Pod pokroviteljstvom Zveze sindikatov Slovenije je Zveza varnostnih inženirjev in tehnikov SRS oiganizirala v Portorožu tro-dnevno republiško posvetovanje o uresničevanju pravic in obveznosti delavcev in organizacij združenega dela za varno delovno okolje in za varne delovne razmere.
V uvodnem delu posvetovanja, ki se je začelo v sredo, 29. okto-
bra, v portoroškem Avditoriju, je spregovoril tudi predsednik RS ZSS inž. Janez Barborič. Njegov govor in razpravo sekretarja RS ZSS Lojzeta Erbežnika objavljamo v povzetku na 2. strani. Zatem je o uveljavljanju ustave, novem zakonu ter o samoupravnih aktih, ki določajo ukrepe za varno delo in okolje spregovoril tudi organizacijski sekretar za delo Pavle Gantar.
Deseto obletnico obstoja višje šole za varnostne inženirje so prav tako prvi dan proslavili s tem, da so slovesno razdelili diplome 35. diplomantom.
O posvetovanju, kjer so naši najvidnejši strokovnjaki s širokega področja varnosti pri delu prebrali 20 referatov, bomo obširneje poročali v naslednji številld Delavske enotnosti.	A. AGNIČ
Minuli torek in sredo je bil na Bledu seminar o ,,Zenski v združenem delu", ki so ga organizirali Inštitut za delo pri pravni fakulteti v Ljubljani, Center za samoupravno normativno dejavnost pri Dopisni delavski univerzi „Univerzum“ in republiški sekretariat za delo. Iz obilice gradiva, ki so ga pripravili referati in iz razprave udeležencev seminarja objavljamo na 3. strani našega lista nekaj misli, spoznanj in ugotovitev o razmerah, v katerih slovenska delavka dela in živi (na naši sliki pa so dekleta, ki se na poklic in življenje šele pripravljajo -Foto: A. Agnič).	v
l.XI. 1975 -ŠT. 43-L XXXII
SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS:
SINDIKALNA LISTA 76 V RAZPRAVI
Osnutek sindikalne liste za prihodnje leto je na svoji zadnji seji predsedstvo RS ZSS poslalo v javno razpravo. Le-ta naj bi bila končana še pred koncem novembra, tako da bi bil ves postopek sprejemanja liste in njenega uveljavljanja zaključen še letos. Kaj bi lahko dejali o osnutku liste? Predvsem to, da še bolj kot doslej izenačuje pravice vseh delavcev do dodatkov, ki imajo socialno in zdravstveno naravo; pa to, da so se tokrat sindikati zelo odločno zavzeli za nekatera določila liste. Tako so se „uprli“ težnji skupnosti zdravstvenega zavarovanja, da bi v prihodnjem letu za daljše bolezni znižali odstotek nadomestila osebnega dohodka in se zavzeli za 90 % nadomestila ob trimesečni valorizaciji osnove za izračun nadomestila. Sindikati so se, na kratko povedano, odločno zavzeli, da je treba bolnemu delavcu zagotoviti čim ustreznejše nadomestilo osebnega dohodka; neupravičene bolniške izostanke pa naj bi preprečili z ustreznim nadzorstvom tako v zdravstvenih ustanovah kot delovnih organizacijah.
ZVEZNO POSVETOVANJE SINDIKATOV 0 DELITVI DOHODKA IN SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE
IZMENJAVA IZKUŠENJ
Ljubljanski sindikati so bili minuli petek gostitelji srečanja predstavnikov mestnih sindikalnih svetov iz Skopja, Prištine, Titograda, Sarajeva, Novega Sada, Reke, Zagreba in Beograda, ki so se zbrali v Ljubljani na posvetovanju o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
Posvet je potrdil, da mora tudi v prihodnje ostati temeljno izhodišče za delovanje sindikatov v dograjevanju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovaijanja o dohodku in njegovi delitvi neposredna odvisnost med doseženim dohodkom in produktivnostjo dela. To izhodišče predstavlja novo kvaliteto za dograjevanje sistema delitve, hkrati
pa terja uresničevanje ustavnih dopolnil v zvezi z dohodkom, seveda pa tudi ustrezno organi-. ziranost sindikatov za učinkovito delovanje na tem področju.
Udeleženci posveta so ugotovili, da so kazalci o uspešnosti gospodarjenja nujna osnova za oblikovanje samoupravnih odnosov pri razporejanju dohodka; z njimi namreč zagotavljamo med seboj usklajene in primerljive podatke med vsemi družbenimi dejavniki, ki so vključeni v sporazumevanje.
Poleg aktov, ki so podlaga za dosledno uveljavljenje samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov po dejavnostih, sindikati tudi vztrajajo v zahtevi, da posvetijo
v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela veliko več pozornosti interni delitvi po delu, najbolj pa iskanju stimulativnej-ših oblik delitve.
Udeleženci ljubljanskega posvetovanja so se seznanili tudi z izkušnjami, ki smo jih v zadnjih dveh letih pridobili v Sloveniji na področju razporejanja dohodka in osebnih dohodkov. Mednje štejemo predvsem uveljavitev sindikalne liste, ki jo vsako leto dopolnjujemo, uveljavitev zborov udeležencev samoupravnih sporazumov kot usklajevalcev interesov delavcev v TOZD, opredelitev odnosa sindikatov do najvišjih osebnih dohodkov itd.
7IV
Ob 30. obletnici zmage nad fašizmom so pretekli teden v Domu JLA v Ljubljani odprli razstavo ..Trideset let razvoja oboroženih sil SFRJ". Med prvim so si razstavo ogledali številni družbeno politični delavci Slovenije in visoke vojaške osebnosti, tako Vida Tomšič, Miha Marinko, Marjan Orožen, generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok in drugi.
Predsedstvo je obravnavalo v nadaljevanju osnutek uredbe o delih, ki so za ženske in mladino prepovedana, in ž njim soglašalo, soglašalo pa je tudi s pripombami, ki jih je na osnutek družbenega dogovora o vzgoji in izobraževanju otrok jugoslovanskih državljanov na delu v tujini izoblikovala republiška konferenca SZDL. Na koncu pa je predsedstvo sklenilo predlagati; naj bi vsak član sindikatov prispeval pol odstotka od članarine kot pomoč Vietnamu. Del pomoči pa naj bi zbrali tudi s prodajo posebnih priložnostnih značk.
URESNIČIMO GESLO, DA
je Človek
NAŠE
najveCje
BOGASTVO
Predsednik RS ZSS Janez Barbarič: 0 samoupravnem organiziranju združenega dela ni mogoče govoriti drugače kot v povezavi z organiziranim, odločnim in odgovornim delom pri ustvarjanju samo-
upravnega sistema varnega in zdravega dela
V	imenu republiškega sveta ZSS kot pokrovitelja portoroškega posvetovanja o problematiki varnosti pri delu je zbranemu avditoriju spregovoril predsednik slovenskih sindikatov inž. Janez Barborič. Izrazil je prepričanje, da bo tudi to posvetovanje pomenilo pomemben korak k hitrejšemu razreševanju kompleksnih in vsestransko občutljivih nalog pri razreševanju pogojev za zdravo in varno delo. Vsa ta vprašanja so tudi izredno pomembna za sindikate, saj si ni mogoče zamišljati družbenoekonomskega razvoja brez sočasnega in celovitega socialnega razvoja. Tudi o samoupravnem organiziranju zdmženega dela ni mogoče govoriti drugače kot v povezavi z organiziranim, odločnim in odgovornim delom pri ustvarjanju samoupravnega sistema varnega in zdravega dela. Zato je toliko bolj potrebno opozoriti na nekatere pojave na tem področju, ki naravnost kličejo po takojšnji akciji in po načrtnem delu.
V	nadaljevanju svoje uvodne besede je predsednik RS ZSS opozoril, da smo še pred nekaj leti na podobnih posvetovanjih poudarjali predvsem materialne probleme kot osnovno prepreko za reševanje problemov v zvezi z varnostjo pVi delu. To so bila predvsem vprašanja, kako zagotoviti sredstva za rekonstrukcije, za izboljšanje tehnoloških postopkov in kje vzeti potrebna sredstva za bolj varno delo.
