Katoliški
1 UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.250
I 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . .	... h 2.500
,! PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 3.500
34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	
	s
Leto XXI. - Štev. 29 (1059)
Gorica - četrtek, 17. julija 1969 - Trst
Posamezna številka L 50
laMički aaše Mane sram NIXON IN MOSKVA
Naša prosvetna društva so si ob začetku meseca julija vzela zaslužene počitnice. I)o prihodnje jeseni nimajo na programu nič večjega. Poleti bo še kak izlet, romanje. A to ni več v pravem pomenu kulturno delo. Zato je pravi čas, da napravimo nekoliko pregleda črez prosvetno delo, ki so ga opravila društva in druge skupine včlanjene v Zvezo slovenske katoliške prosvete (ZSKP).
Središča tega dela so bila v preteklem letu štiri: Števerjan, Gorica, Štandrež in Doberdob. Vsako izmed teh je imelo svoje značilnosti.
DOBERDOB
Tu so ustanovili prosvetno društvo »Hrast«, že prej so imeli delaven cerkveni pevski zbor in pa razne nastope v župnijski dvorani. Prav to dvoje, obstoj in delovanje cerkvenega pevskega zbora ter dokaj bogato kulturno delo v župnijskih prostorih je bilo verjetno tisti odločilni element, da so lansko leto začeli zidati novo prosvetno dvorano in da so letos ustanovili tudi društvo »Hrast«. V tem društvu so se zbrali člani cerkvenega pevskega zbora in pa številni drugi mladi ljudje, ki so pokazali že zelo pestro dejavnost s koncerti, športnimi tekmovanji, dramskimi prireditvami. Višek so dosegli v nedeljo 6. julija, ko so organizirali pester kulturni program ob zaključku loterije za novo dvorano. To je bil dober program, ki je trajal dva dni in je privabil v Doberdob nad dva tisoč ljudi. Društvo je s to prireditvijo pokazalo, da ima požrtvovalne in agilne člane. Društvo samo sicer ni še formalno včlanjeno v ZSKP v Gorici, vendar je pričakovati, da bo to storilo v prihodnje.
ŠTANDREŽ
Ta vas je bila v pretekli sezoni kulturno najbolj razgibana. Razlog za to je bil stoletni jubilej njihove čitalnice. Ta priložnost je srečno združila v skupnem hotenju in v skupnem delu obe idejno med seboj različni si skupini štandreških kulturnih delavcev. O tem jubileju in o pobudah, ki so bile s tem povezane, je bilo že veliko napisanega v preteklih mesecih in ni potrebno, da bi tukaj zopet obnavljali. Povejmo le, da je imelo njih prosvetno društvo Štandrež, ki je včlanjeno v ZSKP, zelo pomembno vlogo pri vseh teh proslavah in kulturnih nastopih. Ne samo, da je predsednik tega društva dr. Damijan Pavlin bil tajnik odbora za proslave, temveč smo videli lepo število članov tega društva, ki so pomagali povsod, kjer je bilo potrebno, posebno še z nastopi na odru.
Poleg tega skupnega dela je društvo imelo še bogat samostojen program. Predvsem je naštudiralo več iger, s katerimi so nastopili v domači dvorani in tudi drugod (n. pr. v Katoliškem domu in v števerjanu.) Poleg dramatike so nastopili še s pevskim zborom ob raznih priložnostih. Pripravili so večje število kulturnih večerov s predavanji in povabili tudi tuje skupine, da so pri njih gostovale.
V	okviru društva se je osnoval tudi športni odsek, ki je že začel z vajami’ in nastopi. V dvorani so zelo pogosto imeli primerne filme.
ŠTEVERJAN
Ta vas, ki kot stražni stolp čuva nad vso Goriško deželo, je v pretekli sezoni zabeležila najbolj vesel dogodek v povojnem času, ko so odprli nove društvene prostore in pa dvorano. Ta sicer ni še dokončana, je pa kljub temu uporabna za prireditve. Otvoritev novega doma je števerjanske kulturnike nagnila, da so naštudirali igro Deseti brat, s katero so potem gostovali tu in tam po deželi. Bili so tudi v Medani v jugoslovanskih Brdih. Zelo se je razvil njihov glasbeni ansambel Jana, ki posrečeno dopolnjuje dramsko delo. Tudi na kulturne večere niso Pozabili, čeprav so se morali zadovolje-
vati še s staro dvorano, ki je prav malo primerna za prireditve.
V	okviru društva »F. B. Sedej« so poživili tudi športni odsek, ki je obstajal že prej, je pa bil bolj malo delaven. Letos so se tudi športu bolj posvetili. Kar manjka števerjanskemu društvu, je večja zavzetost za petje. Saj bi brez večjih težav lahko imeli boljši in bolj številen pevski zbor. Dobrih glasov jim ne manjka.
GORICA
Končajmo ta površen pregled v Gorici. Tu je kot že prejšnja leta bilo osredotočeno kulturno delo v Katoliškem domu. Ta dvorana je letos obhajala sedmo obletnico obstoja, življenje v njej ni bilo nič manj živahno kot prejšnja leta. Od oktobra do junija je bilo vedno kaj v Katoliškem domu. Dramski nastopi, koncerti, kulturni večeri, razne proslave so se kar vrstili skoro vsako nedeljo. Med tednom ni bilo nič manj živahno: bile so seje, vaje, sestanki. Saj v okviru Katoliškega doma delujeta dva zbora, Mirko Filej in Lojze Bratuž, tam je letos vadila folklorna skupina, ansambel MI-NI-PE, tam je imela vaje dramska šola, tam so se zbirali na sestanke skavti in volčiči. Zato res tudi med tednom ni bilo dolgočasno.
Naj omenimo športno društvo Olimpijo, ki ima sedež v Katoliškem domu in je tam sedaj dobilo tudi novo igrišče za odbojko.
Med prireditvami v Katoliškem domu velja posebno poudariti razstavo slovenske ljudske nabožne umetnosti, ki je bila do sedaj tista pobuda, ki je zbudila največ pozornosti. V zvezi z razstavo je SKAD organiziralo vrsto predavanj, ki so se raztegnila črez vso sezono in so bila strokovno na višku. Bila so predavanja, ki so osvetljevala ljudsko umetniško u-stvarjalnost na raznih področjih in so jih imeli razni strokovnjaki iz Slovenije.
V	PEVMI IN PODGORI
Tam sicer nimajo primernih prostorov za večje prireditve, so pa imeli kulturne večere, priredili so izlete in manjše dramske nastope. Razni mladi ljudje iz teh delov vasi in iz Sovodenj, sodelujejo pri društvih in pevskih zborih v Gorici. Isto velja za Rupo in Peč.
Ce bi kulturno delo povzeli v številkah, so društva in druge skupine, članice ZSKP, pripravile nad 30 kulturnih večerov, 12 koncertov, okrog 25 dramskih nastopov in večje število različnih drugih kulturnih pobud. Koliko je bilo udeležencev? Točno število je težko ugotoviti, ker i-niam na razpolago samo statistiko udeležencev v Katoliškem domu. Tu jih je bilo skupno okrog deset tisoč. Ce jih je bilo po vaseh približno toliko, dobimo 20 tisoč udeležencev v eni sami sezoni. Mislim, da to ni malo in da priča, da smo kljub vsemu še vedno narod, ki ljubi svojo kulturo. To naj nam bo v vzpodbudo za novo sezono.
(r+r)
Politični komentatorji označujejo kot veliko senzacijo leta sklep severnoameriškega predsednika Nixona, da bo v začetku avgusta obiskal Romunijo, državo, ki spada v komunistični blok in se za en dan ustavil v romunskem glavnem mestu Bukarešti. Pred Romunijo bo Nixon prepotoval Filipine, Indonezijo, Tajsko ter se ustavil še v Indiji in Pakistanu. Nekaj časa se je tudi govorilo, da se bo srečal s Titom, a zadnje čase je bilo objavljeno, da do tega srečanja zaradi pomanjkanja časa to pot ne bo prišlo. Dan po Nixonovem odhodu iz Romunije se bo nato začel deseti kongres romunske komunistične partije.
Romunija je izročila povabilo Nixonu že koncem letošnjega februarja. Predsednik ameriške vlade je s tem v zvezi izjavil, da Moskva o Nixonovem obisku v deželi, ki spada pod njeno vplivno področje, ni bila seznanjena, saj je Nixon poglavar neodvisne države in zato ni dolžan, da bi svoja potovanja prej sovjetski vladi sporočal. Zagotovil pa je sovjetske voditelje, da ni v Nixonovem obisku nikake protisovjetske osti!
NIXON NEKDAJ IN SEDAJ
Ko je pred 22 leti Nixon povzdignil svoj glas proti komunizmu, je to kaj lahko storil, saj je Stalin skoro vsak mesec poskrbel za kakšno novo potezo, ki je razburila svetovno in še posebej a-meriško javnost. Nato je leta 1953 Stalin umrl, Nixon pa je še naprej z vso zavzetostjo tolkel po komunizmu.
Danes je oči vi dno, da Nixonu ni všeč, če se lahko sklicuje na nekdanje njegove izjave o komunizmu. Tudi Nixonu je namreč postalo jasno, da se je komunizem zadnji dve desetletji močno spremenil v vsebini in obliki. Naj omenimo le nekatere!
Pred dvajsetimi leti je komunizem poznal le enega gospodarja: Stalina v Kremlju. Tam so se kovale politične akcije za komunistične stranke vsega sveta, tam 'so določali, v čem je komunistična pravovernost, tam so skrbeli, da sta ostajali politična enotnost in organizacijska strnjenost komunistov na neomejni disciplini. Vse takratno delo komunizma je bilo zavito v molk in temo; slepa pokorščina, popolna predanost Stalinu in fanatična pripravljenost na žrtve so bile tedaj značilni izraz vsakega zavednega komunista. Kdo bi torej zameril Nixonu, če se je takrat vključil v ostro besedo proti komunizmu
Peti seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani
Od 30. junija do 12. julija 1969 je bil v prostorih filozofske fakultete ljubljanske univerze V. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Udeležili so se ga docenti, asistenti, lektorji slovenskega jezika na raznih univerzah, dalje književniki, srednješolski profesorji in visoko-šolci iz raznih evropskih in izvenevrop-skih držav. Nad 80 udeležencev je prišlo i/. Avstrije, Bolgarije, češkoslovaške, Francije, Italije, Jugoslavije, Kanade, Zapadne in Vzhodne Nemčije, Norveške, Madžarske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav. Številno so bili zastopani tudi zamejski Slovenci iz Tržaške, Goriške, Koroške in Beneške Slovenije.
Seminar je obsegal dva dela: lektorat in predavanja. Lektorat je potekal v začetni, srednji in višji stopnji. Predavanja so bila skupna in so obravnavala vprašanja jezika, književnosti in kulture. Imeli so jih današnji predstavniki slovenistike in drugih kulturnih področjih.
