HRVOJE TEO ORŠANIČ, magister znanosti: »V Posavju nismo našli nobenih poginulih ptic.« Pogovor, str. 3 I MILAN HERAKOVIČ, predsednik KS Kostanjevica na Krki: »To je naš zadnji krajevni praznik.« /z naših krajev, str. 5 JANEZ STANOVNIK, predsednik Zveze združenj borcev NOB: »Nastopil je čas, ko sta narodu potrebna pomiritev in sprava.« I /z naših obän, str. 11 dr. med. BOŠTJAN MEH, specialist oftalmolog: »Očala postajajo vse bolj tudi modni dodatek.« Zanimivosti, str. 12 01 POSAVS Kl %^W ~T bzorniK Casopis za pokrajino Posavje, leto IX, St. 100, četrtek, 3.11.05,23.200 izvodov Poštnina ptacatwpiTpo&HTöFfjuW)»» IZVSEBINE 2 V Brežicah podelili oktobrske nagrade 3 Pogovor: mag. Hrvoje T. Oršanič 4 Krožišče vPohanci,. i: obnovljena cesta skoziSkopice 5 Praznik KS Krmelj in Kostanjevica na Krki 7 60 let DKD - Svoboda Senovo 7 Akciia Kililr IŠPORTNIK PDSAVJA 8 Iz občine Sevnica 10 Iz občine Krško 11 Brežiški oktober 11 60 let Gimnazije | Brežice POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM nmm Tel: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko(gjsiol.net, www.oknainvTate.com OBČINA SEVNICA PRAZNUJE od 3. do 30. novembra 2005 ¦________________________________________________stran 8 Pozitivno za Bizeljsko in Dobovo, negativno za Kostanjevico na Krki Med več kot dvajsetimi slo- venskimi kraji, katerih po- bude za odcepitev in ustano- vitev novih občin čakajo na nadaljnji postopek v Drzav- nem zboru, so tudi Bizeljsko (z Župelevcem) in Dobova iz brežiške ter Kostanjevica na Krki iz krške občine. Včeraj je potekel rok (2. november), do katerega so se o predlogih za nove občine morali opre- deliti občinski sveti, zato sta brežiški in krški župan ti toč- ki uvrstila na dnevni red okto- brskih sej. Vsem trem pobudam oziroma zahtevam je skupno med dru- gim to, da gre za območja s podobnim številom prebival- cev - med dva tn tri tisoč, kar je sicer manj od zakonsko do- ločenih pet tisoč, vendar do- volj po kriteriju izjem (vsaj dva tisoč). V vseh treh kra- jih si tudi že dlje časa priza- devajo za samostojnost, zato je verjetnost, da bo prišlo do njihove odcepitve razmero- ma velika. V Brežicah in v Krškem so se svetniki očitno znašli med di- lemo, ali glasovati za celovi- tost občine, v kateri so bili navsezadnje tudi izvoljeni, in zahtevo enega dela občanov, da naj soglašajo z njihovo de- mokratično pravico odločanja o nadaljnji usodi na referen- dumu. Temu vprašanju in mo- rebitnim kasnejšim očitkom so se enostavno izognili s taj- nim glasovanjem. Izid je bil nekoliko presenetljiv zlasti v Brežicah, kjer je rezultat (18 za in 11 proti v primeru Bi- zeljskega ter 15 za in 14 pro- ti v primeru Dobove) pokazal, da se je kljub drugačnim pri- čakovanjem župana Molana vsaj v tern primeru razrahlja- la aktualna koalicija. Za razliko od Bizeljskega in Dobove, kjer sta pobudi vlo- žili civilni iniciativi in si kljub drugačnemu mnenju vod- stva KS v podporo pridobi- li deset odstotkov krajanov, se je v tretji posavski krajev- ni skupnosti, ki želi na svo- je, za odcepitev odločil samo njen Svet KS. Župan Bogovič je na seji predstavil razloge, zakaj svetnikom predlaga ne- gativno mnenje k predlogu za ustanovitev nove občine; med drugim tudi to, da bi ob- činski svet v primeru podpore predlogu KS mesta Kostanje- vica na Krki ogrozil vsa dose- danja prizadevanja tako ob- čine Krško kot ostalih dveh posavskih občin za ustanovi- tev pokrajine Posavje. Krški svetniki z glasovanjem de- vet proti enajst pobudi Kosta- njevice niso dali pozitivnega mnenja. S.Mavsar „RELAX" PE KRŠKO Cesta 4. julija 84 a, Krško (pri Imperialu) Tel.: 07/488 1 080 www.relax.si Zasebna specialistična očesna ambulanta ZD Sevnica, Trg svobode 14, 8290 Sevnica Boštjan MEH, dr.med., specialist oftalmolog ORDINACIJSKI ČAS: PON. 7.30-14.00 15.00-19.30 ČET. 7.30 -14.00 _______________ PET. 8.00-12.00 INaročanje: osebno ali na tel.: 07 81 61 522, 07 81 61 500 Refraktivna ambulanta v OPTIKI BAUTIN, Trg svobode 14a SEVNICA tel.: 07 81 61 522 e-mail: ambulanta@okullstlka.»l www.okull8tlka.sl Kršitev ukrepov za zmanjšanje tveganja nevarnosti pred ptičjo gripo v Posavju? Nočni loy na kokoši Nenavadna in morda celo smešna bi bUa zgodba, ki se je dogajala prejšnji konec tedna za varovano ogra- jo odlagališča komunalnih odpadkov v Vrbini pri Kr- škem, če bi se dogajala kak mesec prej in ne v času, koso tudi na območju Posavja že veljali ukrepi o preprečevanju in zmanjšanju tveganja pred okuže- njem s ptičjo gripo. Občan, ki je v petek zvečer odpeljal odpadke na komu- nalno deponijo, je preseneče- no opazil, da se med smetmi nemoteno sprehajajo kokoši. Ker se je zavedal, da območ- je Posavja spa- da med prede- le, kjer za rejce perutnine velja- jo omejitve pro- meta s perut- nino, je o tem obvestil Regijski center za obveš- čanje in novi- narko TV Krško. Njeno poizvedo- vanje je poka- zalo, da je šlo za vsaj deset na pogled lepo re- jenih kokoši, od ----------------- katerih pa jih je nekaj pogini- lo. Kokoši so na deponiji opa- zili že pred večerom, vendar je do ukrepanja očitno prišlo zelo počasi, saj sta bili sani- tarna inšpekcija in Veterinar- ska postaja Brestanica o tem obveščeni šele okoli dvajse- te ure zvečer, akcija lovljenja kokoši pa se je začela okoli 21. ure in je, čeprav so depo- nijo dodatno osvetlili, trajala vse do polnoči. Vendar s tem nenavadnega lova na kokoši še ni bilo ko- nec. Sodelavca TV Krško sta se naslednje jutro navsezgo- daj odpravila na odlagališče, da bi (z dovoljenjem iz pod- j et ja Kostak) posnela nekaj kadrov na kraju, kjer so bila prejšnji večer opažena dvo- nožna bitja. Že po nekaj mi- nutah sta bila nemalo prese- nečena, ko ju je v jami med odpadki pričakalo prijazno ju- tranje kokodakanje. Presene- čen je bil tudi varnostnik, ki ju je spremljal, saj je takoj pograbil telefon in obvestil odgovorne, da sinočnja »či- stilna« akcija očitno ni bila povsem uspešna. Okoli devete ure je na de- ponijo prihitela sanitarna in- špektorica Renata Učajnšek, ki pa ekipi ni hotela dati izja- ve, zato pa je bil bolj zgovo- ren Jože Pisanec z Veterinar- ske postaje v Brestanici, ki je prihitel, da bi pokončal preo- stalo kokoš. Na podjetju Kostak kljub vi- deo nadzoru še niso dognali, na kakšen način je neznanec v petek tako rekoč pretihota- pil kar velike in lepo rejene kokoši na sanitarno deponijo. Po besedah člana uprave Ko- staka Jožeta Leskovarja ima njihovo osebje oziroma oseb- je varnostne službe na depo- niji pravico pregledati samo nadaljevanje na 2. strani Kokos, ki je dočakala eno jutro več .. Jože Pisanec H AKTUALNO Posavski obzornik - številka 100, četrtek, 3.11. 2005 prikolico, zato je bilo mogo- če, da so bili ti odpadki oziro- ma kokoši pripeljane v pros- toru za prtljago. Obstaja pa tudi možnost, da so bile odlo- žene v kontejnerje p/ed vho- dom na deponijo. Se vedno sicer poteka postopek pregle- dovanja vfdeoposnetka vseh vozil, ki so pripeljala v petek ne deponijo, vendar pa je vi- deti, da se je v tem primeru storilec izmaknil kontroli. Kaj je lastnika kokoši nave- dlo, da je le-te pripeljal na deponiJQ, lahko le ugibamo. Morda so ga prestrašili spre- jeti ukrepi, ali jih je naba- vil celo v sosednji Hrvaški ali pa se je zbal pogina dveh ko- koši in se poleg njih rešil tudi ostalih. Vsekakor gre za ne- odgovorno dejanje, ki bi lah- ko bilo nevarno za širše oko- Ije. ß. Mavsar Praznično v Brežicah PODEUTEV OKTOBRSKIH NAGRAD V PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA DRŽAVE - Slavnostne seje brežiškega občinskega sveta v viteški dvorani breziškega gradu se je letos udeleiil tudi predsednik države dr. Janez Dmovsek. Na sliki: ob prihodu v dvorano z bivšim zupanom in sedanjim ministrom Andrejem Vizjakom (levi) in breiiškim županom Ivanom Molanom.____________________________ NAJVIŠJE PRIZNANJE OBČINE BREŽICE - oktobrsko nagrado so letos prejeli trije občani (na sliki od leve proti desne), in sicer: Slavka Preskar, ki je ze desetletje gonilna sila Društva kmetic Breiice, Jernej Zorko iz Zupeče vasi za iivljenjske doseike s področja kovaške umetnostne obrti ter Jože Senica, dolgoletni trener, profesor telesne vzgoje, mednarodni gimnastični sodnik in predsednik breiiškega Sokola. Za častnega občana obcine Breiice pa je bil proglašen Ivan Živič, dolgoletni vodilni delavec v različnih podjetjih, predsednik Izvršnega sveta občine Brezice, dva mandata tudi clan brežiškega občinskega sveta, clan Izrsnega odbora Društva izgnancev Slovenije in ustanovitelj Društva izgnancev v Globokem, še vedno pa predsednik 900-clanskega Drustva diabetikov Posavja. B.M. OTVORITEV HOTELA ČATEŽ - Tako sta minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in generalni direktor druibe Terme Čatež Mladen Kučiš pred Itevilnimi gosti in obiskovalci svečano odprla nov hotelski objekt s 126 sobami, ob katerem stoji tudi nova pridobitev zdravstvenega centra - tako imenovani wellness center. Novi objekti, ki zavzemajo 8.000 kvadratnih metrov so veljati 2,5 milijarde tolarjev, projekt pa so v višini 40 odstotkov sofinancirali z nepovratnimi evropskimi sredstvi za regionalni razvoj.__________________________ Filipčičev Triglav v Zalokah "Tukaj, v Krakovskem gozdu, je bila 2. julija 1991 premaga- na enota Jugoslovanske ljudske armade, poslana v Slovenijo, da zlomi voljo Slovencev do samostojne države. Tu jo je usta- vil slovenski vojak!", je zapisano na plošči ob spominskem obe- ležju, ki ga je 22.oktobra v Zalokah svečano odkril predsednik Vlade RS Janez Janša v spremstvu polkovnika Mitje Teropšiča, predsednika Pokrajinskega odbora Zveze veteranov za Slove- nijo Posavje, in Ernesta Breznikarja, nosilca Srebrnega čast- nega znaka svobode RS. Spominsko obeležje v obliki Triglava, ki simbolno spominja in opominja na dogodke pred štirinajsti- mi leti, ko so enote TO v enem najbolj odločilnih spopadov v bran tedaj nekaj dni osamosvojene Slovenije napadle in pora- zile oklepno kolono JLA, je delo brežiškega arhitekta Karla Fi- lipčiča in se nahaja na ploščadi nedavno odprtega avtocestne- ga servisa in počivališča na Zalokah. B.M. Ostro zavračajo predlog novega zakona Člani upravnega odbora Zveze društev vinogradnikov ob Bizelj- sko-sremiški vinsko-turistični cesti so se 21. oktobra na Bizelj- skem sestali na razširjeni seji, na kateri so razpravljali o pred- logu novega vinskega zakona, ki uvršča sedanji okoliš Bizeljsko - Sremič v vinorodno deželo Podravje. Člani upravnega odbora v sestavi Simon Pinterič, Ivan Šeler, Andrej Fabjančič, Franc Frastovšek, mag. Janez Istenič, Lojze Kunej, Vesna Kunej, Draško Kupirovič in Roman Matjašič ter vinarji, predstavnika KGZS Franc Pribožič in Milena Rožman, predstavnika Vina Bre- zice Matjaž Pegam in Roman Šepetavc ter Vlado Kovačič iz enološkega laboratorija Bizetjsko in član komisije za zaščito bi- zeljčana, ki so se prav tako udeležili seje, so ostro zavrnili spre- jeti predlog novega vinskega zakona, ki v osmem členu formulira poimenovanje vinorodnih okolišev in vinorodnih dežel. Zahteva- jo, da jih obišče ekspertna skupina predlagateljev in jim pojasni strokovne argumente pri sprejetju takšnega predloga ter skupaj z njimi najde ustrezno rešitev nastale situacije. L.P. OB DNEVU REFORMACIJE SREDNJEVEŠKA TISKARNA V ŽIVO Krajevna skupnost Senovo je v sodelovanju z Občino Krško v Domu XIV. divizije na Senovem 31. oktobra pripravila slovesnost v počastitev dneva reformacije, ki je Slovencem prinesla prvo knjigo v slovenskem jeziku in s tem knjižni jezik, pomembno pa sta jo zaznamovala tudi domačina Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. V avli doma je ob tem tiskar Vladimir Abram s pomočnikom (na fotografiji) predstavil tudi srednjeveško tiskarno. Stiskalnico je izdelal Igor Kočar iz Velike vasi s prijatelji, pobudo za predstavitev tiskarne pa je poleg tiskar ja Abrama podal tudi Vili Planinc s Senovega. Obiskovalci slovesnosti so lahko sami poskusili, kako tiskati v srednjeveški tiskarni. L.P._____________________________ DOBRODELNI KONCERT Kulturni dom Krško, 15.11.2005 ob 19.00 Organizatorji: ZR ofačina krško Medijski pokrovitelj: Radio Slovenija Val 202 Medijski sponzor: , Nuška Drašček ^ I m % Slovenski-zvoki ^ > Katarina Stefanie I I Miran Rudan I " Brigita Šuler PRReka Dremelj program povezuje: Janez Dolinar Predprodaja vstopnic: Agencije za mlade Punkt, Kulturni dom Krško, Turistična zveza Sevnica kopit/\rna KOPITARNA 5EVNICA D.D., PRVOMAJSKA ULICA 8. 