„Danes se zdi“, je v nadaljevanju povzel inž. Janez Barborič, „da je ta, nekoč objektivno največji problem skoraj odpadel. Tako rekoč ni niti ene delovne organizacije, ki v zadnjih desetih letih ne bi doživela svoje kompletne rekonstrukcije in reorganizacije. Normalno bi bilo zato pričakovati, da bo vsaka taka rekonstrukcija v svoji načrtnosti zagotovila tudi varnejše in bolj zdravo delo. Mnenja delavcev, ki smo jih v sindikatih anketirali, so tudi taka. Toda nekateri podatki o odsotnosti z dela, o nesrečah pri delu, o invalidnosti potrjujejo, da so vsa ta materialna vlaganja dala tudi že prave učinke v ohranjanju in krepitvi delovne in zdravstvene sposobnosti zaposlenih/4
O tem pričajo podatki: v Sloveniji zaradi bolezni vsak dan ne dela 29.000 delavcev, zavoljo nesreč ne dela še nadaljnjih 3.000 delavcev. Samo za ponazoritev problema: izpad je tolikšen, kot da ne bi delala celotna slovenska lesna indu-
strija. In še en podatek: po izračunih strokovnjakov skupnosti socialnega zavarovanja Slovenije bo znašala v naslednjih petih letih stopnja rasti števila invalidnih primerov vseh treh kategorij 4,7 %, to pa pomeni, da bo v Sloveniji hitreje naraščalo upokojevanje invalidov kot pa upokojevanje delavcev na podlagi polno zasedene delovne oziroma starostne dobe. In slednjič: odsotnost z dela zavoljo bolezni v vseh zadnjih desetih letih še ni bila tako visoka, kot je bila lani in kot je letos.
„Rekel sem že, da smo na področju modernizacije naših delovnih organizacij veliko storili, toda ti podatki kažejo, da nam ta modernizacija — čeprav daje pomembne ekonomske učinke, večjo produktivnost dela, večjo konkurenčnost, večji dohodek — še ni dala tudi pričakovanih učinkov v večji humanizaciji dela.“ Tako je opozoril Janez Barborič, zatem pa je pribil: „Samo ekonomski rezultati pa za našo samoupravno družbo ne morejo in ne smejo biti zadostni in edino odločilni."
melbrosin
propoiis mm
izzakladnice
čebeljega panja UURLIANA
V Sloveniji smo v zadnjih desetih letih veliko storili za napredek zdravstva. Dosegli smo raven, ki visoko presega jugoslovanska poprečja in v ničemer ne zaostaja za ravnijo v najbolj razvitih evropskih deželah. Vendar pa nam v tem obdobju ni uspelo zagotoviti učinkovite preventive, dovolj približati zdravstva delovnim organizacijam. Zato po sodbi predsednika RS ZSS tudi ni mogoče govoriti o napredku slovenskega zdravstva in o njegovem razvoju, ki naj bi stopal vštric s svetovnimi znanstvenimi dosežki na tem področju, če rezultati o neposrednem zdravstvenem stanju delavcev pričajo o drugačnih gibanjih. Vse to pa seveda vpliva na celotno družbeno produktivnost dela, kjer tudi zdravstveno varstvo črpa svoj dohodek in pri čemer neposredno sodeluje.
Kje so vzroki za to? Janez Barborič je povzel:
„Po ustavnih spremembah, v Sloveniji pa že veliko prej, smo
pristopili k preobrazbi samoupravnih interesnih skupnosti v zdravstvu, računajoč, da se bodo te skupnosti bolj odločno spopadle z dosedanjim finanč-no-administrativnim konceptom zdravstvenega zavarovanja in da bodo integrirale tako zdravstvene delavce kot strokovnjake za varstvo pri delu. Te skupnosti naj ne bi samo premostile vrzeli, ki je bila med delovnimi organizacijami in zdravstvenim zavarovanjem ter zdravstvom, temveč naj bi jo dokončno odpravile. Toda tudi tukaj vozimo še vedno po starih tirih ...“
Analize, ki so jih opravili v sindikatih, izpričujejo, da interesne skupnosti v preteklosti sploh niso razpravljale o varstvu pri delu, če pa že so, potem je bila ta razprava omejena predvsem na finančne bilance. Od tod tudi ugotovitev: vse tisto, kar dajemo za potrebe zdravstvenega varstva, ne daje pričakovanih in možnih učinkov.
V	nadaljevanju je inž. Janez Barborič osvetlil tudi pomen izobraževanja za bolj varno delo. Tudi na tem področju smo doslej ostali na pol pota. Spet se namreč lahko sprašujemo, zakaj, denimo, samoupravne interesne skupnosti za usmerjeno izobraževanje še niso zahtevale in tudi zagotovile, da bo vsak bodoči strokovnjak, ki bo delal ali vodil katerokoli delo v delovni organizaciji, poznal tudi tehnično-tehnološko, psihofiziološko in socialno-psi-hološko stran proizvodnega procesa in samoupravne odnose v njem. „Dejstvo je“, je povzel Janez Barborič, „da v koncipiranju strokovnega izobraževanja še vse preveč sledimo nekaterim tehno-managerskim konceptom v razrednih družbah in zapostavljamo znanstveno priznano dejstvo, da je samoupravna organizacija dela tista, ki zahteva celovitega strokovnega vodjo: tako tehniško kot tudi sociološko izobraženega in usmerjenega samoupravljavca."
V	sklepnem delu svoje uvodne besede pa je predsednik slovenskih sindikatov osvetlil predvsem odnos sindikatov in samoupravnih organov zlasti v delovnih organizacijah do varstva pri delu in sicer skrb za delavca. Opozoril je, da se morajo sindikati v prihodnje veliko bolj zavzemati za to, da bi hitreje uveljavili samoupravni koncept modernega sistema varstva pri delu. Seveda to ne pomeni, da bodo sindikati tisti, ki se bodo neposredno ukvarjah s strokovnimi vprašanji, ki bodo nepo-
sredno kontrolirali delovna mesta, ki bodo zahtevali, da samoupravna delavska kontrola postane operativni inšpektor tudi na tem področju. Zato pa mora sindikat zagotoviti, da se uspeh dela sleherne temeljne organizacije združenega dela, sleherne interesne skupnosti, vsake zdravstvene organizacije, izobraževalnih institucij ocenjuje tudi po tem, ali so bili poslovni rezultati doseženi ob večji skrbi za varno in zdravo telo ali pa ob povečani nevarnosti za zdravje delavcev. To svojo nalogo pa mora sindikat opraviti predvsem tam, kjer delamo in živimo, to je v temeljni organizaciji združenega dela. A zlasti s tem, koliko so doslej osnovne organizacije sindikata posvetile pozornosti tem vprašanjem, ne moremo biti zadovoljni. Tudi delavci so upravičeno nezadovoljni z odnosom sindikatov do vseh teh vprašanj.
„Toda če sindikati kot politična sila ne bomo uspeli, da bo samoupravna organizacija združenega dela v svoj vsakodnevni -sistem dela vgradila delovne razmere kot sestavni del svoje poslovne politike, bomo neprestano pred istim problemom — nezadovoljivo družbeno učinkovitostjo", je opozoril Janez Barborič. Zato je v tem trenutku še posebej pomembno dogovoriti se kako naprej, kakšne so dolžnosti družbenopolitičnih organizacij, skupnosti, društev itd.
„Gre za preprosto, za tako medsebojno povezanost vseh -delovnih organizacij, zdravstva, šolstva, strokovnih institucij, interesnih skupnosti in vseh drugih — ki bo zagotovila, da bomo vse tisto, kar imamo in kar zmoremo, naše možnosti in moči pa niso majhne, zares učinkovito izkoristili v prizadevanjih, da se resnično uveljavi naše geslo, da je človek naše največje bogastvo. Samo tako bo mogoče zlasti znotraj delovnih organizacij zagotoviti, da se spremenijo odnosi, da odločneje obračunamo z zastarelo miselnostjo in še vedno razširjenim mnenjem, češ da gre za socialno ali karitativno dejavnost. Le tako bomo dosegli, da bosta strokovnost in zavzetost strokovnjakov Za varno delo povsod tudi pravilno ovrednotena. Na ta način bomo zagotovili tudi večji interes znanosti za to področje, multidiscipli-nami pristop k delovnim razmeram, zaustavili bomo poskuse monopoliziranja tega področja s strani posameznih strok in poklicev."