Zanimanje za seminar raste iz leta v leto, kar dokazuje vedno številnejša u-deležba. Na njem si udeleženci izmenjujejo razna izkustva in znanstvene dosežke in najdejo ob strokovni besedi odličnih predavateljev novih pobud za nadaljnje delo. Nemajhna zasluga seminarja je tudi ta, da slovenska stvarnost prepričljivo prodira v svetovno družbo.
in videli v Severni Ameriki edinega varuha, ki je še ščitil svobodo narodov in držav po vsem svetu.
Danes Nixon dobro ve, da ima opraviti z drugim tipom komunizma kot pred dvajsetimi leti. Prvič: komunistični svet nima več vodnika, ki bi avtentično odločal, kaj je vsebina komunizma. Drugič : komunizem nima več enega samega središča; Moskvi se je pridružil še Peking, pa če hočete, tudi Beograd. Tretjič: Komuni-zmov je danes že toliko, kolikor je komunističnih strank. Vsaka od njih skuša ljubosumno zaščititi svojo neodvisnost. Moskva si ni vedela pomagati drugače kot da je proglasila Brežnjevo teorijo o omejeni suverenosti komunističnih držav.
OBISK V ROMUNIJI
Nixonov obisk v Romuniji je, kot smo zgoraj zapisali, predviden tik pred kongresom komunistične romunske stranke in bo brez dvoma vplival tudi na nje-
govo vzdušje. Romunski komunistični diktator Ceauescu, ki je v Washingtonu zapisan kot »komunist, ki misli s svojo glavo«, bo skušal ta obisk izrabiti za okrepitev svoje politične neodvisnosti od Moskve.
Jasno je, da vsa zadeva kremeljskim mogotcem ni ravno pogodu, a zaenkrat morajo k vsemu delati prijazen obraz, saj so iz Washing-lona ponovno že prejeli zagotovilo, da potuje Nixon v Bukarešto, ker so romunski voditelji izrazili željo po boljših odnosih med Vzhodom in Zahodom, ki naj bi zagotovili trajen mir. Uradno pa so se v Moskvi vedno proglašali za prvoborce miru na svetu. Kako naj torej tako potovanje obsodijo? Zato se je Moskva raje zavila v molk in ne daje komentarjev. V srcu pa smatra Nixonov obisk gotovo za neprijazno dejanje. V njem vidi nov poskus ameriške nadvlade in nevarnost, da bodo v komunističnih vrstah na Vzhodu pognale nove klice razkola in odklona od Moskve.
Svet v velikem pričakovanju
Lunina mrzlica je zajela ves svet. če ne bo v zadnjih trenutkih prišlo do sprememb ali težav, bosta dva od treh astronavtov Amstrong in Aldrin po 112 urah in 50 minut poleta kot prva človeka vstopila na lunina tla. Za to osvajanje lune so Amerikanci do sedaj izdali 16.000 milijard (in milijarda je tisoč milijonov!) lir, kar pomeni poldrugi letni obračun vse Italije.
Medtem pa je Sovjetska zveza prejšnjo soboto izstrelila proti mesecu avtomatsko postajo »Luna 15«. Svetovna javnost je ostala malo začudena nad to izstrelitvijo prav v tem času, zlasti ker sovjetsko poročilo ne pove jasno, kakšna je pravza-.prarv naloga te postaje. Nekateri menijo, naj bi ta ladja-robot prehitela ameriške vesoljce s tem, da bo prva pobrala nekaj vzorcev z luninega površja in jih še pred njihovo vrnitvijo prinesla na zemljo; spet drugi pa mislijo, da si je Sovjetska zveza izbrala prav ta trenutek, da bi odložila svojo vizitko na istem kraju, kjer bi po ameriških predvidevanjih njihov železni »pajek« spustil svoje kovinske noge.
Vsekakor se ameriški znanstveniki ne vznemirjajo zaradi poleta »Lune 15«. Saj se še to ne ve, ali bo sploh mehko pristala na mesecu in ali se bo mogla vrniti na zemljo. Prejšnja sovjetska postaja iz družine »Lun«, ki so jo bili izstrelili letos 7. aprila, je n. pr. zašla v tir meseca in se ni mogla več rešiti iz njega, tako da še vedno kroži okoli lune kot njen umetni satelit.
Ta negotovost pa zadeva tudi sama a-meriška vesoljca. Ko se bosta spustila na lunino površino, se bodo zanju začeli najbolj dramatični trenutki življenja. Najmanjša napaka, spregled kakega navodila, nepremišljen gib, in njuna usoda bi ostala za vedno zapečatena. Zato njun »sprehod« po luni ne bo niti tako enostaven niti lahek, kot si mi, neizvedeni ljudje, to predstavljamo. Upajmo samo, da bo ves načrt za osvojitev lune držal do kraja in dal prav (vsem tistim, ki so ga pripravili.
okolje, v katerem deluje, čeprav bi morali nekateri s svojim »verskim nacionalizmom« prekiniti. Poljska se ne sme dati voditi zgledom Zahoda. Razmere v zahodnem svetu so v marsičem drugačne kot na Poljskem. Poljska ni tako »inte-lektualizirana«, kot so zahodne dežele. Višinski je tudi mnenja, naj na Poljskem še kar ostane precej latinščine pri maši. »Latinščina ima pri nas poseben pomen,« je dejal kardinal. »Tu gre za vprašanje kulturne ravni.«
Na Poljskem so danes uradno tri organizacije katoliških laikov. Predstavljajo troje gibanj, ki ima vsako svoje glasilo. Skupina »Znak« deloma predstavlja težnje nekdanje »Ljudske Stanke«. V njej delujejo mlade katoliške sile, ki so se zelo zavzele za uveljavljanje koncilskih smernic na Poljskem. Druga skupina je Kr ščansko socialno gibanje, ki ga je začel poslanec Frankovvski. Začetnika gibanja so zdaj zapustili njegovi dosedanji somišljeniki in šli v svojo smer. Ta skupina daje vtis, da nima jasnih ciljev in da ni velikega pomena. Tretje gibanje se imenuje »Pax«. Temu so nekateri očitali preveliko levičarstvo. Od časa do časa kritizira nastope poljskega episkopata in se hoče politično močno uveljaviti.
Poljska stvarnost
V	nagovoru bogoslovcem v Varšavi je kardinal Višinski, poljski primas, dejal, da je treba le počasi in previdno uvajati novosti, ki jih je predvidel zadnji vesoljni cerkveni zbor za obnovo Cerkve. Meni, da morajo na Poljskem izhajati iz svoje stvarnosti. Cerkev mora upoštevati
Vladna kriza se nadaljuje
Mariano Rumor je prejel te dni od predsednika italijanske republike Saraga-ta nalog za sestavo noive vlade. Ni jih malo, ki zelo skeptično ocenjujejo njegove možnosti za uspeh; v vsakem primeru pa bodo pogajanja zelo težavna.
Rumor ima to pot na izbiro sestavo vlade s predstavniki treh strank: s socialisti de Martinove struje, s socialnimi demokrati, ki so socialistično stranko nedavno razbili in z republikanci. Ti zadnji so že izjavili, da vsaj za enkrat nočejo prevzeti odgovornosti v novi vladi. De Martinonovi socialisti bi bili edini in brez novih pogojev pripravljeni vstopiti v vlado, ne pa tako socialni demokrati. Ti zahtevajo jamstev, da ne bi prišlo do odprtja nasproti komunistom.
Krščanska demokracija je v precejšnji zadregi: nobeni strani od razdvojenih socialistov ne bi želela dati prednosti. Istočasno pa jo vznemirjajo isti pojavi kot socialistično stranko pred razcepom: njeno levo krilo vztrajno zagovarja večje zbližanje s komunisti.
Obletnica naše Kalvarije Razgovor z misijonarjem K. Kerševanom
Pred osemindvajsetimi leti se je začelo: aprila meseca leta 1941 sta v usodo in življenje slovenskega naroda brutalno posegla nacistični in fašistični okupator. Naš narod je moral ponovno na križev pot. še vse hujši in strahotnejši je bil od tistega v letih 1914 do 1918, ki ga je v Podobah iz sanj sodoživljal veliki Ivan Cankar.
Tujim okupatorjem se je pridružil še domači krvnik, slovenski komunizem. Pred seboj je imel jasen cilj — komunistična revolucija. Doseči jo je hotel za vsako ceno, brezobzirno, s krvavim nasiljem, točno po načrtu in navodilih: »...V fizičnem uničenju sovražnika ne sme biti ni-kakega prizanašanja. Vsakršen znak človeškega čustvovanja, ki bi ga proletar-stvo kazalo nasproti razrednim sovražnikom med oboroženo borbo, ustvarja samo nove težave in lahko dovede do poloma vsega gibanja, če se razmere obrnejo proti nam... Najprej je treba pomoriti vse voditelje na drugi strani, nato pa še iztrebiti vse tiste, ki bi se utegnili zoperstavljati uspehu vstaje...« (Neuberg: Oborožena vstaja, izdaja 1936).
Pot našega naroda na Kalvarijo je bila posejana s strahotnimi žrtvami. Okupatorji so množično izseljevali, odpeljavali ljudi v vojsko, na prisilno delo, v konfi-nacijo; požigali so domove in vasi, streljali talce, polnili koncentracijska tabori šča.
Komunisti so s svoje strani izzivali okupatorja, da je še bolj besnel nad nedolžnim in mirnim prebivalstvom. Tej vrsti strahovlade so pridali še svojo: začeli so s pobijanjem lastnih bratov, z likvidacijami. Pod bratomorno komunistično roko
so začeli padati zavedni Slovenci: politični voditelji, ideološki nasprotniki, inteligenti in preprosti, duhovniki in laiki. Njih edina krivda je bila: niso bili komunisti.
Dolga je bila pot na Kalvarijo, celih pet let, številne so bile žrtve, toda najstrahotnejša je bila Golgota. Pred štiriindvajsetimi leti se je dopolnilo gorje našega naroda. Ni bilo dovolj, da je na tisoče naših ljudi pomrlo v Gonarsu, na Rabu, v gramozni jami pri Ljubljani, v Dragi, v Rižarni, v Matthausnu, v Dachauu in drugje. Komunistični oblastniki v Sloveniji in Jugoslaviji so praznovali prevzem državne oblasti s pokolom deset tisoč slovenskih ljudi, ki so jih Titovemu režimu izročili angleški zavezniki. Meseca maja in junija leta 1945 so umirali slovenski možje in fantje, cvet slovenskega naroda. Strti cvetovi v mesecu cvetja! Komunistični »osvoboditelji« so jih zverinsko mučili in pobijali ter metali v množične grobove pri Škofji Loki, po gozdovih okrog Celja, po rudniških jamah okoli Hrastnika in Trbovelj, največ pa v Kočevskem rogu.
Ta pokol je strahoten, pretresujoč spomenik Titovega slovenskega rodomora. Zanj nosijo odgovornost vodilni slovenski komunisti Kardelj, Kidrič in drugi, formalno odgovorni pa so tudi Josip Vidmar in vsi takratni člani Izvršnega odbora OF: Jože Pokoren, Tone Fajfar, Edi Kocbek, Mitja Ribičič in drugi.