829O SEVNICA, SLOVENIJA ^fHj^^^P^omajska 8, tel.: 07/8163 439 flfl H^^^^TA-BU Center, Cesta krših žrtev 141, tel.: 07/4922308 ^^1 ^^^^L^ Hipermarket Brežice, Tovarniška 10, tel.: 07/4993 420 ^^^ - 15 % popust wk ^ Popust velja za vsc artihle. fei niso v afcci|Mn »icer od n. do 19, novembra. | tUS MARKET Sevnica Čestitamo vam ob prazniku občine Sevnlca. Koletiv TUŠ MARKET Sevnica Kjer dobre stvari stcmejo manj Posavski obzornik - številka 100, četrtek, 3. 11. 2005 AKTUALNO jj Pogovor s Hrvojem T. Oršaničem, mag. znanosti, naravoslovnim fotografom, predsednikom Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, gozdarjem Ustvarj alnost "daleč od ponorelega sveta" Življenjski stil mag. Hrvoja T. Oršaniča je naravoslovna fotografija, ki odraža njegovo tesno povezanost z na- ravo. Po številnih nagradah je pred kratkim na natečaju družbe Mobitel v sodelovanju z Društvom za opa- zovanje in proučevanje ptic Slovenije Svoboden kot ptica prejel prvo nagrado za fotografijo Fazan in zima. Ptice pa ne opazuje le skozi fotografski objektiv. Zdaj, ob ukrepih pred ptičjo gripo, aktivno sodeluje pri spremljanju ptic v naravi na področju Posavja, a poudarja, da je preplah, vsaj zaenkrat, odveč. Naravi je med drugim predan tudi službeno na brežiški območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije ter kot član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in kot predsednik Društva za ohranjanje naravne dediščine Slo- venije. Kot pravi, Posavci ne odstopamo od nekega povprečnega odnosa do narave in se bomo morali še nau- čiti strpnejšega odnosa do nje. Kot večina države tudi Po- savje sodi v območje večje- ga tveganja, potem ko so na Hrvaškem potrdili, da gre za najbolj nevarno obliko ptičje gripe, in veljajo po- sebni ukrepi. Kako ocenju- jete situacijo in kakšna je vaša naloga? Ptičja gripa se je pravzaprav razvila v perutninskih far- mah, prostoživeče ptice pa so samo vektorji ali prenašal- ci. Pomembno se je zaveda- ti, da zaradi virusa navadne gripe vsako leto umre več ti- soč ljudi, zaradi virusa ptič- je gripe pa je do sedaj umr- lo le okoli sedemdeset ljudi. Po mojem mnenju v naši dr- žavi ne bo prišlo do izbruha bolezni v večjem obsegu, ker Veterinarska uprava Republi- ke Slovenije z ukrepi prepre- čuje nastanek tega. Ravno te dni je izšel sklep Veterinar- ske uprave RS o uvedbi ukre- pov za preprečevanje okužbe z virusom ptičje gripe. Skrat- ka, vsak preplah je odveč. Zaenkrat, seveda. V Posavju nismo našli nobe- nih poginulih ptic. Zanimivo je, da je monitoring sprem- Ijanje zaenkrat poverjeno Lovski zvezi Slovenije oziro- ma njenim članom in Društvu za opazovanje in proučeva- nje ptic Slovenije. Gre za dve ljubiteljski organizaci- ji, se pravi, da je monitoring dokaj nesistematičen, aktiv- no pa se ga udeležujem tudi sam. Redno hodim spremljat stanje na odprte vodne po- vršine gramozničnih kopov v Vrbini, ker gre za znano prezimovališče različnih vrst ptic. Tudi Zavod za gozdove Slovenije ima dobro organizi- rano terensko službo in tudi v okviru zavoda izvajamo po- gostejši monitoring na večjih vodnih površinah. Katera so tiste večje vod- ne površine v Posavju kon- kretno? Reka Sava z akumulacijami, ribniki in gramoznični kopi. Kakšni so ukrepi? Ukrepe predpisuje Veteri- narska uprava RS, izvajajo jih lastniki perutnine, nad- zor pa veterinarske službe. Tudi letošnji sejem malih ži- vali bo zaradi sklepa vete- rinarske uprave okrnjen za pt^fji svet. Kako je z opazovanjem ptic v naravi pri nas? Par posameznikov, članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic, to rela- tivno pogosto delamo. Dokaj pogosto in kar dobro obvla- damo situacijo. Opazovanje ptic v naravi v zadnjem de- setletju je v razmahu tudi v državnem merilu in posta- ja priljubljena aktivnost čla- nov. Kako opazovanje poteka? V Posavju je bilo v obdobju zadnjih desetih let kar ne- kaj strokovnih popisov ptič- jega sveta. Opravljena je bila zahtevna diplomska na- loga na Biotehniški fakulteti o pticah Krakovskega gozda, člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic pa red- no spremljamo dogajanja v povezavi s pticami - v samih vrstah ali kar se tiče spre- memb v življenjskem prosto- ru teh ptic. Katere ptice so lahko ne- varne? Po predpisih Evropske unije v povezavi s ptičjo gripo je naveden tudi seznam poten- cialnih prenašalcev virusa. Gre za močvirske ptice seliv- ke. Od tega so skoraj vse vr- ste s tega seznama redke in ogrožene vrste, občasno pri- sotne tudi v Posavju. Je pa dejstvo, da lahko virus pre- našajo tudi druge ptice in ne samo te, ki so na seznamu. Kaj pa na primer pinože, ki so v lanskem letu v veli- ki jati priletele na naše po- dročje. Bi lahko bile prena- šalke virusa? Pihože niso na tern seznamu. Ni pa nobenega zagotovila, da se bo ta vrsta ptic letos vrnila na isto mesto kot lani. V lanskem letu so se ustavile samo zato, ker je bilo ogrom- no bukovega žira. Lanskolet- ni pojav je izjema in ne pra- vilo. Je po vase smiselno odre- diti prepoved lova vodnih ptic? Zaenkrat ni nobenih omeji- tev lova. V naši državi je do- voljen lov od rac le na r3CO mlakarico, ki je stalnica, ki ni selivka na našem prostoru. Ima pa lov zaradi samega na- čina izvedbe poka - vpliv na ptičji svet, ki se pokanja se- veda boji in odleti. Potrebno pa je še dodati, da je bilo večkrat v sredstvih javnega obveščanja s stra- ni predstavnikov Veterinar- ske uprave RS izpostavljeno, da termična obdelava mesa - perutnine uniči virus. Koliko različnih vrst ptic pa živi na širšem območju Po- savja? Okrog sto. V kolikšni meri pa na njiho- vo življenjsko okolje vpliva človek? Nedvomno izredno močno. Posavje je kulturna krajina, kar pomeni, da si je človek naravo podredil svojim in- teresom. Vsa ostala bitja, ki za človeka ne predstavljajo neke neposredne vrednosti, se morajo v takšnem pros- toru znajti. Dejstvo je, da je naša kultura še vedno iz- razito antropocentrična (an- tropocentrizem nazor, da je človek edini subjekt vse- ga, op.p.), z vsemi posledi- cami, ki jih takšen nadzor prinaša v naravo. Dokler ne bomo spremenili svojega od- nosa do narave v smeri večje ekocentričnosti, ne bomo na- šli izhoda iz ekoloških kriz. Kakšen odnos imamo Posav- ci do narave? Na splošno Posavci ne odsto- pamo od nekega povprečne- ga odnosa do narave. Odnos do narave je izrazito instru- mentalen. Včasih se mi zdi, da so naravni rezervati, ki jih imamo nekaj tudi v Posavju, izgovor za intenzivno rabo posavske narave. Varstvo na- rave ni stvar desetih "posve- čenih", ampak je to zadeva vseh ljudi. K ohranjanju na- rave moramo prispevati vsi. Po svoje je tudi že skrajni čas, da politika spozna vred- note okolja, da stopi izven okvirja ozkih političnih in- teresov in na odgovoma me- sta postavlja ljudi z znanjem in referencami, ne pa zgolj proizvode politične računi- ce. To se je zgodilo nedavno pri izboru direktorja Kozjan- skega regijskega parka, kjer se je prezrla izobrazba, še bolj pa reference. Počasi se bomo morali nauči- ti strpnejšega odnosa do na- rave. Na kakšen način pa? Več moramo storiti za ohra- njanje biotske pestrosti. Ohranjati grmišča, žive meje (koridorje v naravi), vodne površine, zmanjševati vpliv hrupa in svetlobnih teles, ki svetijo celo noč in motijo ve- liko vrst živali. Človek je ve- liko breme za naravo, ker mu nikoli ni dovolj ... Kakšni so današnji gozdovi s tistimi takrat, ko ste študi- rali na zagrebški gozdarski fakulteti? Vzporedno s splošnim slabša- njem razmer v okolju se slab- šajo tudi razmere v gozdo- vih. Spremembe podnebja, ki jih povzroča človek, vpli- vajo tudi na naravo, gozd. V gozdovih je tudi neprimer- no več nemira kot pred de- setletji, pa tudi tehnologija izkoriščanja gozdov je na- predovala in postaja vse bolj temeljita ... Vaša fotografija z naslovom Pinože na hruški je na le- tošnjem natečaju Mobite- la in Društva za opazova- nje in proučevanje ptic pod naslovom Svoboden kot pti- ca prišla v ožji izbor, s foto- grafijo Fazan in zima pa ste zmagali. Kako je ta fotogra- fija nastala? Posnetek ima zanimivo zgod- bo, in sicer je nastal marca letos, ko so _________ fazani v sva- tovskem per- ju, zima pa se nikakor ni ho- tela posloviti. Ravno tiste dni je uvoz- nik znamke Nikon za Slo- venijo pod- jetja iz Ljub- Ijane uvozilo prve mode- le Nikonove- ~ ga profesionalnega aparata D2X in novega zoom objekti- va z gorišnico 200 - 400 mm/ 4. Oboje je na testiranju do- bil moj dober prijatelj iz Ko- čevja, tudi znan naravoslov- ni fotograf Marko Masterl. Z opremo je prišel k meni in sva skupaj krožila po Posav- ju in iskala primerne motive in testirala opremo. Pri Bre- žicah sva sredi polja opazila fazana, ki ga je lakota pri- gnala do suhega štrclja ko- ruze, okoli katerega je po- skušal najti kaj hrane. Ker je Marko vozil, jaz pa držal aparat, sem bil jaz tisti sreč- než, ki je naredil serijo iz- jemnih posnetkov, izmed ka- terih je tudi nagrajeni motiv. Korektno je povedati, da sva pravzaprav oba na nek način avtorja tega posnetka. Po- snetek je tudi dokaz, da je Nikonova digitatna oprema izredno kvalitetna. Posnetek je namreč nastal iz roke ob uporabi 800 mm gorišnice pri delujočem motorju z vklop- Ijenim VR sistemom (vibra- tion reduction) na objektivu. Ali se tudi vi, tako poveza- ni z naravo, počutite svobo- den kot ptica, kot pravi slo- gan natečaja? Ptice niso svobodne, gre samo za navidezen občutek svobode, ki ga imamo ljudje, ko gledamo, kako ptiči letajo z drevesa na drevo. Pri tern se ne zavedamo, da ptiči le- tijo zaradi preživetja (beži- jo pred plenilci, iščejo hrano ali kritje). Le redko kdaj le- tijo za lastno zabavo in "svo- bodno". Slogan Svoboden kot ptica je potrebno razumeti metaforično. Kaj je car naravoslovne fo- tografije? Dober naravoslovni posne- tek je umetniški izdelek kot vsak izdelek katerekoli dru- ge umetnosti. Pri naravoslov- ni fotografiji je potrebno lo- čiti dokumentarne posnetke, katerih namen je zgolj zabe- ležiti nek del narave ali do- gajanja, in bolj umetniške izdelke, ki pa nastanejo iz čisto drugačnih vzgibov. Vse- kakor je osnova, da je avto- rju narava blizu, pa ne samo to, tudi občutek za kompo- zicijo in vzdušje slike mora imeti. Jaz najbolje ustvar- jam zgodaj zjutraj, sam, "daleč od ponorelega sveta". Gre za neko obliko meditaci- je, stika s "podzavestjo" in opazovanja narave nekoliko drugače. Koliko časa prebijete v na- ravi? Z naravoslovno fotografi- jo se ukvarjam že 25 let in že zdavnaj mi je postala stil življenja. Najmanj en dan na teden sem v naravi. Lidija Petrišič Foto: Robert Sajovec Nagrajena fotografija Fazan in zima Ob praznikih , »Ali zate ali zanje...