Prva narodna vlada Slovenije v Ajdovščini
in Ljubljani
Cim bolj se j§. leto 1944 na-gifoalo h toncu; tem jasnejša je postajala slika popolnega poraza HM©rjevaii h«rd. Prav zaradi tega ,.pa ^so se potrojili napoii naše armiade, ker je bilo treba premagovati. posled-nji bes nacistafinih zločdincev, istočasno pa zavarovati pravice jugbslovanskih liarodov tako glede notranje uredilve, kakor tudi glede pravičiiejših rneja, predvssm na slovepskem pod-rooju. V zgodwtni- raairodin.0-osvobodilnih bojev naših naro-dov bodo zato nepozabni.ti me-secij pošebno pa še prvi mese-ci leta 1945. če omenim iz tega časa sarrio herojski podvig naše armade ,ki ga. je iOT.ršila z osvoboditvijo Trsta iii,«celotne •Primorske, ko tega: nilače, niti motorizirana in tmli drugače. dobro opremljena zavezniška" vojska, ki je prpdirala od Ri-ma. proti severu, ni pričako-vala. Prav tej akciji se ima PrimOTSka v prvi vrsti ¦ zahva-liti za..svojo osvoboditev. in za priključitev novih predelov k matični zeralji. Pohod na Trst pa je tudi omogočil in celo. zahteval čim prejšnjo izvedbo organizacije . Ijudske oblasti, kakor je bila predvidena že na zasgdahju v črnomlju. Za-to je prišlo 5. maja 1945 do ustanovitve prve Narodne vla-de.Slovenije v Ajdovščmi;
Aprii 1954 je vnas©l poiseben nemir v Crnomelj in bližnjo okolico, kjer so' bili razri^ešče-ni IOOP, SNOS in njegovi grgarii. Na eni stram so bili napovedani . večji premiki • so-vražnih sil, ki so se umikale pred^' silovitimi napadi naše' •asvoiboailne acnnaide, na drugi strani pa je bilo čutiti vzr.akii. neko posebno narpetosfc, ki je napovedovala npve politične dogodke in nove uspehe.
In res je bil odrejen premik članov. SNOS in • najnujnejše-ga aparata »na nove položaje«. Preko Kolpe in dsvobojenih predelov Hrvatske je vodila na-ša pot proti Primoiski. Pred nami so naše juhaške enote opravljale poslednje naloge v zvezi z ostfoboditvijo teh kra-jev. Na Mašunu je bll kratek
zastoj, ker je prišla vest, da so v bližini Ilirske Bistrice skoncentirirane večje sovražne sile. Res je, da so bile11 večje sile, toda ne skopcentriranp, temveč štisnjene od naših enbt
• v tesen obroč, ki jim je .obe-tal pcjpolno uničenje: V oteroču,;. so   b&li   ostanfei   mihajlovicev-skih in drugih izdajalskih edi-nic, ki so hoteli šs^z.zadirtjiBiji močmi  potrditi  svoje   izdajlil: stvo iri oviratd ali celo prepr.e-čiti osvoboditev Pririiorske.
O teh in podobnih izdajalcih je-dejal tovariš Kidrič na za-sedanju' Predsedstva SNOS v Ajdovščini: »V poslednjih dneh svojega nesramnega početjaso svojo izdajo poglobili še s tem, da so se borili praty nam, narodnim osvobpditeljem, prav takrat, ko je naša vojska osvo-' bajala Trst, Goricp in Sloven-sko Primorje. Velikanski, ne-popravljivi so njihovi .zločini nad lastnim narodom. Najhuj-ši zločin paso storili ob švo-jem koncu. Jasno in nujno je ¦ zato, da organizatorji in. vodi-•telji zločincev ne zaslijžijo milosti.. •«            c         ,   .