Mesec junij in julij sta torej veliki slovenski vernih duš dan. Naj bosta spomin na tragične žrtve vetrinjske žaloigre, obenem pa tudi spomin na vse žrtve okupacije in revolucije.	K.	M.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Odstotek duhovniških odpadov je majhen
. Senzacij željno časopisje dela vtis, kot da številni duhovniki zapuščajo svojo službo, če človek premisli številke statistik, pa vidi, da gre v resnici za zelo majhen odstotek duhovnikov. Take primere je Cerkev vedno imela. Kolikor živimo v času javnega razpravljanja in hitrih obveščevalnih sredstev, toliko bolj so danes ti primeri opazni. Zbujajo razmišljanje, sočutje in zgražanje. Cerkefv jih danes skuša reševati z večjo pozornostjo in večjim razumevanjem. Ker je tudi med verniki več razumevanja za duhovnike v krizi, daje vodstvo Cerkve, če so določeni pogoji, hitreje posebno papeško di-spenzo, da »postavi duhovnika v laiški stan«. Oseba, ki je prejela mašniško posvečenje, seiveda ostane duhovnik. Ne sme pa svoje službe izvrševati (razen v primerih smrtne nevarnosti). Mnogi duhovniki, ki so zapustili svojo službo in bi radi uredili svoj položaj, so v povojnih letih prejeli dispenzo celibata. Znano je, da v prvi Cerkvi ni bilo zakona o celibatu in da so ponekod v katoliški Cerkvi (pri vzhodnih obredih) še danes nekateri duhovniki oženjeni. Ne gre tu za božji zakon, za Kristusovo naročilo, ampak za določilo, ki ga je zaradi potreb uvedlo vodstvo Cerkve, sprva ponekod, kasneje pa na splošno v Cerkvi.
Novo besedilo za obred sv. krsta
Po dolgem študiju je končno pripravljen novi obred za delitev sv. krsta. Besedilo upošteva stanje otroka, ki ne more sam odgovarjati. Zato se duhovnik predvsem obrača na starše. Starši prinesejo otroka h krstu, starši ga za duhovnikom pokrižajo na čelu, starši izpovedo vero, starši držijo svečo. Zato je želja, naj bodo pri krstu prisotni starši. Krst naj se podeli, če le mogoče, v župni cerkvi. Lepo je, če je prisotna župnijska skupnost, ki sprejme novega člana v svojo sredo.
Novi krstni obred bo stopil v veljavo 8. septembra, škofovske konference morajo sedaj pohiteti, da pripravijo prevod v narodne jezike.
Težave Cerkve na Poljskem
Poljski škofje so izdali posebno pismo o stanju Cerkve na Poljskem. Cerkev je še vedno v velikih težavah, če ne celo v vedno težjih, škofje so navedli šest točk, ki predstavljajo resne težave za Cerkev: novih cerkva ni mogoče graditi, krščanskega nauka ni mogoče poučevati v javnih prostorih, diskriminacija proti katoliškim delavcem, ni katoliških organizacij, tisk je omejen, duhovniki so v krajih, ki so pripadali Nemčiji, izpostavljeni še posebnim omejitvam.
Kdaj naj se praznuje velika noč
V	Atenah so se sestali zastopniki katoliške Cerkve, protestantov in pravoslavnih z namenom, da skupno premislijo, kako bi v prihodnje praznovali veliko noč vedno isto nedeljo. Carigrajski patriarh Ate-nagora je predlagal, naj bo velika noč vsako leto na drugo nedeljo v aprilu.
Armada preklinjevalcev
Italijansko združenje za borbo proti kletvini je imelo v Firencah svoj sestanek. Med drugim je bilo pri tem srečanju povedano, da je v Italiji 15 milijonov kroničnih preklinjevalcev, da o akutnih ne govorimo. Po tej statistiki se vsak dan izgovori nekaj sto milijonov kletvin.
Kako je pa med našimi ljudmi in v našem jeziku, ki kletvine sploh ne pozna in si jo mora zato izposojevati pri drugih narodih?
V Trstu se mudi na bolezenskem dopustu misijonski brat Karel Kerševan, ki že leta in leta misijonari v Kongu. Misijonar je Tržačan. V Kongu je tudi njegov brat Marcel. Misijonarja smo prosili, da bi nam nekoliko opisal razmere v Kongu in pogoje za misijonsko delovanje danes.
Gospod misijonar, kdaj ste prišli v Evropo?
V Evropi sem že od konca januarja. Iz Konga sem šel naravnost v Belgijo, ker sem pač član belgijske province lazaristov. In misijon, v katerem delujem, oskrbujejo belgijski lazaristi. Podvreči sem se moral zdravniškim pregledom in sedaj si utrjujem zdravje. V Belgiji sem se mudil tri mesece, potem pa sem prišel v Trst, kjer živim na rodnem domu, pri bratu in sestrah. Pred prihodom v Trst sem se mudil v Jugoslaviji skoraj mesec dni. Obiskal sem vse tamošnje la-zaristovske postojanke. Bil sem v Beogradu, ko so tam slavili 50-letnico samostojne province jugoslovanskih usmiljenk in sem se tam srečal tudi z glavnim predstojnikom naše družbe.
Posebno doživetje je bilo zame srečanje z dolgoletno misijonarko v Siamu s. Ksaverijo Pirc. Ko sem bil še tiskar v naši tiskarni v Grobljah, sem prebiral njena pisma, ki so bila potem natisnjena v Katoliških misijonih. Njena pisma so v meni podžigala željo po delovanju v misijonih.
Gospod misijonar, povejte nam, kakšne so sedaj razmere v Kongu. Pred leti smo slišali o stalnih nemirih.
Sedaj so se razmere ustalile. Pogoji za misijonsko delo so normalni. Vse šole so odprte. Možnosti za misijonsko delo je veliko, samo ljudi je premalo. Misijon, na katerem delujem jaz, je po obsežnosti večji kot cela Slovenija, šteje pa le okoli 110 tisoč ljudi. Misijon meji na reko Kongo. Večji del ozemlja je pokrit z gozdovi. Potujemo po reki Kongo, ki povezuje posamezna središča našega misijona.
Gospod misijonar, kako je s šolami na vašem misijonu?
Najbolj uspešno delo je z mladino in z otroki. Mi imamo dve šoli, eno za dečke, ki jo obiskuje okoli 500 učencev. Sestre vodijo šolo za deklice, katero obiskuje 600 učenk. Zato je na našem misijonu vedno vse živo. Seveda je še vedno dosti otrok, ki ne gredo nikamor v šolo. Državne postave ne nalagajo šolske obveznosti.
Razen naših šol je v kraju samem še protestantska šola in tudi državna laična šola. Tako se dogaja, da so iz iste družine otroci na vseh treh šolah, kjer so pač sprejeti. Na naših šolah na primer je veliko otrok protestantskih staršev. Povedati moram namreč, da so v tem kraju
Kako je Stalin prodal koroške Slovence
Letos za veliko noč je izšla v Ljubljani nadvse zanimiva knjiga Vladimira Dedije-ra »Izgubljeni boj Josipa Visarijonoviča Stalina 1948-1953«. V njej je med drugim tudi povedano, kako je pustil Stalin na cedilu Jugoslavijo v njenih zahtevah glede Južne Koroške.
V	času ko je sovjetski zunanji minister še terjal za Slovenijo Južno Koroško in je Bebler rohnel v Parizu, Kardelj pa organiziral doma množične manifestacije v podporo po zahtevi slovenskih krajev Koroške, je isti Molotov že dobro vedel, da smo Slovenci že davno prodani. Proda! nas je tokrat ruski rdeči car, se pravi sam Stalin, »oče vseh narodov« in »zaščitnik malih narodov«, zlasti še slovanskih. To -priča pismo, ki ga je pisal Stalin maja 1945 avstrijskemu kanclerju in voditelju avstrijske socialne demokracije, Rennerju:
»Zahvaljujem se Vam, spoštovani tovariš, za Vašo poslanico z dne 15. aprila. Ne dvomite o tem, da je Vaša skrb za neodvisnost, nedotakljivost in napredek Avstrije (udi moja skrb. — Pripravljen sem po svoji moči in možnosti nuditi sleherno pomoč, ki bi bila potrebna Avstriji. — Oprostite poznemu odgovoru. — Stalin.«
To pismo je priobčil znani Titov življe-njepisec Vladimir Dedijer v svoji knjigi in tudi povedal, kaj je dobil Stalin za to svojo »garancijo za nedotakljivost Avstrije« v času, ko je bil Slovenec spet poln upanja na priključitev k Jugoslaviji, in ki jo je na vid kar najbolj podprla sovjetska diplomacija na mirovnih konferencah. Moša Pijade pa je zapisal, da »je Stalin zabarantal pravico koroških Slovencev do
samoodločbe za 50 milijonov dolarjev povrhu tistih sto milijonov, kolikor so njegovi trije zahodni partnerji bili dotlej voljni priznati svojemu vzhodnemu partnerju«.
»Stalin je namreč brez vednosti koroških Slovencev, na skrivaj, mimo vodstva Osvobodilne fronte Slovenije, ne da bi obvestil Nacionalni komite AVNOJA«, pravi Dedijer, »barantal z velikimi silami o — nemškem imetju v Avstriji, ki ga je Sovjetska zveza zahtevala zase.«
To je bila koncem druge svetovne vojne cena za koroške Slovence, kot je prvi Londonski pakt zahteval za Italijo Primorce in Goričane ter celo del Kranjske. Rdeči car je izdal Slovence potem ko je dve leti uganjal z njimi burko na mirovnih pogajanjih v Parizu. Tam so Ameri-kanci, Angleži in Francozi razumeli, da je Stalin voljan popustiti glede avstrijskih meja, ter so pustili koroške Slovence na cedilu, ko so koncem maja 1945 ukazali partizanskim četam zapustiti Koroško. Toda jasno je prišla ta izdaja do veljave šele 1. 1947, ko so v Moskvi sklepali pogodbe z Avstrijo. Takrat sta Molotov in Višinski povedala Kardelju jasno, da »Sovjetska zveza ni mogla več vztrajati pri podpori ozemeljskim zahtevam do Koroške«.
Takšna je bila ta rdeča izdaja komunističnega carja, ki je iznenadila jugoslovanske komuniste, nas pa, ko jo beremo zdaj, prav nič. Rusiji ni bilo nikdar za male narode, niti za slovanske, če je šlo za njihov lastni dobiček. Koroška je šla v izgubo zaradi — komunizma. In Trst prav tako.
pred nami delovali protestantski misijonarji. še danes je njihovo šolstvo bolj razvito kot naše. Imajo tudi bolnico in več misijonskega osebja kot katoličani.
Gospod misijonar, koliko otrok, ki obiskujejo vaše šole, se da krstiti?
Na naših šolah se verouk redno poučuje. Proti koncu leta je krščevanje. Tisti otroci, ki so pripravljeni in imajo dovoljenje svojih staršev, prejmejo sveti krst. Reči moram, da se ne dogaja, da bi starši branili otrokom, da se dajo krstiti. Veliko joka je, če je kdo zavrnjen pri izpraševanju. Lansko ieto je bilo krščenih okoli 150 otrok.
Gospod misijonar, Cerkev doživlja zadnji čas koncilsko obnovo. Ali se tudi v misijonih kaj pozna vpliv koncila, pri bogoslužju, v načinu delovanja?
