeni pravilnik, smo takoj na te kršitve zakona in na krivične določbe pravilnika, kakor tudi na pomanjkljivosti pravilnika, ki ne vsebuje nobenih pravic in ne ureja težkega položaja delavstva, opozorili na to Jugoslovanski klub, da po svojih poslancih protestira na merodajnih mestih proti takemu gaženju zakona in pravilnika, ki ne nudi skoraj ničesar delavstvu, tako da se najbolj pereča vprašanja kakor: pravična ureditev pokojnine, o stalnosti, socialne zaščite, svobode itd. ostala popolnoma odprta in neurejena. Zato zahtevamo, da se pravilnik v tem smislu zahtev tobačnega delavstva, ki jih je po Jugoslovanski strokovni zvezi že ponovno poslalo Upravi monopola in ministrstvu popravi, izdela nov, se pošlje v izjavo delavstvu odnosno Delavskim zbornicam in šele potem, ko bo res »Pravilnik«, uveljavi. Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani pa vabimo, da se združi trdno okrog Strokovne zveze tobačnega delavstva, ki bo tudi sedaj k temu vprašanju storila svojo dolžnost za delavstvo. Tiste pa, ki znajo samo po shodih in časopisih kričati in zabavljati, pa še do danes niso za tobačno delavstvo storili ničesar pozitivnega, ampak pobirajo od delavstva le visoko članarino in mu vsiljujejo Kristanovo »Delavsko politiko«, s katero hočejo kapitalistični socialpatrioti zopet ubiti v delavstvu vsako zavest in'borbenost, naj jih tobačno delavstvo izpljune iz svojih vrst, dokler je še čas. Dober pravilnik lahko pribori le enotna in strumna organizacija »Strokovna zveza tobačnega delavstva«, ki ima za seboj zgodovino trdega dela in lepih uspehov od Krekovih časov do danes: Vsi na delo in v naše vrste f Tobačna delavka iz Krekove dobe. i ••... • ' ; f delavska zveza. D. M. V Polje. Zadnji čas je v naši občini polno govorjenja o postajališču pri prelazu na Zadobrovo. Predvsem bodi omenjieno, da želja občanov po postajališču ni nova, temveč se vleče že celih 14 let. Vprašanje postajališča se je sprožilo v takratnem občinskem odboni pod županom Dimnikom, ki se je za zadevo zanimal, a je pod raznimi pretvezami zanimanje opustil. Baje se tudi niso gotove, v poštev prihajajoče vasi za postajališče povoljno izrekle. Bodi kakor že, dejstvo je, da je ta zadeva spala1 do predlanskim, ko je novi občinski odbor Delavske zveze z županom Kuko-vico započel novo akcijo. Ako ne bi bil razpuščen takratni občinsikti odbor, bi stali danes bližje temu perečemu vprašanju, nego smo. In zopet so gg. Dimnik, Rupret sprožili vprašanje, zato si predočimo koristi, katere bi imela občina kot taka. Znano je, da Ljubljančani radi prihajajo k nam na izlet. Le poglejmo ob nedeljah cele procesije proiti D. M. v Polju, božjepotni cerkvi ali pa v vevško papirnico. Domov gredo raje z vlakom ter morajo v pol ure oddaljeni Zalog na kolodivor, kar pa marsikoga odvrne od nas. Imamo državno umobolnico, ki bi bila le 10 minut oddaljena dd postajališča. Vasi Studenec in Slap dajeta Ljubljani čez 100 litrov mlekas, katerega morajo z vozičkom voziti. Tudi zelenjave se mnogo spravi od nas v Ljubljano. Vsi'ti bisvdjfe kidšare ponesli na vlak. Iz občine pohaja do 60 učencev v razne ljubljanske Višje šole. Zaloški se vozijo z vlakom, vsi drugi morajo p£š. Nadalje Hodi iz naše občine čez 300 delavcev in