•    Ko  je  bila  situacija  jaspa, smo   pot   nadaljeivali ' in   brez zaprek dosegli Ajdovščino. Tu je bilo že vse v posebnem raz-položenju, ki ga .daje občutek svobode, raoči jn predvsem pb-čutek znjagovitega konca' voj-ne.  To   razpoloženje  se  je.,v naslednjih dneh še stopnjevaio in doseglo svoj vdšek dne 5. ma-ja, ko je bilo najavljeno zase-danje Predsedstva SNOS.
Množice ljudl številni Irans-¦parentd in navdušeni klici pri-morskih ljudi; pomešaiii s par-tizansko pesmijo, so bild • uvod v svečano zasedanje. Ljudje so se zavedali pomerabnosti. do-gcrcfcka, čutild so tudd, zaikao ix>-. likšen poudarek lia .Primorski. Zatp je dejanškp izrekel tpva- . riš Jpsip Vidmar, ko je otvar-jal svečanp sejp predsedstva, ¦ misel vseh, kP j^ dejal: »Kraj, ki smo ga ižb.rali, nam jevele-van po dypjnem krdteriju. Prvič nam gre za dokumentacijp, da je ta zemlja naša in da je ni sile, ki nam bi tp zemljp, kdaj-kpli  še  iztrgala in  drugič} je
Ajdpvščina kraj, ki je.gepgrat sko središče ene najvažnejših dolin    Slovensfeega;   Primorja
Osnpvnp analizo o trenut-nem stanju in p'naših nalogah je podal na zasedanju tovardš Bpris Kidrič. Govpril-je'p sve-tPvni situaciji, p vlpgi demp-kratskih sjl v svetu, o razvoju jugpslpvanskih narpdpv, p vlo--gi jugoelovangke armade, pri čemer je. ppsebno ppudaril vlogp IV. armade '-in slpven-skega IX. koipusa pri osvobo-ditvi Prim,prske, govoril je p razvpju ljudske pblasti, p " Pd-nosu- dpvmai)ošln in o delu za obnovo, kl nas čaika. Njego^e-mu referatu sp sledili gpvpri raznih ptedstavnikpv, ki sp po-udarjali ppmembnpst dpgpdka. Važen prispevek k pceni stanja in k ugptavljanju bodpčih ha-]pg je bil govpr tpvariša Kar-delja, ki se je pglasil kot za-stppnik tpvariša Tita in cen-tralne vlade. Prva Narodna vla> da SlPvenije je bila izbran|. V srcu Šlovenije, v LjubljandJ sp se odigravale še zadnje traf gedije vpjne, še sp pdmevali Btreli in še sp poizkušali na-rodni izdajalci reševati pstanke z razbitin svoje' pplitične bar-ke, ko je bil v središču Tri-morske postavljen npv kamen! v zgradbp slovenske: državnp-sti. JLjudska Pblast je prejela svoj ppliii odraz v prvi sloven-, ski' vladi| ki je prevzela skrb ža zmagpvitp dpkpnčanje. bPr-benih: nalpg slpvenskih delpv-nih ljudi in za čimprejšnjo Pb-npvp našega gpsppdarstva. Za pfedsednika vlade. je bil izbran t»vari§ Bpris Kidrič, 6igar ime je bilp že -dotlej vezanp na vse važnejše pplitične in vpjne ak-cije v SlPveniji, saj je kPt sekretar Izvršnega cidbpra OP .in kp't pplitkpmisar slpvenske vojske predstavljal osredmijb psebnpst. . našega pplitičnega snvljenja in je zvesto izvajal in dopplnjeval na fiašem p.zemljiA akcije in zamisli-tovariša Tita in njegovKi sodelavcev. Zatp je bil tudi najbplj ppklican.
Dne 7.maja je posebnp po-rpčilp Generalštaba.' Jugpslo-•raanisikie armade; sppiročilo, da je psvpbojena Ljubljjana; Naše
misli sp se kakPr ha povelje odtrgale od dne^iidih nailog, raa-še želje sp naš pp najbližjih poteh vpdile v slbvensko pre-. stPlnicp, v kateri smo dpživ-Ijali toliko lepih, pa tudi tež-
•kih dni, kjer šmp pričeli našp ppt in jo Sedaj po štirih Ietih zmagpvitd kpnčujemp.