Mnoge ideje, ki jih je sprožil koncil, so bile v misijonih že prej na delu. Že prej smo imeli navodila, naj se čim bolj prilagodimo afriškemu mišljenju, kulturi, navadam. Mašo spremljajo afriški instrumenti. Glasba je vsa domačinska.
G. misijonar, kakšne so pa težave na vašem misijonu?
Premalo nas je. Zlasti manjka sester. Nikjer na naših postojankah nimamo sester, želeli pa bi si jih povsod: — mi, misijonarji in domačini. Želeli bi si več sodelovanja laikov. Vera je premalo poglobljena. Marsikdo se približa misijonu in postane katoličan, ker se tako dvigne na višji socialni položaj. Velike ovire za misijonsko delo so razdalje, pomanjkanje cest. Evropejci imamo težavo s prehrano.
G. misijonar, kako pa je z domačimi poklici?
Domačih poklicev je nekaj, a odločno premalo. Mnogi začnejo, a na poti omahnejo. Razumeti moramo, da je Cerkev v Afriki mlada, nima še tradicije, nima globokih korenin, a polagoma se položaj zboljšuje. Saj tudi Evropa ni bila naenkrat krščans-ka. Potrebna so bila stoletja. Koliko časa se je tudi v Evropi ohranjalo malikovanje v raznih oblikah! Afrika je dežela bodočnosti Ljudje so zelo nadarjeni. Hrepenijo po znanju. Tudi versko čutenje je zelo razvito. Lahko rečem, da so Afričani naravno verni. Vse to daje dobre upe za bodočnost. Predvsem pa ne smemo pozabiti na božje delovanje. Božja milost ima nešteto poti do človeškega srca.
G. misijonar, v Kongu misijonari tudi vaš brat Marcel. Kdaj bomo pa njega videli v Trstu?
Brat je bil zadnjikrat v Trstu točno pred dvajsetimi leti. Zdi se, da se ne bo več vrnil v Evropo. Popolnoma se je vživel v afriške razmere. Pravi, da se ne splača iti za nekaj mesecev v Evropo. Tu, razen domačih, nikogar več ne pozna, Počutil bi se kot tujec. V misijonih je že 36 let in v teh letih je bil samo enkrat v Evropi. Brata vidim le redko, morda enkrat na leto. V preteklih letih se je brat posvetil gradnji stanovanjskih objektov: zgradil je tri velike cerkve, več šol in stanovanjskih hiš.
G. misijonar, kaj bi še hoteli povedati svojim rojakom?
Zahvaljujem se vsem dobrotnikom, ki me zalagajo s slovenskimi časopisi in revijami, potem za raznovrstno drugo pomoč. Predvsem pa prosim za molitev, da bi klicali božji blagoslov na naše misijonsko delo.
Ptuj - najstarejše mesto v naših krajih
Mesto Ptuj slavi letos 1900 let svojega obstoja. Njegovi znani začetki segajo devetnajst stoletij nazaj, torej v rimsko dobo. Da je bilo vmes »rimsko mesto« z rimskim poganstvom, pričajo rimski »mitreji«, poganska rimska svetišča, posvečena bogu Mithru, čigar kult so z Vzhoda prinesli rimski vojaki.
Pa ne samo za poganski rimski Ptuj so ohranjene zanimive arheološke in kulturne priče (rimski kipi), marveč tudi za krščanski. Med cerkvenimi pisatelji prve krščanske dobe je znan tudi sv. Viktorin Ptujski, škof v Ptuju ali v rimskem Poe-toviumu, ki je ob Dioklecijanovem preganjanju okrog leta 304 umrl mučeniške smrti. Ta škof je bil prvi biblični ekseget latinske Cerkve. O njem nam poroča sv. Hieronim (Vir. ill. 74), ki se je spotikal ob njegovi slabi latinščini. Zato so mnogi mnenja, da je škof Viktorin bil po rodu Grk, da mu je grška govorica in pisava tekla veliko bolje od latinske. Škof Viktorin je bil v obmejni rimski pokrajini Panoniji z dvojnim kulturnim jezikom (latinskim in grškim) posredovalec bogate dediščine grškega pismenstva, zlasti Origena. Napisal je komentarje (razlage) k nekaterim knjigam Stare zaveze in k Skrivnemu razodetju isv. Janeza.
Za tako imenovanega «preseljevanja narodova, zlasti hunskih vdorov in pustošenj, tudi mestu Ptuju ni bilo prizanesena. V ptujski okolici se še današnji čas ohranja živo izročilo v pripovedki, da je v Ptuju umrl kralj Atila in da so ga pri Ptuju pokopali. Vsak hunski vojak je vrgel s sulico na truplo prst (zemljo). In ker je bilo hunskih vojakov toliko, je nad grobom iz prsti takoj zrastol kar cel hribček, na katerem so pozneje sezidali cerkvico sv. Roka pri Ptuju.
Naši slovenski predniki so že zgodaj zasedli mesto Ptuj in okolico. O tem pričajo tudi staroslovenska grobišča, ki so bila najdena že leta 1907, npr. na Hajdini, in 1909 na ptujskem gradu. Grajsko grobišče je bilo odkrito pri znanstvenih izkopavanjih, ko so hoteli utrditi lego rimskega kastela. Grobišče leži na rimskih razvalinah. Slovenski pokojniki so bili pokopani kar v svojih oblekah. Od 66 skeletov jih ima 25 pridevke ali nakit, ob-senčne obročke na prsih. Umrlim so položili v grob vso osebno premičnino, nakit, pogosto pa tudi orožje in orodje. Leta 1947 sta vodstvo Mestnega muzeja v Ptuju in Antropološki zavod zagrebške medicinske fakultete na grajskem grobišču odkrila nove grobove, tako da je sedaj odkopanih 283 grobov. Odkritje je nadvse dragoceno. Na nekdanjem ilirskem gradiču, ki je prešel v rimske roke, so Staro-slovenci svoje mrliče pokopavali ne samo na deskah, marveč tudi v krstah. Nakit priča o samostojni staroslovenski kulturni ustvarjalnosti, orožje pa o povezanosti
z vojnimi zavezniki.
O krščanskem slovenskem Ptuju vemo, da je spadaj še v kneževino kneza Koclja, vladarja Spodnje Panonije, ki je bila del frankovske Vzhodne marke. Skoz krščanski Ptuj je knez Kocelj pospremil sv. brata Cirila in Metoda na njuni poti v Rim. Ptuj je v cerkvenem pogledu še pripadal obnovljeni sirmijski ali novi panonski nadškofiji, katere prvi nadpastir je bil sv. Metod.
Ko je leta 874 velikomoravski knez Sve-topolk v Fronheimu sklenil z Nemci premirje, je ta mir bil tak, da je Bavarcem l'svetni in cerkveni oblasti) dal nekaj proste roke na vzhodu. Ti so zrušili ne samo kneza Koclja in uničili panonsko-slovensko nadškofijo, marveč je nadškof Metod izgubil tudi svoj panonski cerkveni teritorij. Novo cerkev v Ptuju, ki jo je nedvomno gradil knez Kocelj (vsekakor skupaj s sv. Metodom), je po Metodovem odhodu (izgonu) leta 874 posvetil spet nov višji cerkveni predstojnik, nadškof iz Salzburga.
V	Ptuju so se v srednjem veku naselili minoriti in dominikanci, ki so si ob samostanu sezidali lepe cerkve, »ptujski gospodje«, ptujski grofje, pa so sodelovali pri gradnji slavne Ptujske gore, znamenitega Marijinega svetišča na Dravskem polju, daleč naokrog znane božje poti. Tako Ptujska gora kot samo mesto Ptuj je prava zakladnica zgodovinskih in umetniških spomenikov, kot kraj pa izredno lepa točka s krasno panoramo slikovitega okolja (Dravsko polje, Slovenske gorice, Haloze, Pohorje).
Obdravsko mesto Ptuj ima za sabo slavno 1900-letno zgodovino. Nekoč škofijsko mesto v rimski Panoniji je tudi v srednjem veku bilo za Slovence važno žarišče verskega življenja. Preko njega je vodila tudi važna trgovinska pot na Ogrsko in Hrvatsko.
Sodobni Ptuj je že pred prvo svetovno vojno dosegel lepo mestno lice (magistrat, park, lepe drevorede) ter kulturne in socialne ustanove (gimnazijo, muzej, gledališče, bolnišnico in hiralnico), v sedanji dobi pa se mesto naglo širi tudi v podeželje, tako da so prve okoliške vasi postale že predmestje.
Ptuj je tudi v slovenski književnosti dobil svoje mesto. Iz njegove zgodovine so zajeli snov domači in tuji pisatelji (Remec). Njegovi domačini so Turnšek« Jeza in Potrč, iz bližine pa Ksaver Meško, Stanko Camjkar, Krivec, Borko, Kociper, Janežič, Kocbek, Ingolič. Iz zadnje vojne je Turnškov ptujski roman »In hrumela je Drava«.
Ptuj je spričo svoje zgodovine in zaradi tipične folklore pomembno slovensko mesto, in je njegov 1900. jubilej čast vsega slovenskega naroda.
Dr. Metod Turnšek
Stalini slivenski rninii v Sumili 1
V	nedeljo 6. julija ob 10. zvečer smo se romarji zbirali po svojih postojankah: v Dolini, v Boljuncii, na Katinari, v Rojanu, Barkovljah, na Opčinah in v Gorici. Pričakovali smo avtobuse, ki so nas prišli iskat tako, da so obšli kraje, kjer so bili romarji zbrani.
Pred nami je bila dolga še neznana pot. Vedeli smo pa, da ima tudi tam daleč Marija svoje svetišče,, iz katerega prihajajo blagoslovi na vse, ki jo želijo častiti, se ji zahvaljevati in jo prositi pomoči. Vsak avtobus je združeval romarje različnih krajev, ki so se do konca romanja lepo zlili v eno celoto. Tako je vseh pet avtobusov tvorilo potujočo Cerkev tržaško-goriških Slovencev.
Pri vhodu na avtocesto Trst-Benetke so se prav za polnoč zbrali vsi avtobusi po številkah od 1 do 5. Romarji smo se zaupali skrbnim voditeljem, ki so v duhovni povezanosti trosili med nas dobro voljo, katera je potrebna za globlje spoznavanje Boga in za dober uspeh vsakega potovanja. Vsa skupina je štela 215 udeležencev.
Nočna vožnja do Genove je hitro minila in že smo bili malo pred poldne na carinskem pregledu pred vstopom na ladjo. Tukaj smo preživeli prvo preizkušnjo: zaradi dežja smo morali biti stisnjeni v prostoru pred vrati za vkrcavanje. Trajekt »Canguro verde« je sprejel poleg nas in naših pet avtobusov še druge potnike. Odpluli smo na morje, ki je bilo precej razgibano, ker je bila ravno takrat v Genovi nevihta. Kmalu smo začutili žarke sonca, kakor da bi Marija raztegnila svoje roke in nas vabila v svoje naročje.
Ladja-trajekt »Canguro verde« vozi redno iz Genove v Barcelono. Ladja je 7000-tonska, dolga 126 metrov, široka 19 metrov, s hitrostjo 18 vozlov (32 km na uro); lahko sprejme 700 potnikov, 70 avtomobilov in 36 pulmanov.