delavk y razne ljubljanske tovarne. Vsi ti bi se oddahnili in pozdravili novo postajališče. Vsi bivši in sedanji zagovorniki postajališča v občinskem odboru1 naj napno vse moči, da se ta naša dolgoletna želja uresniči. Kri a v belgijski industriji premoga. Za pobijanje krize v industriji premoga je belgijska vlada sklenila znižati železniški tarif na premog. Podjetriiki so stavili sledeči predlog: Mezde naj bi se stavile na podlagi enakega indeksa, vpoštev za 50% bi se vzele cene življenskih potrebščin na eno, ter cene premoga na drugo stran. Temu nasproti pa je dne 9. decembra 1925 stavila organizacija kr-ščinskih rudarjev drug predlog, odnosno je zahtevala spremembo besedila. Po predlogu strok, organ. kršč. rudarjev naj bi se cene za življenske potrebščine za 80%, cene za premog pa za 20% zaračunale. Rud. komisija je o tem razpravljala dne 19. decembra 1925. Predlogi, katere so stavili podjetniki, so bili sledeči: 1. Plače se morajo od 1. jan. 1926 za 3 % znižati; 2. te plače bi veljale do 3. marca t. 1.; 3. obravnave se morajo nadaljevati v svrho izenačenja obojih predlogov, tako da bi se ha tej podlagi za gotovo dobo uredile plače; 4. če pogajanja dovedejo do sporazuma, in ako bi vseboval ta dogovor reduciranje plač, potem bi se v mesecu januarju reducirane plače, kakor tudi ona že izpeljana redukcija v novi pogodbi za 2% zaračunala. O tem predlogu se je glasovalo — referendum —. SocijalTsti in krščanski socijalci so glasovali za ta predlog. S tem se je preprečila pred durmi stoječa stavka. Tedenske novice. Članek o seji Delavske zbornice, ki se je vršila zadnjo nedeljo, prinesemo prihodnjič — Uredništvi. Sv. maša za pokojnim blvšinr žtf-panom dr. Peričem. Društvo1 »Edinost« mestnih uslužbencev ima v nedeljo dne 14. marca ob 9. uri dopol* dne na Rožniku sv. mašo za pokojnim županom dr. Peričem. Ob tej priliki vabimo vse člane društva kakor ostale prijatelje dr. Periča, da se svete maše polnoštevilno udeleže ter s tem izkažejo pravo spoštovanje do njegovega socijalnega dela — do usluž* bencev. Občinske volitve v Ljubljani. Energični nastop poslanca dr. Kulovca v parlamentu za samoupravo slovenskih občin je imel uspeh, kajti notranji rni* nister je izjavil, da bo v najkrajšem času razpisal občinske volitve v Ljubljani. Dve leti gerentske dobe v Ljubljani je pač dovolj in slednjil čas je, da pride do besede tudi delovno ljudstvo Ljubljane. Romanje k Sv. Hemi. Vsled smrti dolgoletnega vodje romarjev k Sv. Hemi, bo letošnje romanje, ki se bo vršilo od 28. aprila do 1. iriaja, vodil č. g. župnik Langerholc iz Sv. Lenarta nad Škofjo Loko. Do 19. marca sfe morajo zanesljivo priglasiti vsi, ki Se nameravajo romanja udeležiti, župnemu uradu Sv. Lenart na Škofjo Loko. Nova tovarna v Mariboru. V Melju zraven mehanične tovarne v Mariboru bodo zgradili novo tekstilno tovarno. Pri podjetju bo udeležen baje večinoma tuj kapital. _ Na smrt obsojena. Pri pomladanskem porotnem zasedanju je bil v Celju obsojen na smrt na vešalih Fran Jevšnik. Pred 16 leti j§ Jevšnik v sobi obesil prevžitkarico Ano Klakočarje-vo ter znal vse tako urediti, da so vsi mislili, da se je sama obesila. Sedaj pa ga je izdala žena. — V Mariboru je bil na smrt na vešalih obsojen 35 letni Jožef