Delp je.; dpbilp takoj svpj npvi tpk.: Vsi srap se. priprav-ljali na pot v Ljubljanč, ka-mpr je prišla slpvenska vlada dne 10, maja 1945. Ker . sefn rapral že dan prej v Ljubljanp, sem impl že ppsebnp prilpžnpst ugotavljati razpoloženje ljudi iii pfiprave' za isprejem v Ljub-ljani. Pp.ppti dpjLjubljan€! se je mešal Pbčutelc sprbščenpsti in veseija ,z vojaškp p'ripravlje.' npstjp/saj sp bije ceste polne
.vpjaških enpt, ki so hitele za SPvfažnikpm prpti rneji, gpvora je bilp p pstankih razbitih belp-gardistpv, z vsem tem pa s^ je mešalo veselje in napeto pri-čakpvanje prebivalcev, Pdvisnp' pd tega, kakšen je pač bil riji-hpv pdnps dp partizanpv pz. dp narpdnih izdajalcev. Ciiri bplj se je člpvek bližal Ljubljani, tem bPlj prazničnp je bilp raz-pplpženje. .Razpploženje - -same Ljubljane. pa se šplph ne' 'd'a ppisati. Stanje veselega priča-kovanja je trajalp v Ljubljani vsp npi5 in.se naslednji dan še stopnje^alp, dpklerni dpseglp vrhunca v mnpžičnem spreje-mu prve slpvensk,e vlade.
Še nikdar ni bilp na ljub-Ijanskih'ulicah tplikP ljudi, še.
, nlkdar.ni Ljubijana takp iskre. np in piisrčnp ppzdravljala, še nikdar si ni takp dajala duška prav pb tej priliki. Tp . pa je tudi razumljivp, siaj je bilp.živ-ljenje pred tem inračnp, ppliip spvraštva in zlpbe, negotovp in brez vsakih jzgledpv. Sedaj pa je hastppila sprpš^enpst, svp-bpda,. radpst in zadovpljstvp. Lepo "je to; ppvedal v s.vojem ppzdravnenj gpvpru na Koii-gresnefn fogu. umrli pesnik Otpn Župiaričič: »KdPr je mpral živeti štiri .leta vklenjen v ve-rige, ki nam jEl je skpval tu-jec s ppmdčjo zločinskega iž-dajstva lastnih izgubljericev, sleparjev in slepcev, kdpr je
uapral ves ta čas zatajevati pa^ met, misel ,in dustvo, besedo, vsak ppgled. in sleherni gib, se pdreči preppkpnčiii hPji ter mplčati na sramptnp ppčetje klavrnih ppniglavcev, ta ve iz krute izkušnje, da se trajnp brez svbbode ne da živeti, ker. je takp življenje hujše Pd stp smrtL Prebiti se je dalo s trd-np verp in z mislijp na trenu-tek, ki je nappčil zdaj.«
Pp vsej ppti je dpživljala Narpdna' vlada prisrdne pO-zdrave. ljudstva, dpkler ni, v sami Ljubljani dpživela, najpri-srčnejši šprejem; kakršnega splph inore dati mhpžica ti-stim, ki .jih hPče v-svojo. sre-dinp. Vse dd Viča. pa -do iKph-gresnega trga ,so tisoči in.tišo-či v strnjeni.kblpni bozdravjja-li prve člane Narpdne. viade, s tem pa sp predvsem pozdrav-ljali svpj svbbodo, svojp Par-tijp, tpvariša Tita in vse tiste, ki sp se bprili za svobpdo ,in to svobodp res tudi ustvarili.