Iz nadstropja v nadstropje smo se premikali z dvigali. Vsak je dobil svoj prostor, bodisi v kabini ali na ležalniku v zaprtem prostoru. Pred večerjo je preko zvočnikov zadonela slovenska beseda po celi ladji. Povabljeni smo bili v glavno jedilnico, kjer nam je bila dana prva duhovna misel. Najprej smo zapeli pesem »K Tebi želim, moj Bog«. To pesem so zapeli ljudje prvič v tisti tragični noči na ladji »Titanic«, ko se je ta potapljala sredi Atlantika. Nato je sledila beseda duhovnega voditelja: potova&je z ladjo je prispodoba kristjana, ki potuje Bogu nasproti. Romanje kristjana 20. stoletja je morda drugačno kot nekoč, manj ponavljanja raznih molitev, ampak iskanje Boga v lepoti narave, katero občudujemo in v bratih, s katerimi potujemo. Ob koncu je na ladji mogočno zadonela pesem Marija skoz' življenje. Lepota stvarstva, zlasti ob sončnem zahodu nas je objela Z vso svojo polnostjo. Ponoči je bilo morje zelo razgibano, saj smo pluli po najbolj nemirnem delu Sredozemskega morja, po Lyonskem zalivu.
Čudovito jutro ob španski obali nas je >iapolnilo z radovednim pričakovanjem. Mnogi bi radi še nadaljevali pot, kajti morje se je lepo umirilo. Po kratkem policijskem in carinskem pregledu smo Že bili ob desetih dopoldne na španskih tleh. Tudi avtobusi so se prikazali na pomolu. Kakor prerok Jona ribo so naša vozila zapustila trup ladje. Takoj nato smo se odpeljali v hotele, kjer smo bili lepo sprejeti. Španci so zelo prijazni in veseli ljudje. Svojo razgibanost si u-
mirijo šele po dveh zjutraj, z delom pa začnejo okrog devete ure.
MONTSERRAT
Gora Montserrat, kjer smo preživeli en cel dan, to je sredo 9. julija, je med gorami nekaj edinstvenega. Leži skoro v središču Katalonije ob cesti Barcelona-Madrid. Ko se ji približaš, se ji ne moreš dovolj načuditi. Zdi se, da je sestavljena iz samih prstov, ki štrlijo proti nebu. Zaman bi kje drugje na svetu iskal kaj podobnega. Zaradi nazobčanega grebena so domačini dali tej gorski gmoti naslov Montserrat, t. j. Nažagana gora.
Vsa gora je polna votlin; ni čuda, da so si jo puščavniki iz prvih stoletij krščanstva izbrali za svoje zatočišče. Zgodovinsko je gotovo, da je že leta 888 stala na višini 792 m na vzhodnem pobočju gore kapelica, Materi božji posvečena. Leta 1025 se ji je pridružil še benediktinski samostan. Začela se je doba romanj, ki še danes ni prenehala. Sedanji samostan je iz leta 1755, bazilika pa iz leta 1592. Visoka je 33 m, široka 21 m, dolga pa 68 m. Njene stene so debele kar dva metra.
Čudodelni kip je iz 12. stoletja. Visok je 95 cm in je zaradi tolikih sveč, ki so se pred njim použile, postal tekom stoletij popolnoma črn. Zato pravijo domačini montserratski Mariji »Morenita«, to je Črna Marija. Kip je tudi doživel svoje kronanje kakor svetogorska podoba, samo da mnogo kasneje, leta 1881.
Montserrat je za Katalonce versko in narodno središče. Na vseh napisih je katalonski jezik vedno prvi; tu se tiskajo nabožne knjige in molitveniki v katalonskem jeziku; bogoslužje je v katalonščini. Samostan je doživel tudi hude čase: leta 1811 so ga popolnoma opustošili Napoleonovi vojaki; leta 1835 je tedanja protiverska vlada za dalj časa menihe izgnala, božjo pot pa zaprla. Med državljansko vojno 1936-1939 so rdeči revolucionarji u-morili 23 menihov, ki sedaj počivajo v kripti svetišča.
Poleg svetišča je na gori še mnogo drugih zanimivosti. Deluje vzpenjača, da se lahko dvigneš na najvišji vrh 1300 m visoko, odkoder je prekrasen razgled. Po gorski steni je mojstrsko speljana pot s 15 kapelicami, posvečenih skrivnostim sv. rožnega venca, ki se konča pri Sveti jami (Santa Cueva), kjer naj bi bila po izročilu najdena sedanja milostna podoba.
Obisk Montserrata je bil za vse udeleženec izredno duhovno doživetje, kjer je bil za vsakogar višek letošnjega skupnega romanja. Snidenje z Materjo božjo v tem gorskem svetu nam je prineslo istočasno prisrčno srečanje z njenim Sinom — našim bratom Jezusom. Tam smo v polni meri občutili Jezusovo zapoved: Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.
Nato smo se vrnili v Barcelono. Tam smo dvakrat prenočevali. Mesto smo si ogledali 8. julija popoldne in 9. julija zvečer. O tem obisku pa več prihodnjič.
Češka in Slovaška na Velehradu
Češke in slovaške proslave 1100-letnice smrti sv. Cirila so dosegle svoj višek v začetku julija. Tedaj so se z vseh krajev države zbrali na Velehradu vsi češki in slovaški škofje z romarji. Slovesnosti so se udeležiili tudi nekateri škofje iz drugih držav. V Brnu so ob tisti priliki odprli veliko razstavo o misijonskem delovanju sv. Cirila in Metoda.
Uspehi letošnjih maturantov
Doslej so nam znani uspehi na klasičnem liceju in na učiteljišču. Na klasičnem liceju so izdelali: Sergij Germani, Divna Slavec, Peter Suhadolc, Ana Primožič, Danilo Pertot, Lucija Batista, Antonija Štro-sar, Savina Gravner, Danilo Ključar in Ana Lucchesi. Odklonjena sta bila dva dijaka.
Na učiteljišču je izdelalo vseh 21 kandidatov: Rozana Vatta, Ema Rupnik, Gabrijela Zeriali, Marija Vidmar, Mirjani Hvala, Miroslava Braini, Nadja Jazbar, Mirjana Ursini, Ana Masten, Silva Pertot, Viviana Ursini, Darja Vidmar, Marjan Kranner, Milojka Paoletti, Mirjam Leban, Savina Bisca, Drago Umari, Lucija Marassi, Sonja Troha, Albina Škabar, Dunja Cuk.
Vsem abiturientom iskreno čestitamo.
Tudi v Vietnamu živijo Slovenci
Slovenca pa res dobite na vsakem koščku zemlje, tudi tam, kjer ga ne bi pričakovali. V Južnem Vietnamu, na primer, smo do zdaj vedeli le za misijonarja Andreja Majcena, ki tam deluje že nad deset let in za nekatere slovenske vojake, ki se tam vojskujejo in jih je nekaj že dalo svoje mlado življenje, da bi Južni Vietnamci mogli živeti v svobodi. Da bi bil kak Slovenec tam stalno nasedjen, nismo vedeli. Zdaj je pa prišlo pismo od misijonarja Majcna, ki piše:
Danes vam pišem iz Saigona, kamor sem prišel na duhovne vaje. Pred tednom smo končali šolsko leto in zdaj bomo imeli sprejemne izpite za fante, ki želijo vstopiti v malo semenišče. Saj je kar neverjetno: priglasilo se jih je nad 900, pa jih bomo mogli sprejeti le bore 90, za dva razreda.
Vidite, da tu vlada res še lep krščanski duh, vse drugačen kot po mnogih petičnih državah, kjer ljudem predobro gre. Kjer je življenje težko, je zatajevanje in odpornost proti življenjskim težavam večja, zato pa tudi ideal duhovništva bolj privlačen. Tako je, kot mi pišejo, doma v Sloveniji, pa tudi tukaj pri nas.
To noč sem malo spal. Topovi so grmeli vso noč. Zdaj pa brnijo letala in helikopterji, da me kar gluši. Ljudje pa kar naprej živijo svoje vsakdanje življenje, kot bi vojne sploh ne bilo, so je pač že vajeni.
Te dni pojdem obiskat g. Pirca iz Savinjske doline, ki že dolga leta živi v Sai-gonu. Je poročen z Vietnamko in ima številno in zelo dobro krščansko družino. Šele pred meseci me je staknil, da sva se spoznala. Tako daleč od doma je posebna sreča, če se more človek pomeniti s kom po slovensko.
Čez teden se vrnim zopet v Tram Hanh, kjer je bolj hladno in za mene bolj prikladno podnebje. Pripraviti moram novince na zaobljube in preurediti prostore za sprejem novih, katerih se obeta kakih 40. Marija Pomočnica nas res pridno varuje. Do zdaj so nas rdečkarji še kar pustili na miru, čeprav so v neposredni bližini, v Cau-Datu, kjer je naša pošta, prav pred kratkim posekali nekaj glav. Molite za nas! '
Andrej Majcen SDB, misijonar
Promocija
Pred kratkim je promoviral za profesorja violine Aleksander Zupančič. Čestitamo.
Poročilo predsedstva »Odbora za pomoč razlaščencem«
Dne 10. julija t. 1. se je sestalo predsedstvo Odbora za pomoč razlaščencem in rapravljalo med drugim o vprašanjih v zvezi z razlaščavanjem v dolinski občini. Pred kratkim je namreč izšel dekret, ki določa zasedbo številnih posestev brez vsake odškodnine. Obravnavalo je iudi vprašanje zasedbe zemljišč za šport no igrišče v Dolini in se izreklo proti uporabi razlastitvenega postopka, kajti lastniki imajo pravico, da sami določijo ceno. Prav tako je v zvezi z vinkulacijami, ki jih vsebuje osnutek dolinskega regulacijskega načrta, predočilo potrebo po od pravi raznih neprimernih omejitev zasebne lastnine. O tem bo združenje še razpravljalo in priskočilo na pomoč svojim članom.
Predsedstvo združenja ugotavlja, da je posebno v zadnjem času prišlo do popuščanja pri obrambi naše zemlje in pri zaščiti prizadetih lastnikov. Opozarja slovensko javnost na ta negativen pojav, ki usodno slabi boj za naš obstoj. Istočasno ugotavlja, da zainteresirani krogi postopajo proti naši organizaciji z vsemi sredstvi, tudi nedopustnimi z ustavnega in moralnega vidika. Cilj te gonje, ki je zavedla v zmoto tudi nekatere javne organe, je škodovati našim življenjskim interesom.
Zaradi tega predsedstvo opozarja vso slovensko javnost, naj ne naseda spletkam in podtikanjem omenjenih krogov in naj odločno obsodi vse hujskače in demagoge, ki so že toliko škode povzročili našim ljudem.
Praznik pršuta in terana v Velikem Repnu
V	nedeljo 13. junija opolnoči se je zaključil v Velikem Repnu 7. praznik pršuta in terana, ki ga je bila pripravila ob sodelovanju Pokrajinske turistične ustanove repentabrska občina. Na letošnji razstavi in pokušnji terana je sodelovalo dvanajst vinogradnikov iz repentabrske občine. Prvo nagrado so prisodili Mirku Guštinu iz Repna št. 54.