Gmajner, ki je zadavil svojo taščo' MffHjtf' Petkovo, s katero se iji razumel. — Na dosmrtno ječo je bil pri porotnem zasedanju v Novem mestu obsojen'Mariih Dežman iz Družinske vasi, ki je ubil Jožeta Vodopivca s Prelaza in ga oropal. Železniške nesreče V ^retekl&m letu. Po statistiki protoetntega mitrt-strstva o železniških, nesrečah v na,-ši državi je v preteklem letu skočilo s tira 79 strojev iti 180 strojev z vlaki vred. Pri tem je bilo 9 človeških žrtev. Večjih železniških nesreč je bilo 29, zahtevale so 268 človeških žrtev, med temi 115 železniških uslužbeh-c'efv: S- _ ao/rzaca olin$Ka cikorija je Urednik: Srečko Žumer. Izdajatelj: Dr. A. Gosar. Za Jugoslovansko tiskarno: K. Cež. Zopet poizkušen samomor t kino. V nedeljo popoldne je hotela napraviti samomor v ljubljanskem kinu »Matica« neka 17 letna privatna uradnica. Izpila je pol male stekleničice lizola. Prepeljali so jo hitro v bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo rešili smrti. — Policijske oblasti bi prav storile, ko bi kandidate, ki se jim je samomor ponesrečil, primerno kaznovale, zlasti pa take, ki v javnih prostorih vrše samomorilne poizkuse, ker gre samo za afektacijo in željo po neki samomorilski »siavic, ne pa za smrt. Samomor. Pri Ijevskem mostu v Celju se je ustrelil v srce I. Vekijet, bivši uslužbenec pri tvrdki Westen v Gaberju, ki je bil sedaj tri mesece brez službe. Nenavadna stava. V Trbovljah so se čevljarski pomočniki pogovarjali, kdo da največ pojč. Med njimi je bil tudi mutasti pomočnik Jože Žlak, doma iz Hrastnika, ki je poudarjal, da se nikogar ne ustraši pri uničenju jedil. Tako je prišlo do stave, da se mu skuha v trdo 20 jajc in še spije nato tri litre vina, pomešanega s pol litrom ruma. Tekom pol ure je mož v resnici spravil vSe pod streho. Kmalu mu je postalo slabo in njegovi tovariši so ga spravili v postelj in odšli. Ko so po preteku ene ure pogledali za njim, je ležal mrtev. Dva otroka zgorela. V Hrastju, okraj Gornja Radgona, sta dva otroka pri igranju zažgala gospodarsko poslopje Ivana Žnidaršiča. Ko sta videla, kaj sta napravila, sta se iz strahu pred kaznijo v gospodarskem poslopju skrila. Ker ju ni nihče pogrešil, da bi jih pravočasno rešili, sta otroka živa zgorela. Požar. V Št. Juriju ob južni žel. je požar upepelil skladišče jajčje zadruge. Škoda je velikanska, vendar je večina krita z zavarovalnino. Modrasa ubil. V Polhovem gradcu je 2. t. m. Anton Hribar ubil velikega modrasa, ki se je solnčil poleg skale. Strupenih kač je ob lepem vremenu že veliko najti na solnčnih krajih, vsled tega je potreba posebno za otroke veliko pazljivosti. Smrtna obsodba v Zagrebu. Sodišče v Zagrebu je obsodilo na smrt Fr. Bana, njegovega tovariša Antona Nežica pa vsled mladoletnosti na 15 let ječe. Obsojena sta leta 1919 umorila mlinarja Josipa Košana v Podtočju pri Vel. Gorici, njegovo ženo pa težko ranila, nato pa oba oropala. Pevec. Izšla je 1.-2. številka za ja-nuar-februar 1926. Obsega A. Dolinarjev članek o »Dr. Fr. Kimovcu« in Bajukov o »Pevskem imenstvu«. Nato slede oddelki: Vestnik P. Z., Naši zbori, Nove skladbe, Iz glasbenih listov in Razne vesti. Glasbena priloga prinaša tri skladbe: Fr. Ferjančič, Vzdihljaji slepega za mešani zbor in bas-solo; Karlo Adamič, Kadar pridem v tiho vas za mešani zbor; Emil Adamič, April za mešani zbor. »Pevec« izhaja že šesto leto in vrši ves čas svojega obstanka vestno in vztrajno svojo nalogo: širiti zmisel za lepo petje med Slovenci. Toplo ga priporočamo. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. Prihodnja številka izide še pred velikonočjo. Za tiskovni sklad »Pravice« je daroval član našega kluba v Delavski zbornici tovariš Malešič iz Maribora 50 Din. Zavednemu tovarišu naša iskrena zahvala. Zahtevajte „PRflVlC0" po vseh | gostilnah in javnih lokalih, po- | 5ebno še v industri skih krajah • Hrastnik. V nedeljo dne 28. februarja je priredila rudniška godba v Narodnem domu svoj koncert. Po koncertu je bila kakor običajno prosta zabava in je tudi končala kakor običajno v Narodnem domu — s pretepom. Prišli so skupaj svoboda-ši in orjunaši, pa so se udarili. Čudno pa je to, da se je ta pretep končal šele krog tretje ure ponoči, dasi je bilo dovoljeno prekoračenje policijske ure le do ene popolnoči. — Redukcijo je TPD izvršila pri poduradnikih tudi v Hrastniku. V pondeljek 1. t. m, je bilo odpuščenih šest poduradnikov in poduradnic. Pripomnimo, da je med temi nekaj dobrih moči, ki so že precej let pustili pri rudniku, na drugi strani pa stoje protežirani, ki nimajo smisla za delo in službo, pač pa le za politiko. B. P. Tržič. Vincencijeva konferenca bo ustanovila zavod za dojenčke. Za današnje razmere je to zelo razveseljivo. Marsikateri stariši so sedaj primorani dati otroka, ki je komaj dva meseca star ali pa še ne, drugim ljudem v o?krbo. Današnje razmere silijo, da morata mož in žena oba zaslužiti, ako hočeta, da se prezgodaj ne naseli beda in pomanjkanje v družino. Seveda, ko pa se nabere več otrok v družini, potem žena ne more več za svojim poklicem. Z delavskega stališča tako ustanovo najtopleje pozdravljamo. Tržič. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je priredil 28. februarja predavanje s filmskimi slikami v kinodvorani v Tržiču za svoje člane. Predavanje je napravilo na navzoče zelo dober vtis. Da se pa delavstvo zanima za taka predavanja, je pa do* kaz, ker je bila dvorana nabito polna. Ta prireditev OUZD je imela pri nas lep uspeh. Jesenice. Ker se je oglasil v »Delavcu« neki socialkomunist radi voliv-nih škandalov tudi od naše strani, je potrebno, da o tem spregovorimo paf besedi. Ker navaja nekega Jensteria m P., mu moramo povedati, da mi nimamo teh ljudi. Imamo samo strokovne in politične odbore, kateri vodijo razne akcije. Kako je prišel 'ta »prijatelj« do teh imen, nam ni znano. Dalje navaja dopisnik neka falzifici-ranja podpisov na glasovnicah, a tega ne pove, kaj so uganjali razni Kovačiči itd. V dopisu napada tudi sodr. Žnidarja (Bemot), kar znači menda zelo močno edinstvenost v strokovnem pokretu. Pripomniti treba tudi, da so socialkomunisti s svoio večino izvolili na zadnji skupščini Brat. skladnice svoj razredno zavedni bojevni odbor, ki je menda tako dobro gospodaril, da bomo še vsi čutili posledice. Pokažite, kaj znate in napravite, kar zahtevate, da naj drugi narede, potem šele napadajte druge. Radovedni smo, kaj bo s pravilnikom v Bratovskih sklad-nicah, pri katerem so na delu sami patentiranci in razredni borci? Radi