Še vedno premalo učinkoviti
Iz razprave sekretarja RS ZSS Lojzeta Erbežnika na portoroškem posvetovanju o varnosti v delovnem okolju
Ko je govoril o vlogi in o nalogah osnovnih organizacij sindikata v zvezi z varstvom pri delu, je sekretar RS ZSS za socialno politiko LOJZE ERBEŽNIK poudaril, da zakon o varstvu pri delu dosledno upošteva ustavna načela o položaju delavca v združenem delu ter ga postavlja v vlogo glavnega subjekta pri uresničevanju pravic in obveznosti v ustvaijanju takšnega delovnega okolja, delovnih in življenjskih razmer, ki zagotavljajo varno delo in fizično ter moralno integriteto delavca pri delu. Če je s tem v bistvu že določena vloga sindikata oziroma članov te najširše organizacije delavskega razreda v zvezi z varstvom pri delu, nas mora tudi zanimati, kako člani sindikata tudi uresničujejo svojo vlogo glavnega subjekta na tem področju. Praksa kot tudi analize in raziskave kažejo, da osnovne organizacije sindikata ne posvečajo dovolj pozornosti tako pomembnemu vprašanju, kot je varnost pri delu. Če nas izkušnje učijo, da smo na področju varnosti pri delu lahko učinkoviti le, če dosledno uveljavljamo celovitost in stalnost varstva pri delu, še posebej pa preventivne naloge s tega področja, je za organizirano delovanje sindikata vsekakor nujna dobra obveščenost o stanju varnosti dela v OZD in TOZD. Osnovne organizacije sindikata naj se zavzemajo, da bodo strokovne službe tekoče poročale o stanju, vzrokih in posledicah ter programih za izboljšanje stanja varnosti pri, delu. Sindikat naj se zavzame za to, da po potrebi, vendar najmanj enkrat letno, samoupravni organi v TOZD in OZD zahtevajo analizo strokovnih služb o varstvo pri delu in da bodo vsi delavci seznanjeni s stanjem, z vzroki in s predvidenimi ukrepi. Na osnovi ocen in predvidenih potreb pa naj se potem izoblikujejo programi varstvenih ukrepov.
Osnovne organizacije sindikata uveljavljajo svoj vpliv na normativno urejenost varstva pri delu tudi tako, da članstvo aktivirajo takrat, ko delavci s samoupravnimi sporazumi ali z drugimi splošnimi akti določajo sistem varstvenih ukrepov za odkrivanje, preprečevanje oziroma odstranjevanje vzrokov, zaradi katerih lahko pride do poškodb, poklicnih bolezni ali drugih škodljivih posledic za delovno sposobnost, zdravje in življenje delavca. Sindikalne organizacije lahko veliko prispevajo k učinkoviti varnosti delavcev, če nenehno skrbijo za spoštovanje samoupravnih aktov o varstvu ter če pravočasno predlagajo ali pa tudi zahtevajo dopolnitve in spremembe, če je to seveda potrebno.
PREMALO RAZVITA ZAVEST O VARNOSTNI DISCIPLINI
Tako kot na drugih področjih je tudi pri varstvu ob delu potrebna razmejitev dela, pravic in odgovornosti. Glede osnovnih organizacij sindikata velja poudariti, da je njihova dolžnost vsekakor tudi v tem, da spremljajo uresničevanje predpisane odgovornosti ha vseh delovnih mestih od vratarja do direktorja. Če ta odgovornost ni ustrezno urejena, naj torej dajo pobudo za dopolnitve opisov delovnih mest in odgovornosti vseh delavcev v OZD in v TOZD.
V raziskavi Raziskovalnega centra za samoupravljanje RS ZSS — o varstvu pri delu za obdobje od 1969. do 1971. leta so vse strokovne in samoupravne strukture izrazile mnenje, da bi 19 % nesreč pri delu lahko preprečili z večjo odgovornostjo organizatorjev dela, nadaljnjih 22 % nesreč z boljšim usposabljanjem in izobraževanjem za delo, medtem ko so 35 % nesreč pripisali pomanjkljivi delovni disciplini. Zlasti ta podatek zgovorno potrjuje podmeno, da so se doslej osnovne organizacije sindikata občutno premalo organizirano ukvarjale z razvijanjem zavestne varnostne discipline med delavci. Odnos do delovne in varnostne discipline pa je odraz samoupravne aktivnosti delavcev. Tolikšen delež nediscipline kot vzroka poškodb in nesreč pri delu torej odraža pri nekaterih delavcih ostanke stare mezde miselnosti. Zato je osveščanje delavcev kot subjektov odločanja stalna naloga osnovnih organizacij sindikata, s čimer bodo mimo drugega dosegla tudi večjo skrb delavcev za lastno in sodelavčevo varnost pri delu.
Preventiva prav gotovo vpliva na zmanjšanje nesreč in poškodb pri delu, ne more pa jih popolnoma preprečiti. Zato bo vedno aktualno vprašanje odnosa do delavca, ki ga je doletela nezgoda ali poškodba. Stanje, kakršnega ugotavljamo na področju varnosti pri delu, nedvomno zahteva od članov sindikata in sindikalnih organizacij na vseh ravneh, da nadaljujejo s skupnimi napori, da bi se ob nezgodi ali nesreči prizadeti delavec hitro pozdravil in primerno medicinsko ter poklicno rehabiliziral, nato pa glede na preostale psihofizične sposobnosti ponovno vključil v združeno delo.
FRAGMENTI Z BLEJSKEGA SEMINARJA
ŽENSKA V
ZDRUŽENEM
DELU
Ni posebnih ženskih problemov, ki ne bi bili hkrati tudi skrb in predmet obravnave vse samoupravne družbe; in kar danes teži zaposleno
žensko, teži vse delavce.
Anka Tominšek, podsekretarka republiškega sekretariata za delo, je to misel takole oblikovala:	,.Ustavna intenca posebnega varstva
ženske kot temeljne nosilke pomembne družbene funkcije, funkcije materinstva, ne temelji na spolu — taka miselnost je ponekod še vedno prisotna; varstva žen& v združenem delu namreč ni moč ločeno obravnavati od varstva vseh delavčev." Torej, kolikor bolj bomo hu-manizirali delo, izboljševali delovne razmere in uveljavljali samoupravljanje kot družbeno pravico in dolžnost, ki omogoča učinkovito razreševanje vseh problemov delavcev, tudi tistih, ki jih po navadi poimenujemo kot žendce zadeve, toliko več bomo storili v korist vseh proizvajalcev; tudi žensk.
V teh nekaj uvodnih besedah smo skušali povedati osnovno misel seminaija, ki so ga minuli torek in v sredo priredili na Bledu Inštitut za delo pri pravni fakulteti v Ljubljani, Center za samoupravno normativno dejavnost pri dopisni delavski univerzi „Univerzum“ in Republiški sekretariat za delo, s katerim sd se vse te ustanove ,,vključile v mednarodno leto žensk". Tako je bilo namreč napisano na vabilu, s katerim so omenjene organizacije sklicale ta seminar.
Najprej je na seminarju spregovorila Vida Tomšič, predsednica jugoslovanskega odbora za mednarodno leto žensk, potlej je o ,.mednarodni ureditvi položaja žensk pri delu“ govorila mag. Anjuta Bubnov-Škobeme, višja raziskovalna sodelavka inštituta za delo, o ,,posebnem varstvu žensk v združenem delu v SFRJ“ je razpravljala dr. Andreja Kavar-Vidmar, profesorica višje šole za socialne delavce v Ljubljani, o ,.socialni varnosti žensk v združenem delu" je govoril dr. Aleksander Radovan, profesor pravne fakultete v Ljubljani, o ,.strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju žensk v združenem delu" je spregovorila Tilka Blaha, sekretarka za izobraževanje, znanost in kulturo pri Zvezi sindikatov Slovenije, o ,.medicinškili aspektih, ki terjajo posebno varstvo žensk v združenem delu", je govoril mag. dr. Samo Modic, predstojnik Inštituta za medicino dela, prometa in športa; Anka Tominšek, podsekretarka republiškega sekretariata za delo pa je ocenila zdajšnje ..samoupravno urejanje posebnega varstva žensk pri delu v nekaterih organizacijah".
DO KOD SMO PRIŠLI
Republiška in zvezna ustava posebej govorita o položaju žensk v združenem delu, zagotavljata enakost v pravicah in dolžnostih ne glede na spol, svobodo dela in izbiro poklica ter zapo-slitve, posebno varstvo pri delu zaposlenim materam, otrokom in družini pa posebno družbeno varstvo.