« Dan po tern, ko je prenekate- ra svela ie do%orela in je mar- sikateri cvet sklonii $lavo, ko utripajo elektronske luči in še ni zbledelo umetno okrasje, ko se je umiril zunanji btišč in se je prestiž skrtačen pospravil v omare. Dan po tern, ko življenja ii- vih spet ubirajo svoja uhojena pota, ošabno misleč, da pota večnosti tuzemskega življenja in kar to s seboj prinaša in od- naša. Deset boijih zapovedi, ki smo jim potepli predznak ne. Zaradi Cesar se zalotiš, da ne bi vet razprl kril in ne sanjal. Po tem skozi čas dnevi šumijo, me$lijo, ledenijo, rosijo, cveti- jo, zorijo. In naši so taw, kjer smo jih odloiiii, jih zagrnili, j pustili, se od njih fizično po- slovili. Tarn, kjer smo jim postavili obeležja ali, čejimje bilo dano, da so si kraj in spomenik izbrali sami. Tarn so, pri obe- teijih, za nose spominjanje nanje in zorenje. Komu glamur ob obeležjih? Njim, ki so odšli, ali nam samim? Da se kakor pokažemo. A %re z%olj za pieteto spominjanja. Kajti noben preiivet trenutek z dra%imi ne utone v nič, tern- več ob vsakem spominjanju nanje znova obogati našo notra- njost. In kdor se lahko spominja, ni živel zaman. In naši niso iiveli zaman, ie se jih spominjamo. Skromno, vsaj delček ponižno v tišini, dateč od hrupa, ko smo sami s seboj in v mislih z njimi. Zavedujoi se pri tem, daje ta večni krog življenja in smrti - priiajo da, odhoda domov - ne- deljiva celota. Kamor sama, pogosto cez leto, hodim k njim po tolažbo, prošnjo za pomoč in poyovora s seboj. In od koder pri- hajam mirnejša, spravljena sama s sabo in svetom okoli sebe. Pri očku, v duhu z njim, pokadim cigareto ali dve. S svojim načinom življenja me je naucil trdnosti in letenja. Ob dimu v sapi, se morda preredko zavem, da sem le sapa, ki bo lahko ie naslednji trenutek sapica na poti domov. Res neznani in skriv- nostni, ko vsaj upam lahko v njo. Minil je dan siromaštva in minil je dan reformacije. Siroma- štvo je relativno in je v tem na splošno osiromašenem sve- ' tu teiko oznaäti, katero siromaštvo huje bije. A je naposled, kljub vsemu, duhovno siromaštvo najbolj zlovešča oblika siro- maštva, ki je prevzelo nadvlado na planetu äoveka. Reformatio in capite et in membris - preosnova pri glavi in udih. Kar bi preprosto pomenilo, preobrazba v duhu in telesu. Duh, duše živijo dalje. 1 nami so, kjer koli smo. Mislim, kako se te počutijo, ko jim na obeležjih $orijo »preseljene« svele, »preseljeni« aranžmaji, »preseljeno- cvetje? Kar je ena od desetih zapovedi - ne kradi! Zmoti me dobro znano zvonenje cerkvenega zvonika. Oh! Min- Ijivost. Tesnoba. V duhu nayonsko sprašujem ¦ komu zvoni? Zlayoma se pritihotapi samospraševanje:« Kdaj si nazadnje komu povedala, pokazala, da go imaš rada? Da razumeš in da odpuščaš. Da se tudi v tebe naselijo pege in pe$ice. Naredi to. Ponavljaj jim naklonjenost, dokler lahko. Znabiti, da bojutri prepozno. Ali zate ali zanje ..." Natja Jenko Sunčič H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - številka 100, četrtek, 3.11. 2005 fflumroEDiJSKH CEHTEr ppsnujnj Kulturno informacijski center Posavja, portal wvwtf.troblia.com, je projekt Multimedijskega centra Po- savja, ki vsem kulturnim subjektom (posameznikom, dru- štvom, zavodom in ostalim kulturnim producentom) omo- goča preprosto in brezplačno objavo lastnih novic, na- povedi, recenzij ali kritik področja kulture. Uporabniki portala imajo tako do- stop do informacij o dogajanju s pod- ročja kulture v celotni posavski regiji, prav tako pa na portalu najdete še mnogo drugih storitev, kot je spletna prodaja vstopnic, brezplačno splet- no gostovanje, pošta itd. V petek, 4. novembra ob 19.00 se bo v Multimedij- skem centru Posavja, v Kr- škem, predstavil priznani multimedijski umetnik Julian Oliver s svojim projektom FIJUU. Umetniška instalacija, ki jo bo predstavil avtor osebno, na zanimiv način obravnava inte- rakcijo računalniške grafike in zvoka. Obiskovalci lahko s pomočjo domiselno zasnovanega računalniškega 3d grafičnega vmesnika povezanega z igralnimi ploščki, aktivno sodelujejo in upravljajo vir- tualne instrumente, ter s tern ustvarjajo improvizirano glasbo. Projekt Fijuu je bil pred tem predstavljen in nagrajen na mnogih festivalih. Hma,tiinnainnii2 več o projektu: http://fijuu.com Več o avfcorju: http://selectparks.net/julian/ Cesta ne samo povezava, temveč tudi ogledalo kraja V petek, 21. oktobra, so v brežiški občini v okviru občinskega praznika uradno predali v uporabo dve cestni infrastrukturni pridobitvi, in sicer krožno križišče v Spodnji Pohan- ci, na Skopicah pa obnovljeno cesto skozi naselje z novozgrajenimi pločniki. Ob rekonstrukciji nevarnega štirikrakega križišča na sti- čišču cestni h povezav Krško - Brežice ter lokalne ceste iz smeri naselja Artiče, na kate- ro se navezuje tudi lokalna cesta za Amovo selo, v krožno križišče so bili zgrajeni tudi pločniki ter urejena avtobus- na postajališča, javna raz- svettjava in odvodnjavanje. Pobesedah IvanaMolana, žu- pana Občine Brežice, je in- vesticija znašala znašala 181 milijonov tolarjev, od tega je Občina Brežice prispeva- la 76 milijonov SIT, preostali del pa Ministrstvo za promet ozrioma Direkcija RS za ce- ste. Projekt za rekonstrukci- jo križišča je izdelalo podjet- je Dolenjska projektiva, dela, ki so potekala dobrih pet me- secev, pa je izvajalo podjet- je SCT iz Ljubljane s podizva- jalcem podjetjem Gradnje iz Sevnice. Novozgrajeno pridobitev je ob kulturnem programu, ki so ga izvajali osnovnošolci arti- ške sole, slavnostno predal v uporabo državni sekretar na Ministrstvu za promet dr. Pet- er Verlič s predstavniki izva- jalcev del in občine Brežice. Kakor je ob tem povedal dr. Verlič, so si na Minstrstvu za promet zadali med prioritet- nimi nalogami obnovo tistih delov državnih cest, ki so v najbolj slabem stanju, teh pa je več kot polovica od skupno 6000 km državnega cestne- ga omrežja. Vse prisotne je v imenu Sveta KS pozdravila tudi predsednica Marija Ku- kovica, ki je ob tem pouda- rila, da novo urejeno krožišče ne pripomore le k umirjanju prometa in posledično k več- ji varnosti, temveč tudi k lep- šemu in bolj urejenemu izgle- du kraja. Obnovljeno cesto skozi nase- lje pa so že težko pričakova- litudi krajanke in krajani Sko- pic, ki jim je že tako slabo stanje na cestišču še dodatno obremenil in poškodoval gost tovorni promet skozi naselje ob izgradnji avtoceste. Ob- novljen odsek je pravzaprav odškodnina, ki so jo na ta ra- čun poravnali izvajalci del in Direkcija za avtoceste v višini okoli 120 milijonov tolarjev, Občina Brežice pa je pri izva- janju del dodala sredstva ok- virno v višini nekaj preko 30 milijonov tolarjev za vzpo- redno obnovo in izgradnjo ko- munalnih vodov ter pohodnih površin. V spremstvu izvajal- cev del in predsednika Sve- ta KS Skopice Jožeta Baško- viča sta na rekonstruiranem cestnem odseku otvoritveni trak prerezala nekdanji bre- žiški župan Andrej Vizjak in sedanji župan Molan, z glas- benim programom pa so za še prijetnejše vzdušje med gosti in domačini, ki so se udeleži- li otvoritve v velikem številu, poskrbeli osnovnošolci iz do- mačega kraja in moški sestav pevcev iz Bušeče vasi. Bojana Mavsar Otvoritve krofišča v Pohanci so se udeležili številni domačini. predsednica KS Artiče Marija Kukovica_____ Svečana otvoritev ceste v Skopicah. regionalna Razvojna Agencija POSAVJE Izsek iz Poročila o regionalnem razvoju 2004, ki ga je Vlada RS sprejela na svoji 20. redni seji, 20.10.2005, za regijo Posavje Pregled statističnih kazalnikov: SPODNJEPOSAVSKA Vrednost V% Indeks V% Rang SLOVENIJA statistična regija SLO=100 SLO=100 regija=10O vrednost Površina (km2) 885 4,4 11 20 273 Območja z razvojnimi pro- 885 100 1/ 12 129 blemi (km2) 2/3 Prebivatstvo 70 117 3,5 10 1997 004 Gostota naseljenosti 79 8 98,5 BDP na prebivalca (SKAA) 13 378 84 7/8 15 942 Bruto plača na zaposlenega 241 028 90 9 267 571 Stopnja brezposelnosti (%) 13,0 4 10,6 Stopnja zaposlenosti {%) 53,8 8 55,7 V regiji po podatkih iz leta 2004 živi 3,5 % prebivalcev Slo- venije, kar jo uvršča na deseto mesto, gostota naseljenosti je 79 prebivalcev na km2, kar je pod slovenskim povprečjem (SLO 98,5) in jo uvršča med redkeje poseljene. Delež prebi- valstva, mlajšega dä 14 let, se od leta 1981 zmanjšuje in je leta 2004 dosegel 14 % (SLO 14,5). Delež starejših od 64 let narašča in znaša 16 % (SLO 15,2), narašča pa tudi delež de- tovno sposobne populacije med 15 in 64 leti, ki znaša 70 % (SLO 70,4). Indeks staranja prebivalstva je leta 2004 v tej re- giji 105,0 (SLO=100), kar regijo skupaj s Pomursko uvršča na šesto do sedmo mesto. Povprečna starost prebivalstva je bila po podatkih iz leta 2004 v tej regiji nad slovenskim povpre- čjem (40,3, SLO 40,1). Naravni prirast je bil leta 2003 -170, kar regijo uvršča na sedmo mesto. Neto medregijski selitveni saldo je v tej regiji primerjalno med srednjimi (-0,3 maks., Obalno-kraška regija 1,9). Po deležu izdanih gradbenih dovoljenj na ravni Slovenije je bila regija s 4 % na osmem mestu. Od vseh izdanih gradbenih dovoljenj je bilo 50 % izdanih za stanovanjski namen, kar je primerjalno najnižji delež (SLO 64), 50 % pa za nestano- vanjski namen, kar je primerjalno največ (SLO 36). V regiji ima po podatkih iz leta 2003 32 % prebivalstva nad 15 let največ osnovnošolsko izobrazbo (SLO 30 %), 60 % srednje- šolsko (SLO 56 %), 3 % višješolsko (SLO 5 %) in 5 % visokošol- sko ali podiplomsko izobrazbo (SLO 8 %). Po deležu študen- tov s stalnim prebivališčem po podatkih 2003/04 je regija po Studentin višjih strokovnih šol med regijami primerjalno na prvem mestu (20 %, SLO 11 %), po deležu dodiplomskih štu- dentov z visokošolskih zavodov pa na zadnjem mestu (77 %, SLO 84 %), na zadnjem mestu je tudi po deležu podiplomskih študentov (4 %, SLO 6 %). Po podatkih za leto 2004 (SLO 10,6) je stopnja prijavljene brezposelnosti 13,0 %, kar regijo uvršča na četrto mesto po najvišji stopnji brezposelnosti. V regiji je primerjalno naj- višji delež dolgotrajno brezposelnih (50,5 %, SLO 48,9), za slovenske razmere nadpovprečen je tudi delež; žensk med brezposelnimi (56,2 %, SLO 53,1), delež brezposel- nih miadih pa je primerjalno najnižji (18,2 %, SLO 22,5). Za regijo je znači- len visok delež brezposelnih z najnižjo stopnjo izobrazbe (45,3 %, SLO 41,6), razmeroma nizek pa je delež brezpo- selnih z najvišjo izobrazbo (5,8 %, SLO 7,2). Delež starejših od 40 let je v re- giji visoko nadpovprečen (48,7 %, SLO 42,8), visoko nadpovprečen je tudi de- lež iskalcev prve zaposlitve med brez- poselnimi (29,7 %, SLO 25,2). V primer- javi z EU je po podatkih za leto 2003 v regiji najugodnejši delež brezposel- nih med mladimi (indeks 95,7, EU-25 100), stopnja brezpo- selnosti žensk jö nad evropskim povprečjem (indeks 103,0), skupna stopnja brezposelnosti pa malo pod evropskim povpre- čjem (indeks 96,7). Stopnja prijavljene ali formalne zaposle- nosti je v regiji pod slovenskim povprečjem (53,8 %, SLO 55,7), prav tako stopnja prijavljene ali formalne aktivnosti (61,9 %, SLO 62,3 %). Delež delovnih mest za formalno delovno aktiv- no prebivalstvo, ki se imenuje tudi indeks dnevne migracije, je v regiji 86,1 (SLO 100), kar regijo uvršča na deseto mesto. Primanjkljaj delovnih mest nad aktivnim prebivalstvom je v Spodnjeposavski regiji primerjalno med najvišjimi in znaša - 25,1 % (SLO-10,6). 