dobravske krize se tudi1 ni storilo potrebno. Čeravno je večina v razredno proletarskih rokah, vendar je moralo sredi zime 70 delavčevi na cesto. Mi vemo, da je to težko, a ker znate zahtevati in podcenjevati delo nasprotnikov, morate vendar nekaj pokazati, ali pa v prihodnje molčite. Več stvarnosti bi pričakovali1 od dopisnikov v »Delavcu«, potem bomo pa lažje ko-rakali skupaj._________________________ Krekova mladina. Iz centrale. Seja centralnega odbora »Krekove mladine« se bo vršila v soboto 13. t. m. ob pol 8 zvečer v društvenih prostorih. Ker bo seia ve-like važnosti, je udeležba vseh odbornikov obvezna. — Predsednik. I. kongres kršč. soc. mladine. V petek 5. t. m. se je vršila prva seja pripravljalnega odbora za naš kongres. Na tej seji se je konstituiral sledeči pripravljalni odbor: predsednik tov. Kordin, podpredsednik tov. Debeljak, tajnik tov. Peterlin, tajnikov namestnik tovarišica Skaletova, blagajnik tov. Al. Burkeljc. Kongres se bo vršil nepreklicno dne 13. junija 1926. Vse podružnice se opozarjajo, da se skrbno pripravljajo, da nam poteče kongres kar sijajneje. Opozarja se tudi vse podružnice, da vsa navodila pripravljalnega odbora točno iz-vrše. Agitirajte dobro! Hranite že sedaj denar. — Tajnik. Krekova mladina Ljubljana je začela zopet z rednimi tedenskimi sestanki. Prvi sestanek se je vršil v pondeljek, dne 8. t. m. Tov. predsednik je v lepih besedah bodril člane k skupnosti in delu, na kar je imel prav lepo predavanje inž. Žumer. Članstvo je predavanju skrbno sledilo. Prihodnji sestanek se bo vršil v pondeljek, dne 15. t. m., na katerem ima predavanje g. prof. Ivan Dolenec. • Sneberje-Zadobrova. V zadnji številki »Pravice« se je vrinila pomota k poročilu o občnem zboru imenovane podružnice. Predsednikom je izvoljen tov. Janez Kamšek in ne Kše-kom, kakor je bilo prvotno naznanjeno. — Odbor. Krekova mladina Celje. Občni zbor podružnice se bo vršil v nedeljo, dne 14. t. m. ob 3 popoldne v društvenih prostorih hotela »Beli vok. — Odbor. P. V.: Proti kapitalizmu. Toda v božjem stvarstvu je večni zakon, ki ga že poznamo. Vse zemsko in človeško je časovno omejeno. Ako take stvari postanejo prevelike, prehude, tako da prekoračijo svoje določene jim meje, potem propadejo uprav zaradi tega. In vse* kar izgubi zvezo z večnim, nevidnim' svetom in postane samo sebi namen, vse se razbije in uniči« ob resničnosti tega sveta. In čim bolj se je to oddaljilo od Boga in čim bolj protibožje je to postalo, tem hujša bo katastrofa, o kateri bo prišla sodba. Že se opaža na kapitalizmu delovanje lega (zakona. Krize so na dnevnem redu. Liberalizem je bil notranja sila v razvoju kapitalizma. Nebrzdani' gospodarski razmah posameznega podjetja naj bi bil najboljši temelj ljudskega blagostanja, ker vprav blagostanje enega more biti v prid vsem. Toda resnično življenje je razgalilo Poskusiti je treba, potem je odločitev lahka. Odločili se boste za ŽIKO, ki je in ostane najboljša in najbolj zdrava žitna kava! /G. doma. ca asa rxon*/na izdatna. m to idejo v njeni zmoti in pokazalo le nebrzdani razmah osebnosti. Vera v napredek izginja, doba gospodarskega tekmovanja in neslutenega porasta je že pri koncu, vedno rastoča produkcija je dosegla svojo mejo, ko je