Dr. Andreja Kavar-Vidmar, je v svojem referatu rekla:
,.Položaj ženske v združenem delu je nekako dvojen: zagotovljena ji je enakost pravic in posebno varstvo. Po klasičnih pravnih pravilih je posebno varstvo le specialis, ki mora imeti prednost pred načelom enakosti kot splošnim pravilom. Vendar menimo, da v naši družbi odnosa med načelom enakosti in načelom posebnega varstva ne moremo obravnavati na ta način. Smisel posebnega varstva žensk v našem ustavnem sistemu je namreč prav v resnični zagotovitvi enakosti. Posebno varstvo žensk pri delu temelji na posebni družbeni vlogi ženske na področju biološke reprodukcije prebivalstva. Enakost je lahko resnična samo tedaj, če se tistemu delu prebivalstva, ki ima posebno funkcijo, omogoči uresničevanje te funkcije tako, da ni prikrajšan pri pravicah in dolžnostih, ki pripadajo vsem. To velja zlasti za področje pravic, ki izvirajo iz dela, saj je delo temelj materialnega in družbenega položaja človeka. Zato ne moremo več upoštevati tradicionalne delitve varstva žensk na varstvo žensk kot spola in na varstvo materinstva. Varstvo ženske kot spola je ustavno in družbeno ekonomsko utemeljeno samo kot posebna, širša oblika varstva biološke reprodukcije. Ker je ženska poglavitna nosilka te družbene funkcije, varstvo te funkcije ne sme biti omejeno le na organizacije združenega dela, kjer imajo ženske lastnost delavca,
ampak mora segati v širšo delovno in življenjsko okolje in pri tem morajo sodelovati vsi občani."
ENAKOPRAVNOST IN USTAVA
Če smo torej občani „enaki v pravicah in dolžnostih", kot pravi 154. člen ustave SFRJ, potlej so tudi nezakonite in protiustavne vse zahteve, ki jih zasledimo v objavah in v razpisih prostih delovnih mest, da mora, denimo, biti kandidat moški in da ženske ne bodo sprejeli. Enako velja tudi za tiste OZD, ki pri izbiri novih delavcev odklanjajo noseče ženske.
(Iz razprave: ..Številne delovne organizacije nerade sprejemajo na delo mlade delavke, pa ne samo zato, ker bodo verjetno v kratkem rodile in jim bo treba zagotoviti porodniški dopust, gre tudi za stanovanja, kijih je treba omogočiti mladim ljudem, za stroške z izobraževanjem in za številne druge izdatke, ki jih terja delovno mesto mladega človeka.")
Eden najstarejših ukrepov za varstvo žensk pri delu je prepoved opravljanja nekaterih del, ki bi lahko škodljivo vplivala na zdravje in življenje delavke.
Toda popolna prepoved opravljanja takšnih del ne upošteva vseh individualnih zmožnosti in želja posameznikov in varuje samo določeno skupino delavcev, medtem ko drugi še naprej in v še večji meri delajo na nevarnih, škodljivih in težavnih delovnih mestih. Učinkovita pot za odstranitev škodljivih vplivov delaje torej samo v uveljavljanju ukrepov za varstvo pri delu, ki bi zaščitili vse delavce.
- Tudi prizadevanje za ukinitev nočnega dela žensk ni prineslo samo koristi.
(Iz pomenka med odmorom, v katerem so udeleženci seminarja povsem podprli stališče iz referata: ..Prepoved nočnega dela žensk je nedosledna, ker zadeva samo ženske, zaposlene v nekaterih dejavnostih in ne daje vsem delavkam enakega varstva. Nočno delo žensk, na primer v zdravstvu, ni prepovedano, čeprav v tej dejavnosti opravljajo ženske zelo odgovorno pa tudi težko, škodljivo in nevarno delo. Večjega varstva žensk v industriji in v drugih dejavnostih, kjer je nočno delo že prepovedano, ni moč vedno utemeljiti s težjimi delovnimi razmerami, ki jih nočno delo še stopnjuje. Verjetno pa je bil prav to razlog za sprejetje mednarodne konvencije ... le glede na škodljive posledice nočnega dela pa je tako delo vsaj v nekaterih dejavnostih še vedno nujno. Žensk ni moč izločiti iz celotnih področij združenega dela ali omejiti njihovo udeležbo s prepovedjo nočnega dela. Predvsem bi bilo treba bolj poskrbeti za izboljšanje delovnih razmer vseh delavcev in več storiti za izboljšanje njihovih življenjskih razmer. Mimo težav, kijih povzroča nočno delo kot tako, odpira še številne druge težave, ki neugodno vplivajo na življenjske razmere delavcev. Nujno bi bilo, da bi organizacije združenega dela bolj kot doslej razmišljale o urejanju življenjskih razmer samoupravljavcev, ne pa, kot se doslej dogaja, da z ukinitvijo nočnega dela storijo vse, kar menijo, da je na tem področju moč storiti.")
POMANJKLJIVO OTROŠKO VARSTVO
Drži, kot je v svojem referatu dejal dr. Aleksander Radovan: „V zadnjem času posveča naša družba vedno večjo pozornost varstvu otrok." Res pa je tudi, da ,.kljub intenzivnim akcijam v zadnjih štirih letih za ureditev dnevnega varstva predšolskih otrok še vedno nimamo možnosti varstva za kakih 40.000 predšolskih otrok".
V vzgojno varstvenih zavodih je bilo lani več kot 35.000 mest, letos pa se bo to število povečalo še za kakih 3.700. ..Vsekakor moramo še naprej pospeševati akcije za pridobivanje novih mest v vzgojno varstvenih dejavnostih, pri tem pa moramo pospešiti prizadevanja za neposredno dogovarjanje med organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in skupnostmi otroškega varstva pri uresničevanju investicijskih načrtov."
KAKO BOLJE UREDITI
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE DELAVK
Ženske imajo zdaj ugodnejšo starostno mejo in pokojninsko dobo kot moški za pridobitev
pravice do pokojnine. Pri tem je treba ugotoviti, da je poprečna življenjska doba žensk na Slovenskem za 6,6 leta višja kot pri moških. Ob pripravah na nov pokojninski zakon smo spet začeli razpravljati o izenačevanju pokojninske dobe moških in žensk, pri čemer naj bi imele bolj učinkovite ugodnosti matere. Kljub temu pa je prevladalo mnenje, da bi za zdaj ohranili sedanjo zakonodajo, čeprav razprave o tej zadevi še niso pojenjale. Dr. Aleksander Radovan jih je takole opisal: „Po drugi varianti naj bi sploh odpadlo upokojevanje zgolj na podlagi pokojninske dobe, po tretji varianti naj bi izenačili lestvico za ženske in moške s tem, da bi stimulirali materinstvo; vsa ta vprašanja pa so še premalo proučena, zlasti s stališča varstva žene kot matere."
Ženske delajo le na redkih delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, kajti po 30. členu zakona o medsebojnih razmerjih delavcev delavka ne sme delati na delovnem mestu, ki terja težko telesno delo, ne sme delati pod zemljo ali na drugih delih, ki lahko škodljivo in nevarno vplivajo na zdravje in življenje žensk. Tako zdaj ženske delajo le na tistih beneficiranih delovnih mestih, na katerih zavarovanci zaradi narave ali teže dela po določenih letih starosti (baletni plesalci, operni pevci — solisti) ne morejo več uspešno opravljati svoje dejavnosti. Vemo pa, da delajo v nekaterih industrijah, denimo, v tekstilni industriji, pretežno ženske, in to v neposredni proizvodnji, kot tkalke ali predilke, delajo po normah, ves delovni čas stoje ob nenehnem ropotu strojev. Tkalka dela pri 26 strojih, predilka ima na skrbi tudi do 2000 vreten, delo opravljajo v treh izmenah, tako da še vedno morajo delati tudi ponoči, marsikatere starejše delavke so delale v teh tovarnah že pred vojno in v povojnih letih, ko so bile delovne razmere izredno težke, delajo tudi doma v gospodinjstvu in na kmetijah.
Če bi prišlo do izenačitve moških in žensk pri uveljavljanju pogojev za pokojninsko zavarovanje, bi kazalo benficirati tudi številna takšna „ženska delovna mesta".