71 % zaposlenih po podatkih za leto 2003 dela v podjetjih, družbah in drugih organizacijah (SLO 81), 13,6 % zaposlenih dela pri samozaposlenih, kar je primerjalno najvišji delež (SLO 8), 6,8 % zaposlenih je samostojnih podjetnikov posamez- nikov (SLO 5,6), 8,3 % zaposlenih je kmetov (SLO 3,6). Pregled bruto dodane vrednosti v osnovnih cenah po podatkih iz leta 2002 po dejavnostih v regiji pokaže, da so nadpovpre- čni prispevki primerjalno po regijah pri oskrbi z elektriko, pli- nom in vodo 19,9 % (SLO 3,1), v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu 6,5 % (SLO 3,1), gradbeništvu 6,2 % (SLO 5,6 %) in gostinstvu 2,6 % (SLO 2,2). Indeks bruto domačega proizvoda na prebivalca po regijah je po podatkih za leto 2002 v tej re- giji 84 (SLO 100), 58 (EU-15 100) in 63 (EU-25 100). Relativen položaj regije po primerljivih podatkih iz leta 1995 se je po vseh treh primerjavah izboljšal. V primerjavi z EU-25 se je v tem času izboljšal za 7 indeksnih točk. Osnova za dohodnino na prebivalca po podatkih za leto 2003 je izražena z indek- som 85,9 (SLO 100). Indeks bruto place na zaposlenega v letu 2004 je 90,1 (SLO 100). - Po velikosti gospodarskih družb, izraženo s sredstvi na pod- jetje, spada regija v letu 2004 na drugo mesto (444.120.000 SIT, SLO 384.313.000 SIT), po številu zaposlenih na podjet- je pa na deseto mesto (11, SLO 12). Po povprečnih sredstvih na zaposlenega se regija v letu 2004 uvršča na tretje me- sto (41.744.000 SIT, SLO 32.654.000 SIT). Kazalniki poslovne- ga izida v letu 2004 kažejo, da je primerjalno seštevek neto čistega dobička in neto čiste izgube v tej regiji med najniž- jimi, regija je po deležu čiste izgube poslovnega leta v ce- lotnih prihodkih na drugem mestu (2,4 %, SLO 1,4). Gospo- darnost poslovanja, izražena s poslovnimi prihodki glede na poslovne odhodke, je bila v regiji leta 2004 nadpovprečna (1,041, SLO 1,040), po donosnosti sredstev pa podpovprečna in se primerjalno uvršča na predzadnje mesto (0,008, SLO 0,026). Podobno velja tudi za donosnost prihodkov (0,015, SLO 0,029) in donosnost kapitala (0,012, SLO 0,056). Dodana vrednost na zaposlenega je bila leta 2004 v regiji primerjalno med višjimi (5. mesto), a malo pod slovenskim povprečjem (6.592.000 SIT, SLO 6.675.000 SIT). Stroški dela na zaposle- nega so bili leta 2004 v regiji pod slovenskim povprečjem, delež stroškov dela v dodani vrednosti pa je bil primerjalno med najnižjimi (58,3 %, SLO 61,6). Za regijo je značilen pri- merjalno najnižji delež dolga v virih sredstev (36,9 %, SLO 55,3), najnižji je tudi delež kratkoročnih obveznosti v vi- rih sredstev, kapitalska pokritost stalnih sredstev je v regiji nadpovprečna (83,1 %, SLO 71,4), kar jo primerjalno uvršča na šesto mesto. Med višjimi je tudi dolgoročna pokritost dol- goročnih sredstev in zalog (95,9 %, SLO 96,4). Regija je pri- merjalno nadpovprečno izvozno usmerjena (delež čistih pri- hodkov od prodaje na tujem trgu v celotnem cistern prihodku od prodaje je 33,3 %, SLO 28,3). Po deležu stalnih sredstev se regija uvršča na drugo mesto (75,9 %, SLO 62,7), po de- ležu proizvodnih strojev, naprav in druge opreme v stal- nih sredstvih pa na prvo mesto (42,9 %, SLO 16,5). Regija je bila v letu 2004 investicijsko najmanj aktivna (investi- cijski izdatki 5,9 %, SLO 14,4), po bruto dodani vrednosti na prebivalca se uvršča na predzadnje mesto (905.000 SIT, SLO 1.564.000 SIT, indeks 57,8). V Spodnjeposavski regiji je rJH leta 2004 neto čisti dobiček poslovnega leta med najnižjimi (10. mesto, 3.146.335.000 SIT), prispevek regije k neto a- stemu dobičku Slovenije je bil le 0,8 %. RRA Posavje,, CKŽ 46, 8270 Krško, Tel.: 07/488 1040, Fax: 07/488 1050, e-pošta: a3encija@rra-p0savje.si Spletni naslov: http://www.rra-posavje.si Vir: povzeto po Poročilu o regionalnem razvoju 2004, ki ga je pripra- vfla Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko Posavski obzornik - številka 100, četrtek, 3.11. 2005 IZ NASIH KRAJEV H Praznik KS Kostanjevica na Krki »To je zadnji krajevni praznik« Tako je na praznični slavnostni seji sveta krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki, ki praznuje 21. oktobra v spomin na med drugo svetovno vojno postreljene take, dejal predsednik Milan Herakovič in opozoril na prizadevanja za lastno ob- dno, ki jo pričakujejo v naslednjih mesecih. Herakovič je s precej grenko- be v glasu ugotavljal, da je najmanjše slovensko mesto v težavah, boljše prihodno- sti pa se nadeja v samostoj- ni občini. Župan občine Krško Franc Bogovič je napovedal reševanje kostanjeviških te- žav (obvoznica, ureditev Pre- kope, cesta Zameško-Malen- ce, zemljišča za stanovanjsko in obrtno pozidavo) v nasled- njih letih, Kostanjevičanom pa zaželel čim boljšo prihod- nost v skupnosti, ki si jo bodo izbrali. Slavnostna govornica na seji v (pretesni) avli OS Jo- žeta Gorjupa je bila ravnate- Ijica sole Melita Skušek. Ob tern so podelili krajevna priznanja. Priznanje krajev- ne skupnosti sta prejela Mitja Bartenjev (za prispevek pri obnovi Oraž- nove hiše) in Marjan Jerele (za promocijo kraja sko- zi balonar- stvo),poseb- na priznanja so dobili Ak- tiv kmečkih žena Pod Gorjanci, Radioklub Iskra Pre- kopa, pod- jetji Filotec in Uni Podboč- je ter Televizija Novo mesto. Najvišje priznanje, plaketo krajevne skupnosti, so nameni- li Jožetu Mrvarju, ki je do letos kar 21 let kot župnik služboval v a Kostanjevi- I ci na Krki. I Zvrstilo se I je še nekaj I prazničnih prireditev. Kostanjevi- ško športno - društvo je že teden pred tem pripravi- lo malonogometni turnir, tu- ristično društvo pa že uve- Ijavljeno nedeljsko »Jesen na tamalem plao. Druženje krajanov so popestrile melo- dije kostanjeviškega pihalne- ga orkestra, pomerili pa so se tudi v veslanju osmercev oko- li otoka in v vlečenju vrvi. Peter Pavlovič Eno od krajevnih priznanj je predsednik Milan Herakovič podelil tudi znanemu balonarju Marjanu Jereletu (levo)_______ Druženje krajanov »Jesen na tamalem plac« so popestrili kostanjeviški pihalci in pihalke s »Hinijem« na čelu... ...seveda pa kostanjeviške- ga praznika ne more biti brez pečenega - kostanja. ki ni PODJETNIŠKI CENTER I Partner vsem, ki potrebujete: • kyalitetno svetovanje pri preverjanju poslovnih zamisli, registraciji dejavnosti ali izdelavi razvojnih investicijskih programov • svetovanje pri pridobivanju razvojnih finančnih sredstev iz nacionalnih in evropskih skladov • kvalitetne knjigovodske in računovodske storitve ter davčno svetovanje • NOVO V PONUDBI: posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji ali najemu nepremičnin Sedež: NHM17,8290 Sevnica, tel: 07-81-61-700, E-mail: tajnistvo@kin.si ELEKTRIFIKACDA RAZSVETUAyE VECNIH LUCK NAGROBOVIH i Zbiramo prijave za napeljavo elektrike in montažo "večne luči" na grobovih POKOPALIŠČA KRŠKO Infonnacne in pröave: AZALE3A Marjana Pavllč s.p. Dol. Boštanj 62/b, BoStanj Tel.: 07/81 62 220, gsm: 041 625 693 KOSTAK d.d., Pogrebna služba, Leskovška cesta 2a, tel: 07/ 48 17 227 studio J ECUG Praznik KS Krmelj Kjer nam je lepo, tarn je naš dorn Med krajevni skupnostmi, ki so svoj praznik povezale z iz- gnanstvom, je tudi KS Krmelj, v kateri so v mesecu oktobru pripravili vrsto zelo različnih prireditev. Mednje so uvrsti- li Teden otroka s predava- nji, srečanji z znanimi oseb- nostmi, likovno ustvarjalnico in druge dogodke, ki sta jih pripravila Osnovna sola in DPM Krmelj, v soorganizaci- ji domačih društev in klubov so pripravili še turnirje v ro- kometu, tenisu in šahu, tret- ji spominski pohod od Hinjc do Gabrijel ter komemoracijo od dnevu spomina na mrtve. Osrednjo prireditev ob letoš- njem krajevnem prazniku sta pripravili Krajevna skupnost in OŠ Krmelj v petek, 21, ok- tobra, v krmeljskem kultur- nem domu. Na njej so grenko izkušnjo iz- gnanstva predstavili v drama- tizirani pripovedi z recitalom poezije in slovenskimi pes- mimi v izvedbi domačih vo- kalnih skupin Lokvanj in Lira ter plesne skupine OS Krmelj Nektarinke. Predsednik KS Kr- melj Janez Močan je po po- ročilu o aktivnostih v letoš- njem letu predal priznanja posameznikom in organiza- cijam, ki so nadpovprečno prispevali h kvaliteti življe- nja in okolja v naseljih KS ter pri promociji kraja v šir- ši skupnosti. Priznanja so le- tos prejeli kulturni in družbe- ni delavki Anica Kos in Anica Zabukovec, športnik Matic Lampič ter Tenis klub Kr- melj. Prireditev so zaključili z vzpodbudnimi mislimi, da je človekov dorn tarn, kjer mu je lepo. Življenje sicer ni vedno rožnato in časi so drugačni, stiske pa ostajajo vedno ena- ke. Zato so vredna samo tista dejanja, ki ljudi povezujejo. V tem duhu je resnično izzve- nel tudi praznični večer v Kr- melju. S.M. Novo šolsko leto, novo vabilo k vpisu v tečaje RAČUNALNIŠTVA in TUJIH JEZIKOV Informativni sestanki bodo v sredo, 9.11.2005, v prostorih Ljudske univerze Krško, in sicer ob: 15.30 = osnovni tečaj računalništva 16.00 = nadaljevalni tečaj računalništva 16.30 = angleški jezik (1., 2., 3. stopnja) 17.00 = nemški jezik (1., 2., 3., 4. stopnja) LJÜDSKA ÜMFVERZA KRŠKO uümo $f /,a /iu!|^aj*' Informacije: UUDSKA UNIVERZA KRŠKO DALMATINOVA 8 TEL: 07/488 11 70 E-POŠTA: INFO@LUKRSKO.SI NEVIODVNVM Krmeljski šahisti premagali trebanjske Ob prazniku krajevne skup- nosti Krmelj je tamkajšnji šahovski klub pripravil tra- dicionalni šahovski dvoboj s šahisti iz Trebnjega. Po de- vet šahistov na vsaki strani je igralo dvakrat po pet mi- nut. Uspešnejši so bili krmelj- ski šahisti, ki so dobili šest od devetih krogov in zbrali 44,5 točk, gostje pa so osvo- jili 36,5 točk. Pri domadh so bili najboljši Branko Sindičič, ki je zbral vseh devet možnih točk, Janez Blas jih je osvojil 8,5, Bojan Smerdel pa 6. Brežice - Začela se je $radnja kriiišča in parkirišča pri trinici Brezice.___________________________________ Zavelika w~a-_ inšeVeCJd presenečenja! Za jesenske nakupe in presenečenja vseh vrst ponujamo komitentom Nove KBM še ugodnejši Kredit takoj. Do 5 milijonov z dobo odplačevanja do 5 let, brez stroškov odobritve. Informacije: www.nkbm.si/izracuni > 0801750^ "Kredit takoj" Nova KBMdd Q POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - številka 100, četrtek, 3.11. 