Na razstavnem prostoru je bilo vse nedeljsko popoldne zelo živahno. Nastopili so pevski zbor »Srečko Kumar« iz Repna, orkester »Kras« in proseška godba na pihala. Mnogi izletniki so si ogledali tudi muzej »Kraška hiša«. Učenci in dijaki iz repentabrske občine so pa priredili razstavo »Minizoo«, kjer je bilo videti na lepo ograjenem prostoru na vaškem trgu živali in ptiče najbolj različnih zvrsti.
Poslanec Belci v vsedržavnem svetu Krščanske demokracije
Tržaški demokrščanski poslanec Corra-do Belci je bil pred nedavnim izvoljen v vsedržavni svet stranke. V vsedržavnem svetu Krščanske demokracije zastopa našo deželo poleg poslanca Belci j a še deželni tajnik Tonutti.
ČEŠNJEV CVET
»Zdaj vem, Gospod, da res se razcvel mi je češnjev cvet nad grobom davnih, davnih sanj... Zdaj vem, Gospod, da srcu pripravil si dom nekje... O, češnjev ta cvet zdaj ponesem vanj!«
Ti verzi so služili redovnici uršulinki M. Aleksandri Hreščak, sedaj katehetinji v Mekinjah pri Kamniku, za izbiro naslova pesniški zbirki, ki jo je založil ur-šulinsiki samostan v Mekinjah, Polčeva 10, p. Kamnik. Pesmi je opremila s slikami M. Ksaverija Pirc, uršulinka in misijonarka na Tajskem (v Siamu).
Na sto straneh je zbranih 65 pesmi liričnega značaja. Mehke so, globoko so izražene in v njih se zrcali nežna duša Bogu posvečene redovnice. Pa še to prednost imajo te pesmi, da so lahko umljive. Ob njih branju se duh spočije, u-miri in znova zasidra v Bogu. So kakor molitev in pogovor z Najsvetejšim.
Štiri dele vsebuje zbirka. Prvi nosi naslov: Biti pred Teboj... Kristusova nevesta v njem izpoveduje svoja doživetja v bližini njega, ki jo je dvignil k sebi. Drugi del: Smehljaji zemlje izrazi občutke, ki nam jih prinašajo letni časi. Tretji: Ob Očetovih nogah, je Bogu kot Očetu posvečen, četrti del pa vsebuje šest prigod-nih pesmi.
Zbirko je v okusni opremi natisnilo časopisno podjetje Mariborski lisik v Mariboru. Knjigotržka cena je 350 lir (700 din). Nekaj izvodov ima na razpolago tudi uprava našega lista. Po pošti je treba dodati 150 lir za odpravo.
-Jk
katoliški glas" v vsako slovensko družino I
Nova pokrajinska tajnika PSI in PSU
Za novega tajnika tržaške federacije i-talijanske socialistične stranke je bil izvoljen Gianni Giuricin. Pokrajinski tajnik nove enotne socialistične stranke PSU pa je Di Gioia.
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 20. do 26. julija 1969
Nedelja: 11.20 Otroška matineja: Nenavadne dogodivščine Marka Piegusa. 18.10 Po domače z Milanom Križanom. 18.40 Apollo 11 (do 19.25). 19.25 Mladi levi -ponovitev zab. ansambla. 21.10 Apollo 11 -spuščanje na mesec.
Ponedeljek: 6.30 Apollo 11 posnetek z meseca (do 9.25/11.15). 15.00 Apollo 11 -posnetek dopoldanskega prenosa. ' 18.20 Fantastično potovanje - vmes direktni posnetek z meseca. 20.35 Potrč: Krefli -TV drama. 22.10 Portret Božidarja Jakca -ponovitev.
Torek: 18.15 Risanka. 18.20 Papirnati a-vijoni - jugoslovanski film. 20.35 Folklorni festival. 21.45 Veliki mojstri: Marjan Kozina. 22.30 Posnetek vvaiterpolo tekme Mla-dost-Partizan.
Sreda: 18.30 Velika pustolovščina - poljudno znanstveni film. 19.00 Pisani trak. 20.35 Zemlja pleše - zabavno glasbena oddaja. 21.35 Profesor King - opera.
Četrtek 17.30 Apollo 11 - pristanek. 20.35 Moda in balet. 21.10 Pot v vesolje. 21.50 Orion - serijski film.
Petek: 18.30 Jane Eyre - serijski film. 19.00 Po Sloveniji. 20.35 Sumljiva oseba -jugoslovanski film.
Sobota: 17.50 Nove melodije - narodno zabavna glasba. 18.15 M. Machado: Ukradeni čebulici - mladinska igra. 19.00 Risanke. 19.15 Podvodna Lovska presenečenja. 21.35 Rezervirano za smeh. 21.50 Inšpektor Maigret - serijski film.
 ................................................................................................................................................................................................................................................................................        mimiiMMimiiiiiiimmimmiimmiiimiiiiiuimiiimiiimmiiiiimiimmiiiiim
t Msgr. Janez Hladnih
36 V SLUŽBI CERKVE IN NARODA
(SPOMINI)
Tako smo že pred božičem leta 1926 zvedeli, kdo bo že v četrtem letniku posvečen. Navada je bila namreč, da je bilo v četrtem letniku posvečenih šest bogoslovcev, kateri so imeli nato na oskrbi asistenco v stolnici kot diakoni in subdia-koni med letom, obenem pa opravljali sveto mašo po nekaterih kapelah.
Po božiču takoj so bile duhovne vaje kot priprava na subdiakonat. Prvo leto, ko sem dobil tonzuro in so mi odrezali šop las ter sem se izročil Bogu z besedami: »Gospod, Ti si moja dediščina in moj delež! Ti mi boš vrnil mojo dediščino«, nisem tega doživel tako globoko, ker je bila v meni že davno zrela misel izročiti se Gospodu.
Ob tej priliki je pa šlo vse bolj globoko. Odslej ni več pota nazaj. Ta izročitev
Bogu je dokončna in po podrobnem premisleku, in vsebuje vse, kar ta posvetitev Bogu predstavlja.
Globoko sem doživel tiste duhovne vaje in doumel, da bo od tedaj naprej zame svet drugačen in drugi drugačni do mene. Silno so me pretresle besede zadnjega poziva: še je čas; kdor se ne čuti odločenega, še lahko odstopi!
Mrzlična napetost. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi kdo res izstopil iz vrste... Bilo nas je sedem iz četrtega letnika poleg onih iz petega, kateri niso peli nove maše prejšnje leto kot prezbiterji.
»Celebs manebis, et breviarium reeita-bis,« je bilo povedano vsakemu ob koncu obreda. Samski boš ostal in brevir boš molil!
S tem je bila seveda moja življenjska pot zapečatena. Treba je bilo še priti do diakonata in prezbiterata, ki je prav maš-niško posvečenje. Za vsakega teh redov je predpisana priprava z večdnevnimi duhovnimi vajami. Diakonat je bolj liturgična nujnost kot zakramentalna potreba. Pravo posvečenje je samo prezbiterat, kajti z njim šele pride v duhovskega kan-
didata vsa zakramentalna moč, tako da lahko opravlja daritev svete maše in prejme oblast odvezovati grehe.
Ta nepopisno veličastna slovesnost se je vršila vsako leto na dan svetih apostolov Petra in Pavla. S petdnevnimi duhovnimi vajami smo se pripravili za to definitivno in nepreklicno izročitev Gospodu.
Že ne bom živel jaz, temveč Kristus bo živel v meni, to so bila čustva, ki so nas tisti dan prevevala. Za moje zemske potrebe se bo že Gospod pobrigal, kajti moja naloga bo delati v bodoče za njegovo slavo in graditi njegovo kraljestvo na zemlji. Tako smo svoje poslanstvo doumeli po prepričljivih in silnih besedah voditelja duhovnih vaj.
Trinajst nas je bilo iz našega semenišča, enajst je bilo frančiškanskih in cistercijanskih novomašnikov tisto leto 1927 na sv. Petra dan. Za to priliko so bili povabljeni tudi starši in sorodniki novomaž-nikov. Tako je bila med njimi tudi moja mati in še kdo drugi od doma.
Med posvečevalnim obredom se posve-čenci vležejo na tla. To naj pomeni, da je stari človek s tem umrl. Ko se dvig-
nejo, so »novi ljudje«. Kaj vse sem občutil v tistih trenutkih! Kako lepo bi bilo, če bi tista popolna in dokončna izročitev bila res taka! Tisti trenutek sem pač tako doživljal in hotel, da naj bo za vedno tako. Pozneje sem dognal, da mora ta izročitev biti vsak dan obnovljena in vsakič popolna, sicer človek sam sebe vara in postane duhovnik samo še uradnik, ne da bi res Kristus v njem živel.
Po končani slovesnosti, ko smo si do bro otrli roke, maziljene s svetim oljem za veke, smo stopili med svojce. Ta dan je bila moja mati spet srečna. Pozabila je na grenke ure, ki jih je doživljala zaradi moje noge ter Boga in Marijo hvalila za vse tiste bridke ure, ker je dobro vedela, da je bilo vse tisto pot božje Previdnosti do oltarja, kjer je sin Janez bil danes posvečen.
Pohiteli smo nato proti domu. Od daleč so nas opazili in že so se spustili petkov-ski zvonovi v gibanje, postali ena sama pesem in pozvali ljudstvo, naj pride, da prejme novomašni blagoslov ruparskega gospoda.
S sosednjimi novomašniki, to je z Je-
rinom in Hrenom na Vrhniki sem se dogovoril, naj imata ona dva novo mašo na Vrhniki 3. julija. Za 10. julij sem obljubil Frolihu, da bom na njegovi novi maši v Sorici. Moja nova maša naj bi pa bila v Rovtah 17. julija.
Moj novomašni tovariš je bil koroški bogoslovec Filip Milonig, s katerim sva preskrbela podobice in vse, kar je bilo treba z moje strani. Kar se tiče novoma-šne pojedine, je pa rovtarski gospod Matevž, pač eden najbolj srečnih nad mojo novo mašo, obljubil, da bo on za vse preskrbel.
Moj novomašni govornik je bil France Gabrovšek, prezbiter asistens pa stric gospod Janez Hladnik. Prostor za novoma-šno pojedino smo našli v zadružni dvorani, prepeval pa je rovtarski pevski zbor.
NOVA MAŠA
Kaj je pomenil Slovencem duhovnik, se je pokazalo ob novih mašah. Rekali so: Vredno je iti na novo mašo, pa četudi si zrabiš nove podplate.