ZANIMIVA ANKETA
Tilka Blaha je v svojem razmišljanju o strokovnem izobraževanju delavk med drugim rekla:
„V posebni, raziskavi, ki jo je izvedel raziskovalni center za samoupravljanje pri RS ZSS v okviru prireditev mednarodnega leta žensk, v desetih delovnih organizacijah tekstilne, usnjarsko-obutvene, kovinske in elektro stroke, smo poskušali med drugim raziskati, kdkšni so interesi in pogoji za izobraževanje in napredovanje žensk v združenem delu. Nekaj podatkov: med zaposlenimi delavkami v anketiranih delovnih organizacijah jih skoraj polovica (47,08%) nima poklica, 25,30% jih ne dela v poklicu, za katerega so se izobraževale, le 27 % jih dela v poklicu, za katerega so se izšolale. Se slabše so razmere med delavkami v neposredni proizvodnji, kjer le še 16,5 %zaposle-nih žensk dela v poklicu, za katerega so se izšolale, 55 % jih je brez poklica. Žal nismo podrobneje raziskovali, iz katerih poklicev so se ženske preusmerile na delo v te proizvodne panoge. Verjetno gre predvsem za poklice, ki so na vrhu lestvice, poklicnih teženj deklet (frizerke, šivilje itd.), oziroma za poklice, ki jih zaradi značaja dela, neustreznega delovnega časa in težjih delovnih pogojev ženske opuščajo (prodajalke, gostinske delavke). Podrobnejša raziskava bi verjetno tudi pokazala, da v mnogih primerih ne/ gre samo za spremembo poklica, temveč tudi za zaposlitev na nižji strokovni ravni. Napačna poklicna usmerjenost ženske mladine in neustrezno izobraževanje povzroča veliko neracionalnost in ekonomsko izgubo. Še vedno razširjeno poklicno opredeljevanje za tradicionalne ženske poklice pa seveda povzroča nasprotja med realnimi družbenimi potrebami in osnovno delovno usposobljenostjo ženske mladine, kar povzroča visok delež žensk med nezaposlenimi in tudi to, da so ženske prisiljene sprejemati delo, ki dostikrat ne ustreza njihovi poklicni usposobljenosti. Še manj spodbudna je podrobnejša razčlenitev strukture delavk, ki nimajo poklicne izobrazbe. Več kot polovica (54,5 %)jih
je starih do 30 let, dve tretjini je poročenih (67 %) in 26,7 % samskih. Skoraj tri četrtine teh delavk (72,2 %) ima otroke. Po izobrazbi je med njimi 44,4 % takih, ki nimajo dokončane niti osnovne šole. Od vseh 613 anketiranih delavk sta se v tistem obdobju strokovno izobraževali le dve delavki, kar je izredno malo glede na izražene interese in na možnosti za izobraževanje, Id jih nudijo delovne organizacije."
MED ZAPOSLENIMI JE SKORAJ POLOVICA ŽENSK
Na Slovenskem je zdaj od vseh zaposlenih kakih 43 % žensk, torej skoraj 300.000. Iz podatkov, ki jih je zbral dr. Samo Modic in ki obravnavajo razmere na tem področju v minulem letu, je razvidno:
,,Največji delež zaposlenih žensk je bil lani v kulturno-socialni in v zdravstveni dejavnosti (64,2%), potlej v trgovini in v gostinstvu (60,7 %) in v družbenih ustanovah ter v državnih organih (55,8 %). V industriji so po deležu zaposlenih' žensk predvsem tekstilna industrija (75%), tobačna industrija (68%), industrija usnja in obutve ((50%), grafična industrija (52 %) in elektro industrija (51 %).“
Iz razprave: ,,Res pa je tudi, da je v naši republiki bolnih manj žensk kot moških, čeprav bi bilo bolj razumljivo, da ženske zaradi nosečnosti, nege otrok, skrbi za bolne otroke itd. gredo večkrat v bolniški stalež. Zanimivo je tudi, da nesreče pri delu prizadevajo predvsem moške pa tudi za poklicnimi boleznimi obolevajo predvsem moški (kakih 90 %).“
VARSTVO MATERINSTVA
O varstvu nosečih žensk, o porodniških dopustih in o varstvu mater z majhnimi otroki govore tudi naši samoupravni sporazumi.
Anka Tominšek je pripovedovala, kaj so v delovnih organizacijah, katerih samoupravne sporazume so proučili na republiškem sekretariatu za delo, že storili na tem področju.
,,V vseh analiziranih samoupravnih sporazumih je, v skladu z zakonom določeno, da več kot poln delovni čas oziroma ponoči ne sme d elati delavka med nosečnostjo ali če ima otroka, starega do enega leta. Nekatere organizacije pa so taka dela prepovedala ne le materam z otrokom do enega leta starosti, temveč celo do pet let. Nedvomno so imele dober namen, skušale so zagotoviti z zakonom določeno varstvo matere in otroka na višji ravni, pri tem pa so prezrle, da taka rešitev ni v skladu z zakonom, saj omejuje svobodo dela. Pravilno so ravnale tiste OZD, ki so v takih primerih zahtevale soglasje delavke za nadurno in nočno delo . . . Številne OZD pa doslej še niso povsem zadovoljivo uredile posebnega varstva nosečih žensk. V samoupravnih sporazumih namreč ne obravnavajo začasne razporeditve na druga delovna mesta, če bi bilo, denimo, delo na njihovem poprejšnjem delovnem mestu zanje škodljivo. So pa nekatere delovne organizacije, ki temu vprašanju posvečajo vso pozornost. V samoupravnih sporazumih so določile delovna mesta oziroma dela, na katerih ni moč zaposliti nosečih delavk. Še več, določili so dela, na katerih ni dovoljeno zaposliti delavke do četrtega meseca nosečnosti ali po tej dobi nosečnosti. Ponekod je nosečnicam in materam z majhnimi otroki zagotovljeno posebno varstvo tudi tako, da jih brez njihovega soglasja ni možno razporediti na delo v druge kraje, da jih je treba razporediti na ustrezna lahka dela v zdravem okolju."
NE GRE ZA PODUK,
Teh nekaj mnenj, podatkov in razmišljanj, povedanih na nedavnem blejskem seminarju o „ženski v združenem delu", smo zapisali zgolj zato, da bi spodbudili razpravo o delovnih kolektivih o vsej tej problematiki, ki zadeva zaposleno žensko in seveda tudi moškega, hkrati pa upamo, da bodo udeleženci seminarja čimprej prenesli vse to bogato gradivo v svojo samoupravno prakso, tako kot je ob koncu seminarja rekla Olga Vrabič, predsednica konference za družbeno aktivnost žensk Slovenije: „Slišali smo veliko podatkov in obilico dobrih misli; vendar ni šlo za poduk, gre za akcijo!"
JANEZ VOLJČ
SINDIKATI 0 NADOMESTILIH ZA BOLEZNINE
/
ZDRAV NOČE VIDETI BOLNEGA
Zakaj smo v prvi polovici letošnjega leta izgubili zavoljo bolezni 5 milijonov 379 tisoč 589 delovnih dni? • Kdo naj odloča o tem, kdaj je delavec resnično bolan? • Ali sme bolezen ogroziti delavčev standard?
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je minuli torek strnilo skoraj pol leta trajajočo javno razpravo o osnutku novih aktov zdravstvenega varstva to- sklenilo predlagati nekatere spremembe in dopolnila, ki so se oblikovala v tej razpravi. Pri tem je poudarilo, da delavec zaradi bolezni ne sme biti ob svoj standard. Zato predlaga, da bi v času bolezni delavec prejemal 90 odstotkov osebnih dohodkov na osnovi poprečja osebnega dohodka iz minulega leta.
ZAKAJ LETOS
TOLIKO IZOSTANKOV Z DELA?
V predsedstvu Zveze sindikatov Slovenije ugotavljajo, da se število boleznin giblje vzporedno z razmerami v gospodarstvu. Zanimiv je podatek, da se je stalež izredno povzpel pred desetimi leti, ob sprejemu gospodarske reforme, se nekoliko umiril 1967. leta in izredno poskočil v prvem polletju letošnjega leta. Po zadnjih ocenah se v zadnjih treh mesecih sicer nekoliko umirja, vendar na visoki ravni prvega polletja.
Gre za 5,379.589 delovnih dni, kolikor sojih „pobrale“ boleznine v prvih šestih mesecih letos. To je številka, ki v sedanji fazi stabilizacije in položaja slovenskega gospodarstva upravičeno terja podrobno analizo vzrokov in pogojev, zakaj je prišlo do tolikšne izgube delovnih dni.
Med razpravo v delovnih organizacijah, regijah in v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije ugotavljajo, da je v velikem porastu odsotnost z dela do 30 dni, torej odsotnost v času, ki gre v breme organizacij združenega dela. Zakaj prihaja do primerov, da je delavec po mnenju zdravnikov bolan trideset dni, potem tri dni ne, nato pa spet trideset dni? Mar ne gre za določeno taktiziranje, kdo naj pokriva te boleznine?