2005 Štiri mesece od želje do dvigala Humanitarni zavod Vid iz Kranja, v katerem si prizadevajo po- magati otrokom s posebnimi potrebami, je v juniju v sodelova- nju z Domom upokojencem Inpoljca v Brežicah organiziral do- brodelno prireditev, katere izkupiček so namenili za na- kup dvigala za Katjo iz Krške vasi, sicer učenko brežiške osnovne sole. Dobrodelna akcija je zaključena, saj se Katja od 20.oktobra po do- mači hiši z invalidskim vozič- kom lažje premika. Po bese- dah direktorice Zavoda VID Marije Oštir Pajestka gre za eno najuspešnejših akcij, saj so v pičlih štirih mese- cih s pomočjo 192 donator- jev uspeli zbrati in vgraditi v hiši Gerdovičevih v Krški vasi dvigalo oziroma 4,5 milijo- nov tolarjev vredno dvižno ploščad, ki je povezana z zgornjim nadstropjem in Katjino sobo. Do sedaj sta namreč starša morala Katjo prenašati po stopnicah, kar pa je bilo glede na to, da prikupno enajstletno dekletce hi- tro odrašča, vedno bolj zahtevno in napomo. B.M. Informacijski centri iskalcev zaposlitev Podjetje Prah d.o.o., izobraževalni center, izvaja delavniie za iskalce zapo- slitev. Delavnke potekajo v Krškem, Brežicah, Smarju pri Jelšah in Ceiju. De- lavnic se bo udeležilo 192 brezposlenih. Projekt 'Informacijski centri' je del- no financiran s strani Evropskega socialneqa sklada in s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Delavnice potekajo v obliki predavanj, in- teraktivneqa dela in praktičnesa dela. Delavnice izvajajo predavatelji Izobraževalnega centra Prah, na njih tudi so- delujejo strokovnjaki Adecca, najveqe kadrovske agencije na svetu. Sklop delavnic je namenjen motiviranju udeležencev za nastop na trgu dela, udeleženci spoznajo celotno pot do zaposlitve, komunikacijo, vire zaposlitev, proinje, življenjepise, razgovor, internet, delovnopravno zakonodajo in pra- vice delavcev, aktivno politiko zaposlovanja in tr<$ dela. Uspešnost delavnic zayotavljajo prijetni predavatelji in predavateljice, ki pri svojem delu uporabljajo sodobne motivacijske pristope. Katja Gerdovič iz Krske vasi M I MINETRSIWMOHO, W DRftNmNSOCIALNEZADeVE I rwaM-ysl & W3 d«e h aposc\«rfe H ZHiOD REWBUKE SUJVBWE ZA Z»PO5UJV»N|E KVROPSKI Sm.l.M.NI SKI .AO ŽELITE POSTATI DOBER VOZNIK? IZKUŠNJE, KAKOVOST STORiTVE, MINIMALNO ŠTEVILO UR VOŽNJE,... VSE TO LE PRI AVTOŠOU CENTER PRAH. www.prah.si alvasorjeva Iknjižnica Krško ¦ Težave pri zagotavljanju študijskega gradiva O prostorski stiski v Valvasorjevi knjižnici Krško, ki je iz leta v leto večja, je bilo že veliko povedanega, kljub temu pa je knjižnica imela dobro razvito nabavno poli- tiko in je s svojim gradivom dokaj uspešno zadovoljeva- la potrebe svojih uporabnikov tako za učenje, lastni raz- voj kot tudi za koristno izrabo njihovega prostega časa. V zadnjem času pa se strokovni delavci knjižnice soočamo z velikim problemom zadovoljevanja uporabnikov s potreb- nim gradivom. V Krškem je svoja vrata odprla Fakulteta za logistiko in dobili smo visokošolski zavod, ki za svoje študente nima organizirane knjižnične dejavnosti, zato se je naša usta- nova znašla v neprijetnem položaju. Študentje fakultete v naši knjižnici vedno pogosteje iščejo potrebno študijsko gradivo, ki pa jim ga trenutno nikakor ne moremo v zado- stni meri zagotavljati. Finančna sredstva^a nakup gradiva nam poleg občine Kr- ško zagotavlja tudi Ministrstvo za kulturo RS, ki nam zelo natančno določa tudi strukturo nakupa knjižničnega gra- diva, saj smo s tern dolini pokriti potrebe vseh prebival- cev lokalne skupnosti. To pomeni nakup 30% naslovov gra- diva za mladino do 14. leta starosti, 70% naslovov gradiva za odrasle uporabnike, v okviru tega pa še 60% strokovne- ga in 40% leposlovnega gradiva. Seveda pa moramo v ta okvir zajeti tudi dobršen del slovenske produkcije, za po- dročja, ki jih naše zalozbe ne pokrivajo, pa posegamo tudi po literaturi v tujih jezikih. Doseganje tovrstne struktu- re nakupa pa je med drugim tudi pogoj za višino finanč- nih sredstev za naslednje leto. Tako lahko iz rednih sred- stev kupimo največ dva izvoda določenega naslova, kar pa pri tolikšnem številu študentov ne pokrije niti desetino njihovih potreb. Zaradi tega študentom, uporabnikom naše knjižnice, sve- tujemo, da si am prej rezervirajo potrebna študijska gra- diva, nekaj izvodov si bomo lahko zanje izposodili preko medbibliotečne izposoje iz drugih slovenskih knjižnic v si- stemu, kaj več pa v tern trenutku ial ne moremo storiti. Ida Merhar Podelitev spominskih znakov "Za Slovenijo" V oktobru je Policijska uprava Krško v vseh treh posavskih ob- činah organizirala podelitev spominskega znaka "Za Sloveni-, jo", ki so ga prejeli pipadniki organov za notrahje zadeve, ki so bili v času osamosvojitvene vojne v letu 1991 zaposleni v organih za notranje zadeve, kjer so opravljali naloge, poveza- ne z osamosvojitvenimi procesi, vpoklicani pripadniki rezerv- nega sestava, pripadniki Vamostno informativne službe in po- samezniki, ki jim je bilo izdano potrdilo za pridobitev statusa vojnega veterana zaradi sodelovanja z organi za notranje za- deve. Skupno je spominski znak "Za Slovenijo" na območju Po- savja prejelo 412 posameznikov, od tega 167 pripadnikov poli- cije in 245 rezervnih policistov ter ostalih. B.M. Likovna snovanja Tuga Lebiča Z odprtjem pregledne razstave del v galeriji Posavskega muzeja Brežice so 20. oktobra počastili brežiškega rojaka, dolgoletnega člana društva likovnikov Brežice Tuga Lebiča, ki živi in ustvarja v Novem mestu. O umetniku in razstavi, ki je ena od delcev v brežiškem oktobrskem prazničnem mo- zaiku, je spregovorila kustosinja Oži Lorber. Zbranim pa je nekaj besed o pomenu kulture povedala tudi brežiška pod- županja Stanka Preskar. Z zvoki harmonike in violine sta nas v žaru glasbene nostalgije na razstavo pospremila Pet- ra Božič (violina) in Branko Rožman (harmonika). Razstava bo na ogled do 20. novembra. P.B. Komandir PP Krško ßernc. ^ ,Aočnik izroča spominski znak Romanu Kumpu. Dober leasing. LB Leasing d.o.o Ljubljana Poslovalnica Novo mesto Seidlova cesta 3, 8000 Novo mesto tel.: 07/337 93 15 NLB Leasing Viva zmagala v Litvi Mešani pevski zbor Viva iz Brežic pod vodstvom diri- gentke Simone Rožman Str- nad se je konec oktobra udeležil 15. mednarodnega pevskega tekmovanja Stasys Shimkus v mestu Klaipeda v Litvi. V močni konkurenci še- stih izbranih mešanih zborov je 23. oktobra zasedel prvo mesto in se uvrstil v tekmo- vanje za grand prix, kjer so pevci in pevke prav tako od- lično nastopili. Vivin dosežek je izjemen uspeh slovenskega zborovskega petja. P.P. MePZ Viva Breiice na nedavnem letnem koncertu v viteški dvorani brežiškega gradu____________________________ Okteti in noneti v Viteški dvorani V viteški dvorani brežiškega gradu je potekala 4. revija izbranih oktetov in nonetov Slovenije, ki veljajo v tem obdobju za de- set najboljših zasedb. Nastopili so Oktet Lipa iz Trebnjega, No- net Vitra iz Ribnice, Zagorski oktet iz Zagorja ob Savi, Celjski oktet, KUD I Vivere iz Slovenske Bi- strice, Oktet Raskovec z Vrhnike, No- net Brda z Goriških Brd, Oktet Gallus iz Ribnice in I sevniški Ok- tet Jurij Dal- matin (na fotografiji) pod vodstvom umetniške vodje Bernar- de Kink. Dolgoletna glasbena pot Okteta Jurij Dalmatin, ki je začel delovati leta 1964 kot Boštanjski fantje, je, kakor smo lahko slišali tudi na reviji, vzor mnogim zasedbam, ki ohranja- jo narodno in umetnostno pesem. Vse zasedbe, zaradi bolezni je med izbranimi okteti majkala le Vokalna skupina Liguster iz Stivnice, so zapeli po tri pesmi, od tega po eno slovensko Ijud- sko in umetnostno pesem slovenskega avtorja. B.M. 55 Zoisovih štipendistov V Termah Čatež so 21.oktobra mag. Janez Drobnic, minister za delo, družino in socialne zadeve, gospodarski minister mag. Andrej Vizjak in v.d. generalne direktorice Zavoda za zaposlo- vanje Slovenije Anka Rode podelili Zoisove štipendije za letoš- nje šolsko leto. Te podeljujejo z namenom dvigovanja izobra- zbene ravni najsposobnejšega dela mladih že od leta 1986, v devetnajstih letih pa so na Zavodu RS za zaposlovanje Zoiso- vo štipendijo podelili okoli tisoč srednješolcem in študentom iz Posavja, katerim se je letos pridružilo še 55 novih prejem- • nikov. B.M. Družabno srečanje treh domov na Impoljci Stanovalci Domov upokojencev Brežice in Sevnica ter Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca so se srečali na Impolj- ci pod šotorom. Vsak dom je pripravil svoj program. Tako so nastopili recitatorji, pevci, "partizanski" pevski zbor, "podok- ničarski trio", udeleženci so si ogledali "dvoigro", zabavali so jih vnučki, na koncu so lahko še zaplesali ob nastopu folklor- ne skupine izArtič. Seveda ni manjkalo dobre hrane in pijače, tako da je srečanje kljub slabšemu vremenu lepo uspelo. RADIO K R Š K O www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O Posavski obzornik - številka 100, četrtek, 3.11. 2005 POSAVSKA PANORAMA fl 60 let DKD Svoboda Senovo Volja ljudi ista kot leta 1945 Delavsko kulturno društvo Svoboda danes, po šestdesetih letih od ustanovitve, se- stavljajo številni člani z voljo in veseljem do kulturnega ustvarjanja v gledališki skupini, pihalnem orekstru, folklorni skupini, recitacijski skupini in oktetu dru- štva. Potem ko so v septembru in oktobru posamezne sekcije pripravile vrsto pri- reditev, so 21. oktobra na osrednji slovesnosti v Domu XIV. divizije razvili nov dru- štveni prapor. Volja članov društva je še danes ista kot po drugi svetovni vojni, ko je bilo društvo ustanovljeno, ocenjuje delo društva ustanovni clan Ivo Kolar. Po besedah Iva Kolarja, ki je poleg Nade Jelenko in Fančke Pušnik eden od ustanovnih čla- nov društva, ki so se udeležili osrednje slovesnosti, so člani skupin, ki so že delovale pred drugo svetovno vojno, po letu 1945 stopili skupaj s ciljem za- četi znova. Tako je nastato De- lavsko kulturno društvo Svobo- da Senovo in že v prvem letu uspešno delovalo z gledališki- mi igrami in nastopi pevske- ga zbora. Danes v društvu de- ----------- lujejo Senovčani in krajani iz okoliških krajev različnih ge- neradj in pokli- cev, društvo pa jih vseskozi povezu- je. Mnogi člani dru- štva si družbene de- javnosti brez tega društva ne morejo predstavljati, saj združuje mlade in starejše. V okviru osrednje slovesnosti so raz- vili nov društveni prapor, ki ga je podpredsednik DKD Svobo- da Senovo Vinko Hostar predal častnemu predsedniku Anto- nu Pleterskemu. Predstavniki posameznih sekcij so na prapor pripeli trakove in žebljičke, no- vemu društvenemu praporu pa so se priklonili tudi predstavni- ki drugih krajevnih društev in organizacij. Kot je dejal častni predsednik DKD Svoboda Senovo Anton Pie- terski, je zelo zadovoljen, da je v društvu tako pestro življenje. "Mislim, da se tradicija pred te- tom 1945, pred ustanovitvijo našega društva, nadaljuje in to je prav," poudarja Pleterski. Ob jubileju so poleg