prišla do meje prave porabe. Posledica tega so trusti, monopolizacija, podjetja se vežejo v kartele. Tako je tudi kapitalist izgubil večji del svoje osebne prostosti in svobode. Niti zaslužkov ne sme izplačevati tako, kakor bi hotel on sam. Vse mu predpisuje kartel in trust, in če se ne vda, je primemo kaznovan, ali se mu celo odreče dobava sirovega materiala. Na skupnih sestankih se določijo cene, prodajni pogoji, prodajni okoliši za posameznika in medsebojna konkurenca, gonilno kolo kapitalističnega gospodarstva, - se odpravi. Mesto podjetnika, ki je svojemu podjetju še služil z življenjem, prevzame generalni direktor in glavna skupščina akcijonarjev. Monopolno gospodarstvo in gospodarstvo sloneče na faktični porabi je izpodrinilo privatno gospodarstvo. Krize pa se kažejo tudi že v velikih koncernih. En sam človek namreč ne more več pregledati te ogromnosti naprav in podjetij, združenih v eno, in tako začnejo ti velikanski nebotičniki nihati sem in tja in končajo v groznih krahih. Poleg tega nima posamezni podjetnik nobene odgovornosti, ampak le jiiristovski sosvet. Kljub temu se je tudi že v kapitalizmu zbudila vest in zopet išče za novimi mislimi. Misel, ki jo je izrekel automobilski kralj Henry Ford, pridobiva. »Producirati se pravi služiti poleg ljudstva«, tako se glasi nova parola. Toda vse to ne more ubraniti kapitalizma od katastrofe, božje sodbe, ki bo prišla, ako ne vzpostavimo v sebi zopet prejšnjega pravnega čuta in se ne vrnemo k nauku srednjeveške cerkve, po katerem izhajajo dobrine le iz človekovega dela in je vsak brez predhodnega dela pridobljeni dobiček, ode-ruštvo in tatvina. Da cerkev radi naše brezsrčnosti krvavečega srca danes ne prepoveduje vež jemanja obresti, to še ni noben dokaz proti pravilnosti1 naziranja Aristotelovega in Tomaža Akvinskega, ampak le slabo znamenje našega odpada od pravega krščanstva. (Nadaljevanje.) »Za kršč. socializem« <■ Kdor hoče prav umeti idejo krščanskega socializma, mora prečitati to zelo potrebno brošurico. Dobi se v kolportažnem oddelku »Slovenca« v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Proletarci! Nalagajte svoje prihranke edinole pri Prvi delavski hranilnici in posojilnici r. x. x e. z. v Ljubljani, Stari trg štev. 2, katera obrestuje vloge na knjižice po 5°/o( redne članske vloge pa po m- 6% ~m. Zahtevajte pravila In položnice t „Polci“, Veučanl in Hašlani imaste „DPi Poldetu". Haiti on prodaja cenejše 10% popusta, če kupujete v trgovini ~ in boljše blago hot druge trgovine!, 0 Tončka, ti tukaj! No, kaj pa kaj naš Konzum? Veš Mioka, po najinem zadnjem razgovoru Bern se sešla z moj o prijateljioo, — imena ne maram povedati saj veš, da ne bo kake zamere — in sem j o poučila, kako Je z našim konzumom. Ravno par dni pred tem srečanjem sem pa dobila v konzumu od mojega polletnega zakupila v znesku 9000 Din 3% popust v znesku 270 Din ter sem si kupila s tem denarjem v konzumu zelo čedno blago, „da bom nova" za velikonoc. To je pa mojo prij atelj i oo, ki je obleke še mnogo bolj potrebna kot jaz, tako razburilo, da je takoj obljubila, da pristopi tudi k naši Konzumni zadrugi. Tako sem jaz usjugo, ki si jo napravila meni s tem, da si me priagitirala za konzum, povrnila moji prijateljioi.