Zdravstvena služba ugotavlja, da problema-odsotnosti z dela ne more razčistiti sama. Po mnenju iniciativnega odbora za pripravo sporazumov o združevanju zdravstvene službe ni organiziranega strokovnega sodelovanja med zdravstvom in organizacijami združenega dela. Očitki lete na vse strani, nihče pa ni doslej poskušal urediti položaja. Vse leto smo vedeli za ozka grla, nismo pa jih odpravili! Osnovna zdravstvena služba tudi po osnovni organizacijski plati ne obvlada več položaja in se zateka k lažjim obikam zdravstvenega varstva, torej k hospitalizaciji in k pošiljanju ljudi v specialistične ambulante. To pa - o tem je škoda izgubljati besede - hromi učinkovitost in smotrnost zdravstvene službe.
Boleznine določa zdravnik, ki naj kot strokovnjak tudi odloča o tem, ali gre za resnično bolezen ali za izmikanje odgovornosti do dela. Primeri, ko so delovne organizacije z različnim ovrednotenjem prvih dni bolezni poskušale uravnavati boleznine in staž, po mnenju sindikata nesprejemljivi, saj delavec v prvih dneh bolezni ne more prejemati 70 odstotkov osebnih dohodkov, naslednje dni pa 80 ali 90 odstotkov. Zdravstvena služba bi morala biti tako organizirana, da bi v resnici opravljala svoje poslanstvo in delavcu zagotavljala tisto varstveno zaščito, ki mu gre. S tem bi odpravili
»AGR0SERVIS«
BREŽICE
OBRAT »AGROTEHNIKEti Ljubljana
SPECIALIZIRANA SERVISNA DELAVNICA
Dejavnost:
servisi avtomobilov TAM, VW, servisi traktorjev ITM, »Zetor«, »Steryr«, »Ferrari«, popravilo vseh vrst vozil in kmetijske mehanizacije.
ČESTITAMO
VSEM DELOVNIM LJUDEM OB OBČINSKEM PRAZNIKU
»Agroservis« Brežice
tudi maltretiranja bolnikov y dolgih vrstah pred ambulantami; saj vsak bolnik ni - simulant. Z reorganizacijo v zdravstvu bi prihranili znatna sredstva, saj bi tako odpadla tudi dvojnost, kije danes še kako vsakdanja praksa: ob specialističnih pregledih in hospitalnem zdravljenju ponavljamo veliko analiz, ki jih je že opravil področni zdravnik, vse to pa seveda velja veliko denarja.
ODKOD VZETI DENAR?
V sindikatih menijo, da v delovnih organizacijah ni bilo nikoli problemov, ko so se odločali za višino sredstev, potrebnih za zdravstveno varstvo, čeprav so pogosto kritično ocenjevali storitve zdravstvene službe. Navajajo celo primer, da je v neki delovni organizaciji prišlo do prekinitve dela zavoljo nekvalitetnih zdravstvenih storitev. Potrebno je zaščititi zavarovance, ki so-resnično bolni, ter poostriti nadzor nad neupravičenimi izostanki./ K temu bi morali poleg drugih služb pritegniti tudi samoupravno delavsko kontrolo. Zahtevajo strokovno organiziranost in red. Pri tem ne sme biti bistveno, ali gre za bolezen, ki traja do ali nad 30 dni ob dejstvu, da prihajajo delavci bolni na delo zaradi osnov za odmero nadomestila, ki niso bile revalorizirane. Prav zato bi bilo krivično, če bi bil delavec zavoljo bolezni še kaznovan, saj bi mu zaradi nadomestil lahko bistveno padel standard.
Zdravstvene skupnosti v svojih finančnih načrtih predvidevajo, da bi na osnovi starih aktov našo skupnost veljala nadomestila za osebne dohodke kakih 64 starih milijard. Če pa bi že letos sprejeli predlagano zvišanje nadomestil na 90 odstotkov osebnih dohodkov ter 80 odstotkov za nego družinskega člana ob sprotni valorizaciji na osnovi poprečne višine osebnih dohodkov v zadnjih treh mesecih, bi to predstavljalo 94 oziroma 100 in več starih milijard. Tako bi sprememba že valorizirane osnove za predlaganih 10 odstotkov povečanja nadomestil predstavljala po grobi oceni osem ali osem in pol milijarde starih dinarjev.
Vprašanje materialne konstrukcije teh osem oziroma 8,5 starih milijard za zdravstvo ni nepomembno, če to poskušamo poračunati s prispevno stopnjo, ki bi se morala zvišati za 0,8 ali do 0,10 odstotka, kar bo verjetno ob sedanjih stabilizacijskih težnjah in načrtih težko oziroma skoraj nemogoče povečati. Torej bi v nasprotnem primeru šlo to povečanje na račun programov ali redukcije zmanjševanja ravni zdravstvenega varstva.
Upoštevaje dejstvo, da potrebuje slovensko zdravstvo za normalno delo v letošnjem letu po predvidenih načrtovanjih kakih 600 starih milijard, to povečanje osmih milijard ne more predstavljati posebnega problema, menijo v sindikatih. To tembolj, če bi uspeli znižati izgubo delovnih dni vsaj na raven lanskega ali minulih let, oziroma zdravstveno mrežo očistili vseh, že prej omenjenih organizacijskih pomanjkljivosti in problemov. Gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva organizacijske in sistemske premike znotraj zdravstva. Eden od pogojev za reševanje tega problema pa je večja učinkovitost same zdravstvene službe. To pa je tisti del, ki ga javna razprava ni mogla uskladiti in mu opredeliti politično stališče. Prav zato je predsedstvo temu problemu posvetilo posebno pozornost.
ZAKAJ SE PRI ZAŠČITI DELAVCA PRAVILOMA ZAPLETA?
Med razpravami v sindikatih je bil izrečen resen očitek, da se praviloma pri zaščiti delavcev vedno zaplete. Torej prav pri tistem, ki že leta nosi na svojih plečih celo vrsto obveznosti — v slavnem obveznosti v skupni porabi družbene dejavnosti. V pričakovanju pozitivnih rezultatov toliko obljubljenih reorganizacij in s tem oplemenitenih ter pocenjenih posegov je naš delavec dolga leta doživljal najpogosteje nasprotno; razraščala se je birokracija, kvalitete storitev so padale, se dražile, stroški naraščali, sam pa je ostajal praznih rok pri naložbah v razširjeno reprodukcijo oziroma pri varstvu lastnega standarda, skromnega in v poprečju mnogo nižjega od tistega, ki so ga dosegli prav v panogah, katerih obstoj je bil najbolj odvisen od delavčevega deleža.	JANEZ SEVER
PREDSTAVLJAMO VAM:
Ivan Žagar se je rodil 15. novembra 1940. leta v Črni na Koroškem. Oče je bil gozdar, v družini so bili štirje otroci Ivan se je po končani osnovni šoli izučil v Rudniku Mežica za ključavničarja. Z leti je nadaljeval šolanje in se vpisa/ na Visoko šolo za politične vede ter uspešno končal prvo stopnjo študija.
Po uspešnem političnem delu v kolektivu se je zaposlil kot mladinski funkcionar v Mariboru, pozneje pa bil izvoljen za sekretarja občinskega komiteja ZK v Ravnah na Koroškem. Tam so ga izvolili tudi za sekretarja medobčinskega sveta ZK. Letos je bil imenovan za družbenega pravobranilca samoupravljanja za območje ravenske občine.
Najprej pomagati, šele potem tožiti!
-	Tovariš Ivan Žagar, vi ste se pred imenovanjem za druženega pravobranilca samoupravljanja dolga leta ukvarjali s političnim delom v koroški regiji, za to vam utrip dela ni neznan. Če bi poskusili strniti ali izločiti bistvo problemov, kaj vas zdaj najbolj obremenjuje?
„Trenutno so najaktualnejši problemi tisti, ki zadevajo ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Tako v Železarni, kjer so v prvi fazi ustanovili le dve TOZD, zdaj pa načrtujejo prehode na več TOZD. V Rudniku Mežica so ustanavljanje temeljnih organizacij šele pred kratkim končali, medtem ko v prevaljskem „Inštalaterju“ ta postopek še teče. Pri tem so se pokazali problemi zlasti v zvezi z ustanavljanjem TOZD v nekaterih dislociranih obratih, konkretno pri ,,Koloniale“ in ,,Slovenijaavto servisi11. Popoboma nerešeno pa je še vprašanje o položaju ljudi v manjših poslovnih enotah. Časovno sovpada delo pri povezovanju koroških gradbincev ter kmetijstva z lesno industrijo, kjer je obilo nesporazumov zaradi različnih teženj.14
-	Med našimi pogovori z nekaterimi družbenimi pravobranilci samoupravljanja smo ugotovili, da največ problemov izhaja iz neusklajenih ali nepopolnih samoupravnih aktov. Kako je s tem na vašem območju?