Glavni govprnik 6b spreje-mu 1? Ljubljani na Kpngres-nem" trgu je bil zppet tpvariš Bprls Kidrič. V pbširnejšem gpvpfu je ppkazal našp pbt, glavne zunanje ' pplitične: do-gpdke in ndtranje politične spremembe ter vzroke zanje. Svpj gtovpr pa je zakljudil z besedamd: »...naj se tp veli; ko Tnavdušenje, ki. ga v teh dneh izkazuje naša bela Ljub-ljaiia, naj se sampzavest naše bele Ljubljane, požrtvovalnost naše bele . Ljubijane, njena hvaležnost. všem . žrtvain naše težke bprbe izkaže v prilipd-njih dneh, da bomp začeli z vsp vneirtP pp ' vseh mpčeh veštnp, vztrajnp in neumprnp graditi svpjp ljudskp narpdnp Pblast in pbnavljatisvpjp.de-želo, skratka, Stpriti vse, da se bp v resnici ustvarila sreč-na bPddčndst riašega ljudstva, sre&na bodočnost naših pptom-,cev, našilh Otrpk!«
še dplgp sp pdriievali prvi ppzdravi po beli Ljubljaniin pstali sp. V trajnem šppmihu vsein, ki sp z radpstjp v srcu dpživljali majske dni Psvpbo-ditve leta 1945.
Preteklp je deset let pd ta-
krat. Obnpvili smp deželP, iz-gradili npve industrijske pb-jekte,- dPživeli težke preizkuš-nje in razpčaranja pa tudi mnpgp veselih dpgpdfcpv. Bo-rili srap se za ppnpvo dphw-vine. Doživeli smp izdajstvp informbirpjevških ' držav, pp-polnp gospbdarskP blPkadP .in tudi ppppln zlpm te blpkade. Razvili smp dalje- prgane ljud-ske pblasti, ustvarill delavske prgane* upravljanja, da lahkp danes uvajamp družbenp upravljanje splph. Však npvi. kprak je ppgpjen z uspehi prejšnjega, vsak novl ušpeh.je težkp pribbrjen, toda vsak no-. vi nappr in. vsaka" npva, zapre:'. ka. ki-epi našp enpthpst; dlviga naišp zavest ih utrjuje prepri-čanje, da/smo na pravl ppti, ker dpslednp izpplrijujemp Pb-veznpsti, ki sp . jih dajali' naši najbpljjši bprci, kp sp stopali ,y bprbpza svobpdp.
Prvega predsednika sloven-ske vlade ni ve$ med nami. Med tem je bpravil^med nami in" ža vsp Jugoslavljp veliko delp- Zato žtvi z nami in nam psjtaja &. svojim vzgledpm ved-np vzppdbuda, da neomajnp •\jerujemp v" tjšpeh svpjega de-la; ker je to tišpeh' našega ljučl-' stva, ki je zavestnp ustvarjalp svpjp pblast in zato za,vestnp ppdpiralp- nappre svpje prve vlade.      •     ¦                           :,
Pot od AjdPvščine.-„ do Ljub-Ijane je le delček dpgajanj'v zadnji. vpjni, kakpr je prva sipvenska Narpdna vlada le \ del velikega -gibanja v izgrad-nji slpvenske. državnpsti, - tPda fiel, ki bp- trajnp. vpisan v zgo-dpvinp šlpvenskega narpda kpt ppmemben mejnik v ustvarja-nju npvega, svpbpdnega življe-nja slpvenskih delpvnih ljudi, kpt najbpljši dpkaz, kaj lahkb ustvari bratskp - spdelpvanje na-rbdpv Jugpslavije, kaj zmpre enptripst, odlpčnbst in preda-npst stvari delpvnih mnpžic. Sppmim na,tp pot nam bp ved-np tudi šppmin na našega to-variša Petra, na .prvega pred-sednika Narpdne vlade SlPve-nije — BPrisa KidriSa.       •       ;
Zoran Polič