ansamblov Brodniki in Labirint ter due- ta Miran Kozole in Leon Hri- beršek z gosti zapeli tudi člani društvenega okteta ter domača zasedba Galeb, ki je igrala v le- tih 1972 do 1982 v sestavi Al- bin Medvešek, Bojan Janko- vič, Jože Seher, Viktor Repše, Drago Dremelj in solist Andrej Mlinarič. L. Petrišič Ansambel Galeb spet na odru Nov društven prapor je podpredsednik DKD Svoboda Senovo Vinko Hostar predal častnemu predsedniku društva Antonu Pleterskemu. YIPAP VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. Likovna kolonija »Mostec 2005« V okviru brežiškega občinskega praznovanja so v Stari gostil- ni Krulc na Mostecu 23. oktobra odprli razstavo del udeležen- cev likovne kolonije »Mostec 2005«. Pobudnika za kolonijo sta bila gostilničar Janko Krulc (na sliki z ženo) in umetnostna zgodovinarka Alenka Vodončnik. Na razstavi se je predstavi- lo sedemnajst ljubiteljskih slikarjev, članov Likovne družine Kulturnega društva Franc Bogovič iz Dobove in članov Društva likovnikov iz Ljubljane. V slabih dveh dneh ustvarjanja in dru- ženja je nastalo kar triindvajset slik v mešani tehniki in tehni- ki akrila. Iz likovne družine Dobova so tokrat sodelovali Branko Bosina, Jože Jurman, Andrej Pinterič, Ruža Prahin in Svje- tlana Skorupan. Umetniki so skušali na platno ujeti utrip in barvitost jesenske pokrajine, se posvečali raznolikosti tihoži- tij ter s svojimi deli napolnili prijeten prostor stare gostilne. Z zvoki ljudskega petja so prireditev obogatili Ljudski pevci iz Dobove. Razstavo sta odprla brežiški župan Ivan Molan in di- rektorica Mladinskega centra Brežice Patricija Čular. P. B. »Ne le rožmarin za spomin« V brežiški knjižnici so 18. okto- bra skupaj z Društvom za oživ- Ijanje starega mestnega je- dra pripraviti spominski večer in predstavitev knjige »Ne le rožmarin za spomin« domačin- ke, etnologinje mag. Mateje Habinc. Večer je bil posvečen spominu tako v pesmih, v glas- bi kot tudi v novem knjižnem delu. Avtcrica mag. Mateja Ha- binc, ki je mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo Ijub- Ijanske Filozofske fakultete, se je v svojem delu lotila nena- vadne teme spominskih pred- metov. Kot je poudarila etno- loginja dr. Irena Rožman, ki je predstavila knjigo in brala pes- mi nedavno preminulega pes- nika Damirja Šambareka Kuko- viča, spomini postavljajo naše odnose in osmišljajo naše živ- Ijenje. Novo knjigo je na nje- no pot med bralce pospremi- la tudi brežiška podžupanja mag. Stanka Preskar, ki je po- udarila dolgoletno kulturno po- slanstvo brežiške knjižnice. Za »spominsko« glasbo je pokrbe- la Kulturno osvobodilna banda oz. Pipi in Gus, ki sta večer, ki ga je vodila umetnostna zgodo- vinarka in etnologinja, Alenka Černelič Krošelj, zaključila s pesmijo »Spomin, spominki, spominčice«. P. B. Državno priznanje za Merharjevo Na strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki je potekalo od 24. do 26. oktobra v Portorožu, je direktorica Valvasorjeve knjiž- nice Krško Ida Merhar, prejeta najvišje državno priznanje na področju knjižničarske stroke, Čopovo diplomo. Ida Merhar je diplomo prejela za svoje dolgo- letno uspešno strokovno delo na področju knjižničarstva v občini Krško. Na sliki: nagra- jenka s priznanjem v sredini. "Športnik Posavja 2005" NAGRADE ZA SODELOVANJE Med prispelimi glasovm'cami bomo izžrebali pet dobitnikov nagrad. Tudi tokrat bomo raz- delili naslednje nagrade: 1. Knjiga »Speedway v Krškem« 2. Knjiga »Krško in Krčani« 3. Knjiga »Zarjavela od vsakdanjosti« 4. Majica z znakom Posavskega obzornika 5. Kapa z znakom Posavskega obzornika Vabljeni k sodelovanju! NEVIODVNVM GLASOVNICA št. 8 Glasujem za: j športnika __ ] športnico______________ ! ekipo v posamičnih športih I______________ ekipo v kolektivnih športih I---------------------- I I Ime in priimek l Naslov I I Izpolnjeno glasovnico pošljite na naslov: I Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško (pripis: Športnik Posavja 2005) L _ __ _ __ __ _ __ __ „_ __ _ _ _ _ _ _ ____________ _ _ _ _ ____ __ _ _ E0D5 ŠPDRTNIK POSAVJA [ ŠPORTNE NOVIČKE Grand prix v Krškem tudi naslednje leto Mednarodna motociklistična federacija je sklenila, da bo AMD Krško v sezoni 2006 še petič zapored gostilo eno izmed dirk se- rije Speedway Grand Prix, slovenski državni prvak Matej Žagar pa je prejel posebno povabilo za stalno nastopanje v najelit- nejšem tekmovanju v spidveju na svetu. Zaenkrat je predviden termin za dirko v Krškem 22. april 2006, kar pomeni, da bo Kr- ško gostilo otvoritveno dirko sezone. Matej Žagar si je povabilo prislužil predvsem z izjemnim tretjim mestom na letošnji dirki v Krškem, ko je zaostal le za šestkratnim svetovnim prvakorri Tonyjem Rickadssonom in Dancem Nickijem Pedersenom. Danijelin uspeh kariere V osemčlanski slovenski karate reprezentanci, ki se je 22. ok- tobra v Samoboru na Hrvaškem udeležila enega najmočnejših tekmovanj v karateju Croatia Open, je bila tudi članica KBŠ Rajhenburg Danijela Grilc in v kategoriji nad 60 kg z uvrstitvi- jo v finale dosegla izjemen uspeh. Po treh prepričljivih zmagah (točkovni rezultat 10:1) jo je v finalu premagala nosilka meda- Ije z zadnjega evropskega prvenstva Diana Sales, vseeno pa je to eden njenih večjih uspehov v karieri. Šest medalj karateistov Posavski karateisti so z državnega karate prvenstva za kade- te in mladince, ki je 23. oktobra potekalo v Kopru, prines- li šest medalj. Med kadetinjami je Marija Jeler (KBŠ Rajhen- burg) zmagala v katah, v borbah nad 57 kg pa je bila tretja. Prav tako tretja je bila v borbah mladink nad 60 kg njena klub- ska kolegica Jasmina Grilc. Tri medalje so osvojili tudi člani KK Hypo Sevnica. Jasmin Dautbegovič je bil drugi v borbah kade- tov do 70 kg, tretja pa sta bila Miha Cvelbar v borbah kadetov nad 75 kg in Uroš Sinkovec v borbah mladincev do 65 kg. Poleg tega sta bila peta Marja Zidarič v katah kadetinj in Rok Kuzem v borbah mladincev do 65 kg. Dva od treh Krčanov naprej V tretjem krogu državnega prvenstva v tajskem boksu so na- stopili tudi trije člani krškega Thai boxing kluba Scorpion. Med člani do 71 kg je Sandi Pavlič premagal tekmeca iz Domžal, v kategoriji članov do 75 kg je Lucijana Šibiljo porazil naspro- tnik iz Izole, v polprofesionalni konkurenci članov do 71 kg pa je Vili Pirnat v dvoboju večera strl odpor Trebanjca Jure- ta Rančigaja. Dober začetek strelcev Začela se je nova sezona v driavnih ligah v streljanju z zrač- nim orožjem. Na prvem turnirju v Ljubljani so vmitev v prvo člansko državno ligo uspešno prestali Leskovčani. V postavi Je- lica Majstorovič, Urban Žigante in Andrej Pavlin so z zračno pu- ško zadeli 1729 krogov in pristali na devetem mestu. Brežiški strelci z zračno pištolo v postavi Vesna Kržan, Srečko Vidmar in Robert Ferenčak so z novim klubskim rekordom 1673 krogov zasedli odlično četrto mesto. Ekipno zmago so pobrale leskov- ške pionirke v postavi Saša Pacek, Anja Kramar in Sanja Spirič, drugi so bili z zračno pištolo brežiški mlajši mladinci v postavi Gabrijela Pešec, Tadej Sečen in Marko Pšeničnik, tretji pa bre- žiški mladinci v postavi Miha Zevnik, Kristina Grubeša in Jasmi- na Butara. V posamični konkurenci sta se med zmagovalce vpi- sali Leskovčanka Jelica Majstorovič pri mladinkah s puško ter Brežičanka Gabrijela Pešec pri mlajših mladinkah s pištolo. Skakalci z Gore zaključili poletno sezono Člani Športnega društva Gora so zaključili poletno sezono smu- čarskih skokov za državni pokal z dobrimi rezultati v skupnem seštevku. Na zadnji tekmi v kategoriji dečkov do devet let v Žirovnici na Gorenjskem sta Leskovčana Alen Zorič in Tim Sev- šek v močni konkurenci 67 tekmovalcev osvojila deveto oziro- ma 24. mesto. V kategoriji dečkov do enajst let je bil Matej Martinjak v Velenju 15., v kategoriji dečkov do 12 let pa Samo Kolar 26. ter Gašper Čižmek 34. Žibertova med prvih 15 Telovadke GD Rain Krško so se 22. oktobra udeležile prvenstve- ne tekme v Ljubljani. Med cicibankami A-programa je Lara Ži- bert zasedla 15. mesto, Urška Ašič je bila 22., Maruša Metelko 23., Vita Močivnik pa 24. Ekipa cicibank osvojita šesto mesto v ekipnem mnogoboju. Športniki proti rasizmu Mladinska športna zveza Posavja in KMN Zvezda Krško sta se drugo leto zapored vključili v projekt organizacije FARE proti problemom rasizma, nacionalizma, diskriminacije in nestrpno- sti. V okviru občinske lige malega nogometa Krško so posavski športniki izvedli simboličen protokol: ekipa KMN Zvezda Krško je nastopila v priložnostnih majicah, Mladinska športna zveza Posavja pa je poskrbela tudi za uvodni protokol vseh sodelujo- čih v občinski ligi, saj so predstavniki klubov v majicah z napi- som »STOP - diskriminaciji + nestrpnosti« izrazili podporo ak- ciji FARE. Popravek V prejšnji številki Posavskega obzornika smo v novički "De- seti tek po vinski cesti" pomotoma zapisali, da je bil med dečki na 370 m dolgi progi tretji Blaž Kolar in ne Kožar, kot je pravilno. Prizadetim opravičilo. H IZ NAŠIH OBČIN • SEVNICA Posavski obzornik - številka 100, četrtek, 3.11. 2005 Srečanje gospodarstvenikov Občina Sevnica je na pobudo župana Kristijana Janca in od- delka za gospodarske dejavnosti pripravila srečanje z gospo- darstveniki iz obdne Sevnica. Srečanja so se v velikem šte- vilu udeležili podjetniki oz. odgovorni zaposleni v podjetjih, predstavniki zavoda za zaposlovanje, Obrtne in gospodarske zbornice ter direktor Slovenskega podjetniškega sklada Mari- bor. Namen srečanja je bila predstavitev načrtov Občine Sev- nica, realizirane in načrtovane investicije in ukrepi, ki jih izva- ja občina na področju gospodarstva. Poudarek predstavitve je bil na razvoju poslovnih con v občini in njihov pomen za bolj- ši gospodarski razvoj. Predstavljen je bil projekt Tretja raz- vojna os, ki bo izboljšala prometno povezavo severa z jugom države. V projekt je vključenih pet statističnih regij, med nji- mi tudi Posavje in predvsem občina Sevnica, ki si prizadeva za umestitev tretje razvojne osi v državne razvojne dokumente. Predstavljeni so bili tudi statistični podatki o stopnji brezpo- selnosti, ki je enaka slovenskemu povprečju ter bruto in neto povprečne mesečne place, kjer Sevnica zaostaja za ostalima posavskima občinama. Zelo izčrpno predstavitev javnih raz- pisov je predstavil direktor Slovenskega podjetniškega sklada Maribor Boris Pfeifer, ki je tudi opozoril na najpogostejše na- pake pri pregledu vlog in vzroke za njihovo zavrnitev. V razpra- vi je bila izpostavljena določena problematika, kot je pridobi- vanja ustreznega delovnega kadra, visoka obdavčitev pravnih oseb, previsoke socialne podpore in ostala. Gospodarstveni- ki so pozdravili ukrepe in vzpodbude s področja gospodarstva, občina pa si bo še naprej prizadevala ustvariti prijazno gospo- darsko klimo. r..................-...........----------;—¦------------------.....................................