„Tudi na Koroškem je to svojevrsten problem, čeprav zakon o medsebojnih razmerjih že od 1973. leta ureja tovrstno in erno zakonodajo in samoupravne sporazume. Ugotavljam, da ima veliko kolektivov še vedno le pravilnike o osebnih dohodkih, o stanovanjskih razmerah, o izobraževanju in tako naprej, čeprav gre za neodtujljive pravice delavcev in bi torej morali izoblikovati samoupravne sporazume.
Po drugi strani pa je bilo mnogo samoupravnih sporazumov sprejetih po samoupravni poti ali kar na star način, torej s sprejetjem na delavskem svetu.44
-	Kolikšna je vloga družbenega pravobranilca samoupravljanja pri vzpostavljanju delegatskih razmerij?
„Mislim, da bom moral proučevati konkretne primere, kako so v posamezni delovni organizaciji prišli do sklepov. Ali so bili delegati v resnici seznanjeni z gradivom, ali so imeli dovolj časa in možnosti, da so se pred sklepanjem posvetovali s svojo delegatsko bazo.
Ugotavljam, da v delavskih svetih še vedno sedijo prejšnji člani, ki odločajo v svojem imenu. Razmere torej še vedno zelo počasi spreminjamo. Lani je bila denimo v Rudniku Mežica prekinitev dela. Ob tej priložnosti so delavci poudarili, da ne dobe pravočasno materialov za razpravo in za odločanje, da niso seznanjeni z odločitvami samoupravnih organov ... V Železarni Ravne se je sindikat uprl praksi, da dobivajo člani samoupravnih teles in zaposleni gradivo tik pred sejo, ko sprejemajo odločitve.
-	Že po dosedanjem delu družbenih pravobranilcev samoupravljanja ugotavljamo, da je delo obsežno. Kaže, da so v prenekateri delovni organizaciji kratili delavcem njihove pravice. Ali vi ugotavljate enako?
,.Doslej sem spremljal ali sodeloval pri reševanju 25 primerov medsebojnih sporov. Le v dveh primerih smo ugotovili, da zahteve delavcev niso bile upravičene. Menim pa, da je potrebno najprej pomagati in šele potem tožiti. Smatram, da je možno veliko večino teh sporov urediti z medsebojnim dialogom in z razčiščevanjem nesporazumov ali krivic. Vse probleme smo rešili, ne da bi morali zadevo predati sodiščem.44
- Bi nam lahko povedali nekaj konkretnih primerov?
„Denimo: delavka v gostinstvu, gre za primer v TOZD Merx, se je pritožila, da morajo delati po osem, devet ali celo deset ur na dan, da nimajo prostih dni, saj od 1. julija pa do 4. oktobra letos niso imeli več kot tri proste dneve, plačani pa so le za sedem delovnih ur na dan. V svoji pritožbi je navedla, da so se delavci že večkrat pritoževali in opozarjali na krivico, da so za pomoč prosili celo občinske inšpekcijske službe, vendar jim ni nihče pomagal niti ni ničesar ukrepal.
Sodim, da morajo biti delavci plačani za opravljeno delo. Tudi za vse tiste ure preko rednega delovnega časa, zato sem vodstvu podjetja predlagal, naj zadevo takoj uredi, delavsko kontrolo pa opozoril, da mora ugotoviti moralno in politično odgovornost vodstvenih organov, ki so dopustili takšne razmere.
Zanimiv je tudi primer „Lesne“ iz Slovenjega Gradca. V skupnih službah te delovne skupnosti je delavski svet v želji, da bi pridobil strokovnjaka, odobril 38 starih milijonov dinarjev kredita za nakup stanovanja. V razpisu so sicer zagotavljali kredit v višini 10 milijonov, vendar je bil tudi ta razpis nezakonit, saj ni temeljil na samoupravnem aktu.
Z moralno političnega aspekta ni sprejemljivo, da bi s kreditiranjem pri nakupu stanovanja pridobivah kadre. V tem konkretnem primeru pa je očitno šlo za osebno okoriščanje. Po svoje je zanimiva pot, kako so zadevo izvedb. Najprej je komisija sprejela sklep, da se novemu strokovnjaku dodeb družbeno stanovanje, delavski svet pa je pet dni po tej odločitvi komisije spremenil sklep in odobril omenjeni znesek kredita. Na našo intervencijo so ta sklep zatem razveljavili. Poleg tega smo predlagali, naj samoupravna delavska kontrola analizira samoupravne akte in politično oceni delo delavskega sveta. Prav tako smo predlagali družbenopolitičnim organizacijam v kolektivu, naj ocenijo moralnopolitično odgovornost predlagateljev omenjenega sklepa.44
— Torej gre za poskuse, kako bi za samoupravljanje skrili celo družbeno škodljive posege.
„Že dolgo ugotavljamo, da se to dogaja v tistih delovnih skupnostih, kjer samoupravljanje ni povsem zaživelo. Najpogosteje je to primer v kolektivih, kjer delavci niso nosilci samoupravljanja. Gre za primere, ko lahko posamezniki prepričajo neizobražene samoupravljavce v pravilnost in upravičenost ukrepa, čeprav delavci sprva vanj dvomijo, sprejmejo pa ga v prepričanju, da mora že tako biti, če vodilni tako menijo. Zanimiv je tudi primer, ko je izvršni odbor stanovanjske samoupravne interesne skupnosti na Ravnah sprejel sklep, da bo oddajal v najem garaže na osnovi javne dražbe. Menim, da je javna dražba možna pri urejanju lastninskih razmerij in ne najemniških. Poleg tega ta primer ni sprejemljiv tudi z moralno političnega stališča, saj po tej poti samo zvišujemo cene, tako je razumljivo, da bi lahko prišli na dražbi do garaže le najbolj premožni občani. In vendar vemo, da je mnogo drugačnih, veliko bolj sprejemljivih oblik, kot pa je v tem primeru javna dražba.
Srečujem se torej z mnogimi problemi in tudi delavci se vse pogosteje zatekajo po pomoč ali nasvet na družbeno pravobranilstvo samoupravljanja, vsekakor pa je bolje razčiščevati probleme takoj, še preden se _ zaostrijo, kot pa pozneje, ko povzročajo nestrpnost in kalijo medsebojne odnose.44	JANEZ SEVER
LJUBUANA CENTER:
KRITIČNA OCENA SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI
V letnem delovnem načrtu si je občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja Ljubljana-Cen-ter kot stalno nalogo zadal analizirati samoupravno konstituiranje zavodov vzgoje in izobraževanja. Občinski odbor sindikata je tako na eni svojih sej ugotovil, da v osnovnih organizacijah sindikata o tem sploh niso razpravljali, tako da delegati niso mogli poročati o samoupravni organiziranosti in delovanju samoupravnih organov.
Težave zaradi nesamo-upravnega reševanja problemov pa so se pojavljale v skoraj vseh varstvenih in izobraževalnih zavodih. Zato
se je občinski odbor odločil, da bo sklical posvet vseh predsednikov osnovnih organizacij sindikata.
Ker so delovne skupnosti v zavodih vzgoje in izobraževanja v večini primerov majhne, imajo delavci tudi po pet funkcij v različnih samoupravnih organih. To je prevelika obremenitev in nemalokrat trpi zaradi tega tudi kvaliteta izobraževanja. Zato so predsedniki osnovnih organizacij sklenili, daje treba čimprej začeti s samoupravnim povezovanjem šol in domov v občini. Na ta način bi se delovne skupnosti povečale in lahko bi organizirali enotne službe, zlasti pravno, ki bi bila v
pomoč pri samoupravnem organiziranju. Samoupravno povezovanje bi nedvomno tudi veliko prispevalo k stabilizaciji. Temu problemu bo občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja posvetil posebno sejo v neposrednem sodelovanju s Temeljno izobraževalno skupnostjo.