(Se bo nadaljevalo)
Se
ZA KMETOVALCE
Z zadnje seje goriškega pokrajinskega sveta
Pretekli teden se je vršila seja goriškega pokrajinskega sveta. Naravno je bilo, da je bil prvi del seje posivečen političnemu položaju. Svetovalec Tacohinardi je sporočil svoj izstop iz enotne socialistične stranke in pristop k novi stranki PSU. Poudaril pa je, da bo podpiral še naprej levi center. Nato je prišlo do debate o morebitnih posledicah na sestavo levega centra. Komunisti, PSIUP, liberalec in mi-sovec so trdili, da je razcep povzročil razpoke v levem centru in da je zato treba ugotoviti, če ima levi center še večino v odboru. Misovec Pascoli je tudi vložil interpelanco z zahtevo po odstopu odbora. V debati je prišlo do ostrih besed med misovcem in komunistom Me-nichinijem, češ da je leita žalil vojsko in vojaška poveljstva; tudi liberalec Zu-calli je prišel zaradi tega v spor z Me-nichinijem.
Svetovalci Macoratti (PSI), Perissin (D C) in Kranner (SDZ) so izjavili, da potrjujejo veljavnost levega centra in da ni potrebno nobeno ugotavljanje večine v levem centru, ker ni prišlo do nobenih sprememb, zlasti ker je Tacchinardi izrecno potrdil podporo levemu centru.
Debato je zaključil predsednik, ki je poudaril, da ima prebivalstvo goriške pokrajine še vedno potrebo po trdnem vodstvu in da mora imeti v tem težkem političnem trenutku zaupanje v demokratične ustanove.
Nato se je svet ukvarjal z zadevo to-\arn Nuova San Giorgio in SAFOG. Mnogi svetovalci so posegli v debato v tem vprašanju, ki je življenjskega pomena za mesto in za celo pokrajino. Predsednik Chientaroli je prečital interpelanco, ki so jo predložili svetovalci Macoratti (PSI), Tacchinardi (PSU), Kranner (SDZ) in Fabrizio (DC). V njej je rečeno, naj pokrajinski predsednik nadaljuje s svojim delom in naj doseže od pristojnega ministrstva jasno in točno obvezo, da se bo rešila kriza tovarne Nuova San Giorgio (sprememba produkcije, boljša organiza-cije-produkcije in prodaje, večji finančni skladi itd.) in da bodo v tovarni SAFOG nujno izboljšane neugodne varnostne in higijenske razmere.
Predstavnik SDZ prof. Kranner je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do dogovora v Rimu, ki je rešil sindikalno akcijo, ki sta jo vodili obe tovarni. Izrazil je upanje, da bodo vse točke dogovora izpolnjene čimprej in popolnoma in da ne bodo ostale samo na papirju. Nato je poudaril, da ima vsakdo, ki si z rokami ali umsko služi vsakdanji kruh, polno in naravno pravico, da si zasluži toliko, da dostojno preživi sebe in družino. Njegova plača mora biti tolikšna, da v doglednem času pride do svojega lastnega stanovanja. Pogoji, v katerih dela, morajo biti dostojni človeka in ne smejo biti škodljivi zdravju. Najvažnejše pa je, da mu je zagotovljeno stalno delo, da mu ni treba biti v strahu, da bo nekega dne brez službe. Zato je naravno, da je bil solidaren z akcijo delavstva za izboljšanje delovnih pogojev. Nato je Kranner prišel na obravnavanje konkret-
nih problemov v obeh tovarnah. Izjavil je, da ni strokovnjak na tistem področju, zato se zanese na izvajanja in predloge strokovnjakov. Vendar je zanj jasno, da primer tovarne Nuova San Giorgio ni osamljen in da ga ni mogoče reševati izključno krajevno, ampak mora biti nujno povezan z drugimi faktorji in sektorji. Zaključil je, da je po njegovem mnenju potrebno za dobro delovanje podjetja, da bi v upravni svet tovarne prišli tudi zastopniki delavcev in krajevnih u-pravnih organov.
Nadškof dr. Žabkar v Gorici
Na povratku iz Rima, kjer je bil posvečen v nadškofa, se je dr. Žabkar, pronun-cij na Finskem in apostolski delegat v Skandinaviji, pretekli teden ustavil v Gorici pri svojih sorodnikih. Obiskal ga je tudi naš urednik, po katerem izroča tople pozdrave vsem našim duhovnikom in vernikom, posebno pa še rojakom svoje matere. Zahvaljuje se jim za prijazno povabilo v Slivno. Kadar se bo za daljši čas ustavil v Gorici, jih bo zelo rad obiskal in se srečal z našimi duhovniki in ljudmi.
O gospodarskem položaju na Goriškem
Na seji gorišikega občinskega sveta z dne 11. julija je med debato o gospodarskem položaju v našem mestu govoril tudi svetovalec SDZ dr. Sfiligoj. Med drugim je omenil pojav investiranja kapitala v tujini, ki je sicer sploh značilen za vso državo. S tem v zvezi bi bilo treba zlasti poskrbeti za postavitev raznih majhnih industrij v deželi, kar bi lahko še posebej omejilo izseljevanje zlasti iz Beneške Slovenije. Prav v tem okviru je dr. Sfiligoj omenil tudi zadnjo krizo v obratih SAFOG - Nuova San Giorgio, pri kateri so delavci sami zahtevali poleg izboljšanja lastnega stanja tudi gotovosti za samo podjetje, v katerem delajo. Za omenjeno industrijo pa je treba predvsem pajiti potreben trg kot izhodišče za nadaljnji razvoj. Zato je svetovalec SDZ še predlagal, naj se v občinskem okviru ustanovi poseben odbor, ki bo skupno z županom lahko kos tej težki nalogi.
Prodaja kmetijskih pridelkov potrošnikom
Z državnim zakonom št. 59 iz leta 1963 imajo kmetje možnost, da prodajajo svoje pridelke naravnost potrošnikom. V ta namen je treba vložiti prošnjo v dvojniku na župana pristojne občine in v njej navesti osebne podatke, velikost posestva, vrste pridelkov, ki jih nekdo želi prodajati ter priložiti kazenski list. V prošnji je treba navesti tudi stalen kraj, na katerem naj bi se vršila prodaja. V ta namen niso nujne zgradbe, kioski ali podobne nepremične gradnje. Dovoljenje je sprva veljalo samo za prodajo kmetijskih pridelkov v svoji in sosednih občinah. Z zakonom št. 477 iz leta 1964 pa je ta možnost razširjena na vse državno ozemlje. Zakon dovoljuje prodajo vseh pridelkov t. j. ne samo svežih, pač pa tudi predelanih, le da so bili predelani na lastni kmetiji ali zadrugi. Prodaja je seveda vezana tudi na določene higienske predpise, ki veljajo tako za trgovce kot za kmete.
Omenjeni zakon je zelo ugoden za kmetovalce, saj jim omogoča, da svoje pridelke bolje vnovčijo v neposredni prodaji na drobno. Zato bi bilo želeti, da bi prizadeti čim bolj izkoristili takšne ugodnosti.
S P
R T
Iz Slovenije
Nove maše onstran meje
Pretekli dve nedelji so bile nove maše primorskih novomašnikov, ki so bili posvečeni na praznik sv. Petra in Pavla v l ogu pri Vipavi ob izredni udeležbi vernega ljudstva. Dne 6. julija so bile nove maše v Sedlu v breginjskem kotu, v Kamnjah pri Tolminu, v Vrhpolju in Hrenovkah, preteklo nedeljo pa v Idriji, Dornberku in v Premu na Pivki. Povsod je bil to veličasten praznik, kjer je ljudstvo pokazalo, da ceni duhovnikovo delo tudi v današnjih zmedenih časih. Novo-mašniki so za dva poletna meseca že nastavljeni po raznih duhovnijah. Franc Raspor gre v Bertoke pri Kopru, Vid Premrl v Idrijo, Pavel Bratina v Koper, Adolf Savelj v Postojno, Slavko Hrast v Knežak, Vilko Stegu v Košano in Bogdan Berce v Kobarid. V jeseni se vsi vrnejo v Ljubljano, da v prihodnjem šolskem letu dovršijo 6. letnik bogoslovnih študij.
Širite »Katoliški glas"
Dvojni številki Zaliva in Mosta
Pred kratkim sta izšli dvojni številki revij Zaliv (18-19) in Most (21-22).
Vsebina Zaliva je naslednja: Razmišljanje o tržaških zgodovinarjih (Josip Merku), Narodno vprašanje in delavske stranke (Ubald Vrabec), Prihodnost narodov (Ivan Džuba), Spatzo hom jech sinto (Vittorio Mayer), Pesmi iz cikla »Oda morju« (Vladimir Gajšek), Trage-dijica na grobljah (Irena Žerjal Pučnik), Poceni ugodje (Bogdana Herman), Svatba (Ivana Hergold), Večer (Primož Možina), Nekaj misli o »Izročilu našega narodno osvobilnega boja« (Albin Novak), Pesem (Marko Kravos), Moj brat Janko-Vojko (Radoslava Premrl), Brez naličja
O učiteljskih namestitvah
KRIVICA SI UTIRA POT
te nekaj časa sledimo učiteljskim problemom pri namestitvah. Že smo obravnavali krivičen postopek, ki je v rabi pri namestitvah goriških učiteljev na tržaških šolah. Upali smo, da bo ta krivica odpravljena, a motili smo se. To sklepamo iz tega, ker se isto tudi letos ponavlja. Goričanom so vrata na Tržaško zaprla.
Ministrske odredbe o namestitvah govorijo letos, v nasprotju z lanskim letom, o obmejnih pokrajinah. Lani so dajale prednost rojenim in bivajočim na obmejnem področju. Letos ministrska odredba govori o absolutni prednosti rojenim in bivajočim v dveh obmejnih pokrajinah in to Gorice ter Trsta. Ne daje pa absolutne prednosti eni nad drugo. Prednost, ki jo ministrska okrožnica, s protokolno številko 3181 z dne 16. maja 1969, daje prosilcem, govori o prednosti dveh obmejnih pokrajin napram ostalim pokrajinam.
Torej iste pravice za tržaško kakor tudi za goriško, saj okrožnica jasno govori:
»La nomina e conferita con preferenza assoluta agli aspiranti nati e residenti nel-le dette provincie«. Čemu torej ta nova, Goričanom škodljiva razlaga? Kdo ima od tega korist? Eno je gotoyo: iz ene manjšinske šole se ustvarja dvojno, od katere je šola na Goriškem manj vredna, Z eno besedo: drugorazredna.
To je pa ugotovitev, ki načenja nova vprašanja in ki pojasnjuje, zakaj so mnenja o goriški zamejski manjšini, v nasprotju s tržaško manjšino, tako različna.
Imamo sicer Odbore, Zveze, Skupnosti, ki bi rade vsaj navidezno postavljale na isto stopnjo vrednosti in pomena goriško in tržaško manjšino, a besede so eno, dejstva so pa drugo. Nekaj bo pa le treba ukreniti in to zaradi pravice in resnicoljubnosti.
Do takrat pa, goriški prizadeti učitelji, bodite budni! In vi, ki ste letos stopili v učiteljske vrste, vedite, da zahteva tudi učiteljsko življenje nenehno borbo za odpravo krivic in za uveljavljanje stanovskih pravic.	(a__n)
(Matija Ribič), Na rob študije La lettera-tura giovanile jugoslava (Zora Tavčar), Ne narodne koristi, ampak koristi ideologij (Boris Pahor), Slovenski vladni o-bisk na Koroškem (Skupina koroških Slovencev), Dunajsko pismo (Branko Marušič), Videli in razumeli (Marko Slodnjak), Pismo Zalivu (Primorski dnevnik). Polemičnost Marjana Tavčarja (Drago Jančar).