-------------------1 Investicije na področju j gospodarske infrastrukture I za leto 2005 | Ob občinskem prazniku občine Sevnica, v novembru 2005, j | bodo namenu predane naslednje pridobitve na področju go- > | spodarske infrastrukture: rekonstruirano križišče lokalnih , | cest v kraju Križišče pri Gabrju, povezava vodovodnega si- j 1 sterna Nova Gora z novim virom v dolini Radovan in rekon- i struiran odsek lokalne ceste na Lovrencu. i j Rekonstrukcija križišca lokalnih cest v kraju Križišče pri ' | Gabrju pomeni pomembno izboljšavo in ureditev promet- ; j no-tehničnih razmer za prevoze na povezavi med dolino i Grahovice in naseljem Vrh pri Boštanju z državno cesto Mo- ; I kronog-Boštanj v dolini reke Mirne. Prva faza rekonstrukci- j | je, ki je zajemala izvedbo zemeljskih del, ureditev odvod- j | njavanja in izgradnjo opomega zidu, se je izvedla v letu j I 2004, druga faza, z asfaltacijo, dokončanjem odvodnjavanja j i in opremo križišča s signalizacijo ter varovalnimi ograjami, \ j pa v letu 2005. Skupna vrednost obeh faz, ki so v celoti rea- J i lizirane iz proračuna občine Sevnica, je 20,2 mio SIT. j Povezava vodovodnega sistema Nova Gora z novim vodnim ' I virom predstavlja nujno dograditev primarnega vodovod- ; j nega sistema Nova Gora, ki je bil predan namenu že v letu ; \ 2003. Vodovodni sistem pokriva široko vodooskrbno proble- | | matično območje višinskega dela krajevnih skupnosti Tržiš- \ j če in Boštanj ter predstavlja ključni člen v potencialno po- j j vezani vodooskrbi celotnega območja občine Sevnica, južno \ J od reke Mirne. Obstoječi vodni vir iz vrtine na Novi Gori, po | mnenju strokovnjakov nebi zadoščal za pokritje potreb tako j velikega vodovodnega -sistema (zlasti ob konicah in sušnih ; { obdobjih), zato je bila povezava z novim črpališčem Mavlisk, ; | v dolini potoka Radovan, aktualna že ves čas gradnje in ši- j ! ritve sistema Nova Gora. Izvedba investicije, kot tudi uprav- i Ijanje celotnega sistema Nova Gora, je prenesena na Javno \ podjetje Komunala d.o.o. Sevnica, ki je za financiranje naj- < ela kredit. Skupna pogodbena vrednost naložbe je 35,5 mio i | SIT, 30% sofinanciranje vrednosti, pa sta, v enakem deležu, i prevzeli Krajevni skupnosti Tržišče in Boštanj. : Rekonstrukcija 250 m dolgega odseka lokalne ceste na Lov- | rencu je nadaljevanje rekonstrukcije lokalne ceste od križiš- ; ča na Okroglicah do občinske meje z občino Laško, na dru- j j gi strani hriba Lovrenc. Cesta v nadaljevanju vodi skozi vas j j Lokavec in v dolino potoka Gračnica v občini Laško in pred- j i stavlja zanimivo turistično povezavo, zlasti ob času cvetenja j i encijana na pobočju pod cerkvijo Sv. Lovrenca. Predmet- ! ni odsek je v preteklosti delno urejala že Krajevna skupnost : Loka pri Zidanem mostu, s krajani. Odsek zaradi višinske iz- j postavljenosti (v celoti leži nad 650 m nadmorske višine) in { dolgega klanca predstavlja problem, predvsem z vidika zim- ' skega vzdrževanja. Skupna vrednost investicije, ki se v celo- j ti financira iz proračuna občine Sevnica, je 5,7 mio SIT. j naročena objava Seja parlamentar- nega odbora za promet v Sevnici V Sevnici so se sestali člani parlamentamega odbora za promet in predstavniki Vla- de RS. Obravnavali so potre- be po umestitvi prometne po- vezave severa in juga države, od Krškega do Hrvaške meje v prostor. Tako imenovana tretja razvoj na os je zelo po- memben projekt, ki naj bi se začel izvajati po zaključku avtocestnega križa. Oddalje- nost od glavnih cestnih pove- zav je pomemben razlog za- ostajanja nekaterih regij za slovenskim povprečjem. Tudi v občini Sevnica predstavlja pomemben razvojni problem. Seje so se poleg članov odbo- ra udeležili še župani neka- terih občin tega področja, ki so utemeljevali pomembnost omenjenega projekta za čim bolj uravnotežen nadaljnji razvoj države. Tretja razvoj - na os bo pomemben nacional- ni projekt prihodnjih let. Izgradnja HE na spodnji Savi Predstavniki Holdinga Sloven- ske elektrarne, Javnega pod- jetja Infra, odbora za HE na spodnji Savi in župan občine Sevnica so se sestali z vod- stvom Direkcije RS za ce- ste, ki naj bi skupaj z Javnim podjetjem Infra sofinancira- la izgradnjo podvoza pod že- lezniško progo v Dolenjem Bo- štanju. Gradnja energetskega objekta HE Boštanj gre h kon- cu, zato je potrebno pospeši- ti dela na spremljajočih in- frastruktumih ureditvah. Ker se zaradi sklepa Občinske- ga sveta ne bo gradila nova Boštanjska obvoznica, je v sklopu izgradnje elektrarn potrebno rekonstruirati ob- stoječo cesto G1/5, kar zara- di prečkanja železniške proge in utesnjenosti med Savo in naseljem, predstavlja zahte- ven poseg. Ob sodelovanju upravljavcev državnega cest- nega omrežja, investitorja iz- gradnje elektrarn in lokalne skupnosti se bo gotovo našla najbolj racionalna rešitev za projekt ureditve državne ce- ste G1/5 mi mo Dolenjega Bo- štanja. V mesecu novembru pa se bodo sestali še s finanč- nim ministrom, dr. Andrejem Bajukom zaradi pravočasne zagotovitve zadostnih sred- stev za izvedbo programa in- frastrukturnih ureditev ob iz- gradnji HE Boštanj. Neurje Koordinacijska skupina za odpravo posledic neurja je pregledala do sedaj opravljeno delo pri sanaciji škode in sprejela usmeritve za nadaljevanje ukrepov. Začasne sanacije so povečini opravlje- ne, interventno bo potrebno urediti še most preko Sevnične na Planinski cesti, most na cesti Bianca - Poklek, vzpostaviti prevoz- nosti javne poti v Žurkovem Dolu in preplastiti nekatere poškod- be na lokalnih cestah. Izdelujejo se projekti dokončne sanacije najnevarnejših plazov. Sanacijski programi so že od konca sep- tembra na pristojnih državnih ustanovah. Občina je za izvedbo interventnih ukrepov že porabila sredstva, ki jih je lahko zagoto- vila s prerazporejanjem sredstev občinskega proračuna. Čaka se na odločitev pristojnih državnih ustanov o dodelitvi državne po- moči. Upamo, da bo odločitev sprejeta čim prej, da bomo lahko nadaljevali z dokončnimi sanacijami škod. Zaradi obsežnosti na- ravne nesreče pa bo dokončna odprava posledic trajala še precej časa, saj vsi potrebni ukrepi, predvsem na vodotokih, niso v pri- stojnosti občine Sevnica. Občina bo tudi v bodoče namenjala po- sebno pozornost odpravi posledic avgustovskega neurja. Radio Slovenija, Val 202 je iz sevniškega gradu pripravil kontak- tno oddajo o odpravi posledic neurja v občinah Krško in Sevni- ca. Svoje izkušnje s to nesrečo so opisali tudi nekateri občani, ki so utrpeli^največjo škodo. Občini so do sedaj na posebnem raču- nu za pomoči najbolj potrebnim zbrali.okrog 21 mio SIT. Darež- Ijivost podjetij, slovenskih občin in ustanov ter posameznikov je presegla vsa pričakovanja in se v imenu dobitnikov pomoči zanjo iskreno zahvaljujemo. Donatorjem se bosta občini Krško in Sev- nica zahvalili na dobrodelnem koncertu, ki bo v torek 15. novem- bra v Kulturnem domu v Krškem. Uvrščeni projekti občine Sevnica v državni proračun Poslanca Državnega zbora RS iz Občine Sevnica, Bojan Rugelj in Kristijan Jane sta se aktivno vključila v razpravo o driavnem proračunu za leti 2006 in 2007. V proračun in nacionalni razvoj- ni program so vključeni tudi pomembni projekti za občino Sev- nica, od posodobitve državnega cestnega omrežja, zagotovitev pogojev za nadaljevanje projekta izgradnje HE v spodnji Savi, večja finančna podpora občinam, skladnejši regionalni razvoj, priprava projekta izgradnje vrtca Ciciban. Na državni proračun poleg trenutne makroekonomske situacije pomembno vplivajo sprejeta strategija razvoja Slovenije in z njo povezan paket re- form, ki je v razpravi, ter nedokončana pogajanja o proračunu Evropske unije za obdobje 2007 - 2013. Pomembna naloga je še prevzem evra, priprava na vzpostavitev šengenskega režima na južni meji in vse večja potreba po interventnih sredstvih zaradi velikega naraščanja škod ob naravnih nesrečah. Spoštovane občanke in občani, V veliko veselje mi je, da vam lahko čestitam ob prazniku Občine Sevnica, ki SISTEMI - KUMk>Mau»IIAVE www.telsaLsi, e-mail: tslsat@siol.nBt CPB 20.8280 BTBSttntta, UL: 07/48-78-580 • nov«f t»4n\» ' ¦ %tUhvn\ frht • livadB* im Mful ¦ tauHi* - zuiMnJa undHtv • otU\* §radb«na dU» /AUVtm 1Oa/ 8353 Art«» fel./Fax: 07/49 56 909 3sm: 070 464 955 TMS BREŽICE d.o.o. SEims, TRfievniA, hibravuka - izdelava hidravliprntwiyi | - prodaja in s^Ms motornHj l#"c%||ärV| in ikropilnic\ POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM E ZANIMIVOSTI Posavski obzornik - številka 100, četrtek, 3.11. 2005 Dr. med. Boštjan M eh, specialist oftalmolog "Potreba po očalih ni bolezen!" Sedemintridesetletni Boštjan Meh je končal osnovno solo v Brestanici, gimnazijo v Brežicah, po študiju na Medi- cinski fakulteti v Ljubljani pa je opravil specializacijo za oftalmologa na Kliničnem centru v Ljubljani. Prvo redno zaposlitev je dobil na očesnem oddelku celjske bolnišnice. Z življenjsko sopotnico Tamaro in njuno hčerko Lano živijo na Sremiču nad Krškim. Na podlagi s 1. oktobrom pridobljene polovične koncesije je v sevniškem zdrav- stvenem domu odprl zasebno specialistično očesno ambulanto, ki jo namerava nadgraditi tudi za operativne po- sege na očeh, preostali delovni čas pa je še vedno kot očesni specialist in kirurg zaposlen v cetjski bolnišnici. Koliko ljudi danes pravza- prav nosi očala? To je težko oceniti, rekel bi, da očala nosi nekje med tret- jino in četrtino ljudi, ki ima- jo refrakcijsko anomalijo ali, če povem z drugimi besedami, vsakdo, ki brez očat ni sposo- ben videti ostre slike, ima ref- rakcijsko anomalijo. Pri tem pa moram poudariti, da te motnje, kratkovidnost, dalj- novidnost in astigmatizem ozi- roma sama potreba po očalih, niso bolezen! Kakšno je razmerje med ti- stimi, ki nosijo očala, in tisti- mi z lečami? Vsekakor število uporabnikov leč narašča, predvsem med mladimi, predvsem pa so leče bolj primerne za kratkovidne ljudi. Predpisovanje leč je sa- moplačniška storitev, se pravi, da se zanje ljudje sami odlo- čijo. A ker opravljajo to tudi optiki, kar resnici na ljubo ni povsem regularno, mi kot oku- listi nimamo popolnega vpo- gleda v število uporabnikov lee. No, je pa potrebno pove- dati, da tudi očala postajajo vse bolj modni dodatek. Rekli ste optiki, kakšna je razlika med optikom, ki prav tako opravlja preglede, in oftalmologom? V EU je tako, da lahko oči pregledujejo optometristi in ne optiki. To je profil, ki ga pri nas zaenkrat še ni, je pa v ustanavljanju tudi ta višja šola, kjer učijo predpisovati očala in leče. V bistvu gre pri nas zaenkrat za dva profila: optik ni okulist, ampak ta na podlagi recepta izdeluje oca- la, oftalmologi ali okulisti pa te predpisujejo in so speciali- zirani tudi za diagnosticiranje očesnih bolezni. Katere bolezni oči pa so naj- pogostejše? Največ je, kar sem že omenil, prisotnih anomalij, okvare oči pa so pogoste zaradi sladkorne bolezni, zaradi očesnega priti- ska ali povišanega glaukoma " in bolj, kot se daljša življenj- ska doba, vse več je starostnih degeneracij. Med samimi mot- njami vida pa je vse več krat- kovidnosti, ki ji botruje delo na bližino, ki pa ga je v 20. in 21. stoletju veliko. V katerih primerih pride do glaukoma, ki ste ga omenilt? V večini primerov gre za ded- no ali prirojeno obremenitev, mi pravimo primarni gloukom ali zelena mrena, in se običaj- no