V Mostu pa so prispevali eseje Alojz Rebula (škandal križa v škandalu cerkve), Giancarlo Vigorelli (Teilhard De Chardin in marksizem), Aleš Lokar (Težavno sožitje), Vladimir Truhlar (Religiozno izkustvo v Pasolinijevem Teoremu), Lev Detela (Smrt, ki izobči), Marjan Rožanc (Maša dvajsetega stoletja), Irena Žerjal Pučnik (Slovenski filmski scenariji 1948-1965) in Lojze Ude (Slovenci in jugoslovanska ideja v letih 1903-1914). Leposlovje zastopajo:	Franci Zagoričnik
(Noč dolga noč), Vladimir Kos (V 44. letu dobe showa — V vigredi, Preprosta pesem — V podobah), Boris Pangerc (Dve pesmi) in In a Jun Broda (Dve pesmi). Na uvodnem mestu piše Vladimir Vremec O temeljih našega obstoja v zamejstvu. Vladimir Truhlar je objavil Feljton Mehanikom, Lev Detela pa zapis Neprevedene knjige.
Obisk predstavnikov iz slovenskih obmejnih občin
Pretekli teden je delegacija političnih in upravnih predstavnikov iz Kopra, I-zole, Pirana in Sežane obiskala v našem mestu Slovensko - kulturno gospodarsko zvezo. Skupnega kosila na Repentabru so se udeležili tudi štirje slovenski župani iz naše pokrajine.
Festival fantastičnih filmov
Na letošnjem VII. mednarodnem festivalu znanstvenofantastičnih filmov v Trstu sodeluje 14 držav s 47 filmi. Predstave, ki so se pričele v soboto zvečer, so na prostem na gradu Sv. Justa.
Olympija — deželni prvak
Preteklo nedeljo se je vršilo deželno odbojkarsko prvenstvo naraščajnikov. O-lympija, prvak goriške pokrajine, se je pomerila s prvakom s Tržaškega in Videmskega. Trener prof. Kranner je dolgo pripravljal svoje najmlajše na to srečanje. In ti niso razočarali. Zmagali so in si osvojili naslov deželnega prvaka za leto 1969. Gladko so odpravili oba moštva: »Breg« iz Doline z 2:0 (15: 12, 15:6) in Kennedy iz Odegliacco tudi z 2:0 (15 : 12, 15 : 10). Drugo mesto so zasedli Furlani, ki so premagali Dolinčane z 2:1 (4:15, 15:6, 15:9). Med »olym-pijci« se je dobro izkazal Robert Uršič, ki je s svojim blokom ustavil marsikateri nasprotnikov napad. Veliko gibljivost v obrambi zadaj je pokazal mali Ivan Plesničar. Nekaj neubranljivih »bomb« je zabil dolgi Mirko Špacapan. Zadovoljili so tudi ostali igralci Darij Frandolič, Lucijan Cemic, Saša Kramberger, Igor Komel in Rudi Nanut.
OBVESTILA
Pripravo za jesenske izpite bo dijakom nudilo vodstvo ALOJZIJEVIŠCA. Začetek 4. avgusta. Prijaviti se je treba do 1. avgusta.
Ravnateljstvo državne srednje šole šivan Cankar« v Trstu sporoča, da se je pričelo s prvim julijem, vpisovanje v prvi razred te šole, ki bo trajalo do vključno 25. t. m. Prijave sprejema tajništvo šole vsak dan od 9.-12. ure, ulica Luigi Fransin 14, Trst.
KASTA nudi informacije o delovnih mestih za: 50 delavk, 1 uradnico, 1 prodajalko, 1 diplomiranca z znanjem italijanščine, nemščine in srbohrvaščine, 2 knjigovodji, 1 šivilja, 1 frizerka, 1 diplomiranec z znanjem italijanščine in nemščine. Prijave na P.O.B. 301, Trst.
Na romanju v Španijo se je zgubila šatulja-manikir, v kateri je bila precejšnja vsota denarja. Ce jo je kdo našel, naj jo izroči svojemu dušnemu pastirju.
Dvojno romanje Tretjega reda svetega Frančiška Asiškega — Asolo (Treviso).
1. Od 2. do 10. avgusta 1969 z avtopul-manom v Švico, na Bavarsko (zahodna Nemčija) in v Avstrijo z obiskom naslednjih Marijinih božjih poti: Einsiedeln, Altotting, Maria Plain, Maria Zeli, Ziirich, Ulm, Munchen, Salzburg in Dunaj.
Skupni stroški Lir 75.000.
2. Od 12. septembra do 1. oktobra 1969 z avtopulmanom iz Trsta z naslednjim programom: Lurd, San Sebastian, Madrid, Toledo, Cordova, Sevilla, Gibraltar, Tanger, Tetuan, Malaga, Granada, Valencia, Barcelona, Arles in Sinja obala (Costa Azzurra). Iz Algecirasa do Tangerja preko Ceute nazaj v Algeciras prevoz z motorno ladjo.
Skupni stroški Lir 146.000.
Prijave za obojno romanje sprejema in programe razpošilja:	Organizzazione
TOSF Triveneto - OASI S. ANNA - tel. (04223 ) 52103 - 31011 Asolo (Treviso). Informacije daje tudi Peter Flander, via Rapicio 3, Trst-Trieste - tel. 724183.
DAROVI
Za Katoliški glas: Udeleženka romanja na Montserrat ob priliki svojega godu 5.000; Sirk Gizela, Sv. Križ 5.000 lir.
Za Katoliški dom: N. N. 10.000; N. N. Gorica 5.000 lir.
Za Župnijski dom v števerjanu: Assi-curazioni Generali 50.000; N. N. Gorica 30.000; Fani Terčič v spomin pok. Vincenca Maligoj 2.000; Suzana Tronkar v spomin pok. nečakinje Grazialle 2.000; Dragica in Marko Škorjanc 20.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: F. Sancin, Trst 1.000; N. N., Trst mesečni prispevek 1.000; Marija Avber, Samatorca 4.000 (in ne 1.000 lir, kot je bilo pomotoma v juniju objavljeno).
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
DAJEM V NAJEM čez poletje s pohištvom opremljeno sobo. Naslov na upravi našega lista.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 70, osmrtnice L 100, več 8% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
RADIO
TRST A
Spored od 20 do 26. julija 1969
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15
Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 10.00 Silvestrov godalni orkester. 11.15 Oddaja za najmlajše: Tisoč in ena noč (3) »Aladin in njegova čudežna svetilka«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 15.30 Luigi Candoni »Vzhod in zahod gresta na jug«. Igra v dveh delih. 16.55 Revija orkestrov. 18.00 Simfonična pesnitev. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.15 Sedem dni v svetu. — 20.30 Iz slovenske folklore: V starih časih: »Uohcet buo u hiši«. 22.10 Srebotnjak: Serenada. Izvaja Ljubljanski pihalni trio. 22.25 Zabavna glasba.
Ponedeljek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Igra kitarist Pizzigoni. 12.10 Kalanova: »Pomenek s poslušavkami«. 13.30 Glasba po željah. 17.35 Obletnica meseca: Jež: »Petdesetletnica ustanovitve slovenske univerze. 17.55 Kako in zakaj. 18.30 Zbor »Monte Cauriol«. 18.45 Mojstri zlate dobe swinga. 21.00 Odlomki iz svetovnih romanov: Fjodor Dostojevskij: »Zločin in kazen«. 21.30 Romantične medodije.
Torek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.00 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas. 18.30 Kiihnov mešani zbor iz Prage. 18.55 V ritmu polke. 19.10 Dogodivščine iz vsega sveta (4) Gino Berri: »Pet mesecev pod drugim imenom«. 19.25 Ples na Broadwayu s Stanom Kentonom. 19.45 Zbor »Slava Klavora« iz Maribora. 20.35 VVolf-Ferrari »Štirje grobijani«, opera v treh dejanjih.
Sreda: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.10 Najlepši trgi Italije: Rafko Vodeb (4) »Vladni trg v Firencah«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Ansambli na Radiu Trst -(17.35 Rinaldo De Benedetti: Pionirji e-lektrike (13) »Ampere položi temelje elektrodinamiki«. 18.30 Ljudske pesmi. 18.45 »The Modem Jazz Quartet«. 19.10 Lupine: »Higiena in zdravje«. 19.15 Priljubljene melodije. 20.35 Simfonični koncert. Vodi Alador Janes.
Četrtek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi.
12.00 Umetniki o sebi (3): »Aleksander Vodopivec«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi (17.35) Otroci na počitnicah. 18.30 Sodobni slovenski skladatelji. 18.45 Mulllerjev orkester. 19.10 Iz mitologije fikna: Zvezdniki (4) »Rodolfo Valentino«. 20.35 Claudio Novelli:	»Pločevinasti vojaki«. Radijska drama.
Petek: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Kam v nedeljo? 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri - (17.35) Rinaldo De Benedetti: Pionirji elektrike (14): »Faraday odkrije elektromagneto indukcijo«. 17.55 Naši športniki. 18.30 Komorni koncert. 18.45 Gregerjev veliki okester. 19,00 Otroci pojo.
19.10 Pesniški nazori včeraj in danes. 19.20 Prijetne melodije. 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«. 20.50 Koncert operne glasbe.
Sobota: 11.35 šopek slovenskih pesmi.
12.10 Tone Penko: »Gozdni sadeži«. 13.30 Glasba po željah. 15.55 Prof. Lauro Da-vanzo: »Varna pot«, oddaja o prometni vzgoji. 16.45 Otrokov pravljični svet: Branka Jurca: »Poredni zajček«. 18.30 Pojeta Dario in Darko s triom Bordon. 19.10 Umetniki o sebi (4): »Jože Cesar«. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Franc Jeza: »Kam je izginila Annmarie?« Radijska kriminalka. 21.30 Vabilo na ples.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 20. do 27. julija 1969
Nedelja: Prvi: 11.00 Sv. maša. 12.00 Verska oddaja. 15.00 športno popoldne 22.20 Športna nedelja. — Drugi: 22.20 F.B.I. -severnoameriška obveščevalna služba.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 Dvajseto stoletje, film. — Drugi: 21.15 Srečanje 1969. 22.15 Simfonični koncert.
Torek: Prvi: 21.00 Rebeka. 22.40 Zakaj? — Drugi: 21.15 Samba in Saudade, srečanja z brazilsko glasbo. 22.15 Belfagor.
Sreda: Prvi: 21.00 Bitka v Normandiji. — Drugi: 21.15 Jutri bo prepozno, film.
Četrtek: Prvi: 21.00 Senza rete. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Črtasta kravata, dokumentarij.
Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Igre brez meja- — Drugi: 21.15 Ena ura za Klorin-do, ital. teledrama. 22.05 Tretji dan.
Sobota: Prvi: 19.35 Cas za duhovnost. 22.15 O vas pravijo... — Drugi: 21.15 Današnji glasbeniki: Stockhansem. 22.15 Oblo-mov, odgovor na oddajo od 25. maja 1966.