pojavi nekje po 60. letu. Ta nima nobene povezave z naj- pogostejšimi boleznimi, kakor ljudje pogosto posplošujejo ali laično pripisujejo na pri- mer visokemu pritisku, slad- korni bolezni, povišanim maš- čobam ipd. Seveda obstajajo še drugi primeri očesnega pri- tiska, a se ti pojavljajo zaradi drugih očesnih obolenj, ven- dar redko. Pri ostalih boleznih pa je tako, da je najpogostej- ša povezava ali da ima naj- slabši vpliv na vid sladkorna bolezen, ki lahko naredi zelo hude okvare očesu, ki lahko privede v končni fazi tudi do slepote. Zato sladkomim bol- nikom priporočamo, da hodi- jo na redne letne preglede, da- zaznamo, v kolikor pride do poslabšanja, in ukrepamo. Kako pa je pri otrocih, ki imajo že v zgodnjih letih motnje vida, in kdaj lahko ti dobijo očala? V tem primeru je pri otrocih zgodnja bodisi kratkovidnost, daljnovidnost ali pa astigmati- zen prirojena, nekatere krat- kovidnosti se začnejo razvijati pa v najstniških letih v obdo- bju hitre rasti. Otroci lahko dobijo očala že v starosti ene- ga leta. Običajno so to tisti otroci, ki tudi škilijo, in v tem primeru jih tudi hitro odkri- jemo, sicer pa pri enem letu starosti in gledanju naravnost še ne moremo posumiti, da je kaj narobe, glede na to, da z otrokom pri tej starosti še ne moremo komunicirati. Vseka- kor pa, v kolikor gre za sum refrakcijske anomalije, ga lahko tudi pri otrocih s pre- iskavami odkrijemo. Največ motenj pri otrocih je odkritih pri treh letih, ko imajo ti si- stematski pregled in jih napo- tijo k nam. Omenili ste škiljenje, kaj ga povzroča? Razlogov je veliko, večina je prirojenih. A potrebno je po- vedati, da je škiljenje v prvih šestih mesecih dokaj pogost pojav, ki je občasen in tudi prehoden v obdobju do te- daj, ko se vid že toliko razvi- je, da se oči postavijo narav- nost in začne oko sodelovati z drugim očesom, da ta stojita naravnost. Če se vrneva k lečam in oča- lom, nekateri nosijo oboje. Kombinacija je vsekakor pri- poročljiva, ker kontaktne leče niso nekaj, kar bi se lahko no- silo 24 ur na dan. Ne glede na to, da imajo današnje leče vse boljše lastnosti, je to vseeno tujek v očesu, ki ovira nor- malno prehranjevanje roženi- ce s kisikom iz zraka. Če imaš lečo dolgo vstavljeno in ji ki- sik odteguješ oziroma jo dolgo stradaš, ta ni vlažna, pride do posledic. Leče je priporočlji- vo nositi do 12 ur dnevno in pa da se jih kakšen dan v tednu ne vstavi, vsekakor pa se z le- čami ne sme nikoli spati. Sicer sedaj ponujajo že leče, ki naj bi jih lahko imeli neprekinje- no v očesih en mesec, vendar mi tega ne priporočamo. Najpogostejša okvara, ki na- stane pri uporabi lee, je bak- terijska infekcija roženice, in to je resno stanje, ki ga je po- trebno zdraviti z antibiotiki. Prvi ukrep pa je vsekakor, da v takšnih primerih lečo vzamete iz očesa in če v nekaj urah ne gre na bolje, je potrebno ta- koj obiskati svojega zdravnika in potem tudi okulista. To ima namreč lahko za posledico tudi trajno okvaro vida. Ob- stajajo tudi barvne leče z di- optrijo, ki so dražje od navad- nih leč, za njihovo uporabo pa veljajo enaka pravila. Katera dioptrija je najbolj pogosta? Nekako se ta povprečno gib- Ije med -3 in + 3, sicer pa gre dioptrija pri daljnovidnih tudi maksimalno do 10, pri kratko- vidnih pa tudi do -20, vendar so to izjeme, ki jih še mi oku- listi vidimo redko. Kakšne posiedice za vid pa povzročijo svetlobni efekti, saj otroci že v zgodnjih letih sedejo za računalnik in veli- ko časa preživijo pred tele- vizijo? Da bi računalnik ali televizi- ja povzročala neposredno ško- do vidu, tega ne morem reči. Faktor tveganja za nastanek kratkovidnosti je delo na bli- žino in v tem smislu bi lah- ko morda odsvetovali veliko sedenja pred računalnikom, medtem ko je televizija prav- zaprav gledanje na daljavo in dejansko ne povzroča nepo- sredne okvare v očesu, lah- ko ga le utruja in povzroča kratkoročne težave. Televizi- jo gledaš namreč tako kot ste- no, rože ali karkoli, oči pa so za gledanje. Vsaj praviloma TV ne gledamo od blizu, tem- več na razdalji treh do štirih metrov. Vsekakor televizija ne more povzročiti dioptrije, pač pa delo na bližino, kar pa je med drugim tudi delo z ra- čunalnikom. Vendar v 21. sto- letju ne moremo odsvetova- ti dela z računalnikom, ki je pravzaprav že nepogrešljiv. Novi LCD zasloni z jasno sli- ko so že veliko bolj prijetni za oči, veliko manj jih utrujajo. Prav o utrujenih očeh po- gosto govorimo, ko delamo dlje časa. Kaj lahko storimo v takšnem primeru? Oči utruja delo na bližino. V očeh imamo namreč mišico, ki je vedno, ko delamo na bliži- no, napeta. Če delamo deset ur, je ta toliko časa napeta. In eden prvih ukrepov za pre- prečitev te utrujenosti je, da za pol do tri četrt ure stopi- mo malo k oknu, pogledamo v daljavo in sprostimo to mi- šico za minuto ali dve, lahko si tudi nežno zmasiramo oči in nato delamo naprej. Tistim ljudem, ki potrebujejo oca- la za delo na bližino, ponava- di so stari nad 40 let, pa seve- da absolutno priporočamo, da imajo dobra očala s pravo di- optrijo. V nasprotnem prime- ru se človek bolj utruja, oči postanejo rdeče, se solzijo, pojavljajo se glavoboli. In res se ni smiselno mučiti, ker se pri slehernemu človeku pojavi starostna slabovidnost ali zreli vid, ki zahteva dobra očala za delo na bližino. Res pa je, da si tega mnogo ljudi noče pri- znati. Kaj pa je z očali z dioptri- jo, ki jih lahko kupimo v tr- govini? Ne bi ravno rekel, da okvari- jo oči, gotovo pa niso pripo- ročljiva za neko daljše delo na bližino, morda za hiter po- gled, ne pa za polumo branje. Očala morajo biti namreč na- rejena po meri, kar pomeni, da imajo izmerjeno in temu prilagojeno medzenično raz- daljo, ki jo ima vsak malo drugačno, ker mora biti cen- ter leče točno nad zenico, ker ima ta svoje idealne lastnosti v centru, periserno pa slab- še. Očala, ki jih lahko kupimo na različnih prodajnih mestih, imajo neko univerzalno in ne izmerjeno medzenično razda- Ijo, leče na njih nimajo jasne- ga žarišča, ampak zajema oko tudi ostalo, kar za nekoga, ki dela veliko na bližino, ni pri- merno. Mnogo starejših ljudi uporab- Ija tudi branje z lupo, s po- večevalnim steklom. Seveda nekomu, ki ima nor- malen vid, ni potrebno bra- ti skozi lupo, če ima prava očala. Nekdo, ki ima pa neke okvare ne očesu, kot so na primer starostna degenera- cija, sladkorna bolezen ipd., zaradi katerih ne moremo do- ločiti optimalnega vida, takim osebam pa je celo priporočlji- vo, da uporabljajo lupo, ker si lahko sami približajo in pove- čajo črke, da lahko vidijo tudi ob slabšem vidu. Včasih pride tudi do trzanja veke. Kakšen pojav je to? To strokovno imenujemo or- bicuiaris oculi mykoymia, ko pride nehote do krčenja mi- sice, ki zapira očesno režo. Običajno to traja nekaj dni ali tednov in mine brez zdravlje- nja, na zdravje samega oče- sa pa nima ne kratkoročnega, niti dolgoročnega vpliva. Dioptrijo je danes mogoče odpraviti z operacijo. To se dela z laserskim pose- gom na roženici oziroma je to laserska reflektivna kirur- gija in pride v poštev samo za odrasle osebe po 21. letu starosti in pri ljudeh, ki ima- jo vsaj dve leti stabilno diop- trijo. Oči morajo biti zdrave brez vnetij, okvar ali brazgo- tin, potrebno pa je opraviti temeljit pregled, da se izmeri debelina roženice in se naredi njena topografija, na podlagi tega pa ocena, če je primerna za poseg. So pa za to primer- ni predvsem kratkovidni, ide- alna dioptrija je med 5 in 6 minusa, medtem ko so daljno- vidne osebe s + dioptrijo manj primerne, rezultat je slabši in dostikrat v teh primerih pri- de do tega, da se del dioptri- je ponovi. Sodobna očesna ki- rurgija je zelo napredovala in se da danes narediti že zelo veliko posegov, od operacij na roženici, ki so površinske, do korekcije vida, vstavljanja umetnih leč, do kirurgije sive mrene, ko odstranimo narav- no motno očesno lečo in na isto mesto vstavimo umetno, pa do operacij zadnjega očes- nega segmenta, kakor mi pra- vimo, ki pa so praviloma do- mena terciarnih ustanov, pri nas recimo Kliničnega cen- tra. Zelo veliko uspešnih ope- rativnih posegov na očeh izva- jamo, ena najbolj hvaležnih operacij za bolnika je ope- racija sive mrene, ker paci- ent že naslednji dan čuti zelo veliko spremembo. Očesna ki- rurgija je nedvomno zelo širo- ka veja in se razvija uspešno še naprej. Kako pa na oči vpliva jok? Jok ni škodljiv za oči, ker so solze obramba očesa in mu v nobenem primeru ne škodijo. Torej bova rekla moškim, ki solze radi zadržujejo... ... naj jočejo (smeh op.p), naj se ne kontrolirajo preveč... Kaj pa v primeru, če je solze- vod zožen? Ta se pojavlja predvsem pri majhnih otrocih v prvih mese- cih življenja. Najpomembnej- ši ukrep pri zoženju solzevoda je redna masaža solzne vreč- ke, s katero iz nje iztisnemo solze in na ta način prepre- čimo nastanek vnetja v solz- ni vrečki in razvoj kroničnih okvar. Večina stenoz se z rast- jo do takrat spontano razširi in niso potrebni dodatni ukre- pi. Za sondiranje pa se običaj- no odločimo po dopolnjenih šestih mesecih starosti. Zakaj ste se vi odlodli za za- sebno ordinacijo? Moram povedati, da sem že do sedaj delal honorarno kot oku- list v Zdravstvenem domu. Po- leg razloga, da je vsakodneva vožnja v Celje in nazaj napo- rna, sem se odločil za zaseb- no prakso tudi zato, ker na tem območju med Brežicami in Celjem ni oftalmologov. Pri tem pa moram povedati, da si ljudje narobe tolmačijo za- sebno prakso, češ da bi mora- li za obisk pri zasebnem spe- cialistu več plačati. To ni res, moje storitve namreč za zava- rovance, ki pridejo s potrje- no zdravstveno kartico, niso nič dražje in jih ne plačajo nič več kot v zdravstvenem domu ali v bolnišnici. Bojana Mavsar KAM V POSAVJU? Prireditve med 3. In 17. novembrom Četrtek, 3.11. - nastop 69 ways, Meho, Nookie 6 bAgßy, MC Brežice Petek4.11. - koncert skupin Marshmallow in Growing rats, MC Brežice Sobota, 5.11. - ob 20.00, }&zl rock večer, MC Sevnica Torek, 8.11. - ob 17.00, lutkovna predstava "Sonček če2 hribček gre, ali pa ne ...", Kulturna dvorana Sevnica - ob 18.00, tematski večer: Naše osončje, MC Krško Sreda, 9.11. - ob 19.30, Jamski človek, monokomedija, Kulturni dorn Krško Petek, 11.11. - ob 21.00, Martinov bal: DJ Roja, KUD SoundVision in barman Jaka show, MC Brežice - ob 21.00, Butnhrupn koncert: Adam West in 3ToneTamas, MC Kr- ško Sobota, 12.11. - ob 20.00, hip hop ft R'n'B večer, MC Sevnica - ob 20.00, festival Kurcšlus: Bloodfeast, Violent devoties, MC Bre- žice Torek, 15.11. - ob 19.30, dobrodelni koncert za prizadete v avgustovskem neurju v občinah Krško in Sevnica, Kulturni dorn Krško Sreda, 16.11. - ob 17. uri, lutkovna predstava Zakleta princesa, Kulturni dorn Krško WWHS SHEE NBUK NUS ink) POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Urednlštvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednlca Lidija Petrišič Prelom In priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Tlsk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopls je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornlka izide v četrtek, 17. novembra. ObžofniK