Predsedniki osnovnih organizacij sindikata so se tudi dogovorili, da bodo spodbudili organe, ki spremljajo uresničevanje stabilizacijskih programov, saj je do sredine septembra izdelalo stabilizacijske programe le šest delovnih skupnosti od osemintridesetih, kolikor jih je v
občim. STANKA RITONJA
SINDIKALNA LISTA ZA LETO 1976 V JAVNI RAZPRAVI
Za korak bliže izenačenim pravicam
Sindikalna lista sicer prinaša mala novosti, vendar je v posameznih določilih za korak bliže cilju, ki srna si ga zastavili v sindikatih: da ima vsak zaposleni enake pravice do dodatkov socialne in zdravstvene narave
Osnutek sindikalne liste za prihodnje leto je v javni razpravi; skorajda nespremenjen glede na letošijo listo, le z valoriziranimi zneski, zavoljo povečanih življenjskih in drugih stroškov; pa vendarle: dovolj novega je v listi za oceno, da* smo z osnutkom naredili korak naprej pri urejanju teh vprašanj. Predvsem je razprava ob izdelavi osnutka pokazala, kaj vse velja drugače, bolj življenjsko urediti; marsikatero izkušnjo, pridobljeno ob uporabi določil letošnje sindikalne liste, so ustvarjalci uporabili pri snovanju sindikalne liste 76. Seveda pa je še marsikatero vprašanje ostalo za javno razpravo in se bodo torej delavci odločali za takšen ali drugačen znesek, takšno ali drugačno določilo.
Vsekakor pa je treba poudariti: pravice delavcev, ki so zapisane v sindikalni listi, ne gredo avtomatično, torej ne glede na poslovni uspeh podjetja, Listo morajo podpisniki najprej vključiti v samoupravne sporazume o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke panog in v območne družbene dogovore, šele potem bo tudi postala „orožje“ v rokah sindikata in delavcev.
Sindikalna lista zajema tudi nekatera vprašanja, ki jih urejajo drugi predpisi in zakonska določila, tako denimo vprašanja štipendiranja učencev v gospodarstvu, financiranje stanovanjske gradnje, nagrajevanje pripravnikov. Toda ta vpraša-
UP
meibrosia*
nja so bila doslej zelo neenotno urejena, sindikalna lista pa zato pomeni poskus sindikatov, da bi rešitve vendarle poenotili.
Kakorkoli, lista je pred nami in od nas vseh je odvisno, za kakšna določila in zneske oziroma odstotke in razpone prejemkov se bomo odločili. Vsekakor pa je že dosedanje ..sondiranje" mnenj pokazalo, da sindikalna Usta ni in ne more biti recept, ki bi enako zadovoljil vse. Zavoljo tega se bodo ob marsikaterem določilu kresala mnenja v javni razpravi. Tudi ni moč pričakovati, da bi lahko sindikalna lista v celoti odpravila neenakost delavcev pri posameznih prejemkih.
Seveda ni napaka v sindikalni listi, napaka je v tem, da nekatera
podjetja mnogo laže ustvarjajo dohodek kot druga, razUke v možnostih - in to zelo velike - nastajajo prav zavoljo tega. In ravno ti neenaki pogoji gospodarjenja so narekovali ustvarjalcem liste za prihodnje leto, da so razpone v posameznih prejemkih še vedno upošte-vaU, čeprav so se mnogi med pripravljanjem liste ogrevali za odpravo razponov. Prevladalo je torej spoznanje, da je podjetjem treba omogočiti, da si glede na svoj poslovni uspeh, vendar v mejah razponov v sindikalni listi, določijo višino posameznih prejemkov. Naloga sindikata v TOZD oziroma OZD pa je, da se bori za čimvišjo raven teh prejemkov - hkrati torej tudi za čimboljše gospodarjenje. Ob razponih pa velja tudi dodati: naloga sindikatov je, da zožijo dejanske razpone.
Razprava ob pripravljanju osnutka liste je pokazala tudi na nekatere, probleme, ki jih bo treba odpraviti, ali bolje povedano, sedanja določila uskladiti z dejanskimi razmerami. Začnimo kar pri pripravnikih, kjer so merila za določanje njihovega osebnega dohodka kaj toga, kljub dostavku, da se jim OD lahko poveča za petino, če imajo podjetja izoblikovana merila za ovrednotenje njihovega individualnega delovnega učinka oziroma, če je pripravniški staž daljši od enega leta. Kaj pa tisti pripravniki, ki se morajo bodisi zaradi značilnosti delovnega mesta ali potreb delovne organizacije takoj vključiti v delo s polno odgovornostjo, se sprašujejo v podjetjih, kjer takšna pripravniška mesta so. In dodajajo: „Kako naj nagradimo te ljudi, če za to ni izdelanih meril? “
Razprava je opozorila tudi na pred sedmimi leti sprejeti zakon o učnih razmerjih, ki kljub več kot očitni zastarelosti velja za učence v gospodarstvu. Kaj vroče razprave se bodo najbrž razvile ob predlogu, naj bi za izobraževanje podjetja prispevala 2 odstotka (doslej 1,5 %) od bruto osebnih dohodkov. Že sedaj namreč mnoga podjetja v ta namen izločajo znatno več sredstev - tista namreč, ki financirajo kakšno izobraževanje. Problem pa bo tudi v tistih delovnih organizacijah, ki imajo veliko zaposlenih.
Že v samih pripravah na novo listo pa so se razvile burne debate, denimo o tem, kako obračunavati nadure; kolikšen naj bo odstotek nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni; kako plačevati nočno delo - v odstotku ali v za vse enakem znesku; ali vsem zaposlenim dodatek za stalnost (sedaj se imenuje dodatek za omejevanje fluktua-cije) ali ne; kakšne dnevnice za potovanja v tujino; kako organizirati
prehrano na delovnem mestu; kako preprečiti, da posamezna podjetja ne bi sredstev, ki jih izločajo za izobraževanje, potrošila s .strokovnimi ekskurzijami v tujino"; koliko dati nagrade ob odhodu v pokoj; kolikšne naj bodo jubilejne nagrade. In tako naprej.
Povedati je treba, da so ustvarjalci osnutka liste 76 in republiški svet zveze sindikatov ob nekaterih naštetih vprašanjih zelo odločno sprejeli svoja stališča. Tako je predsedstvo RS ZSS trdno odločeno bojevati boj za to, da bi delavci za daljše bolezni dobivali nadomestilo v višini 90 odstotkov osnove za osebni dohodek, ki bi jo valorizirali vsake tri mesece. Prav tako trdno je stališče, da morajo podjetja praviloma organizirati prehrano na delovnih mestih; izjeme naj bodo redke in res utemeljene, katere pa so, bodo odločili sindikati. Sindikati tudi menijo, da ni razlogov, da bi v prihodnjem letu povečevali nagrade ob odhodu v pokoj, jubilejne nagrade, vsaj za sedaj tudi ni utemeljenih razlogov za zvišanje kilometrine. Dodatka za stalnost, ki je dejansko dodatek za preprečevanje pretirane fluktuacije, naj ne bi dajali vsem zaposlenim povprek, pač pa le delavcem na tistih delovnih mestih, kjer je fluktuacija največja in ogroža normalni potek delovnega procesa. Omenili smo nekaj vprašanj, ki bodo prav gotovo razgrela javno razpravo.
Naloga sindikatov pa je, da bodo po sprejetju liste v samoupravne sporazume in družbene dogovore, torej po njeni uveljavitvi, tudi skrbeli za to, da posamezna podjetja ne bodo kršila njenih določil.
B. RUGELJ
POZIV SVETA ZSJ VSEM ORGANOM IN ORGANIZACIJAM SINDIKATOV IN ZVEZE SINDIKATOV
Za višjo produktivnost
Na 4. seji 16. oktobra letos, je svet Zveze sindikatov Jugoslavije obravnaval aktualne probleme gospodarske stabilizacije in neposredne naloge sindikatov v akciji za povečanje produktivnosti dela. Svet ZSJ je sprejel predsednikovo poročilo in poziva vse organizacije, vodstva in organe sindikata, naj povsod, kjer delujejo, ugotovijo konkretne rezerve za povečanje produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja, nato pa naj skupaj z organi samoupravljanja in z drugimi organi ukrepajo za povečanje produktivnosti in dohodka.
Produktivnost dela v zadnjih letih počasneje narašča, kar se je pokazalo zlasti letos. Nujno je, da s še bolj široko akcijo takšno težnjo usmerimo v povečanje produktivnosti v širšem smislu in v povečanje družbenega dohodka.
Zaostajanje rasti produktivnosti dela pri nas ni posledica tehnične ravni opreme in opremljenosti dela, temveč je posledica pomanjkljivosti v splošni družbeni organiziranosti in v slabosti organizacije dela in poslovanja.'Velike rezerve za povečanje dohodka so v organiziranju združenega dela na vseh ravneh po načelu dohodkovnih odnosov in v usklajevanju tehnično tehnološke organizacije s temi odnosi.
Akcijo za večjo produktivnost v naslednjem obdobju je nujno treba povezati z izdelavo, samoupravnih in družbenih načrtov in sporazumov o združevanju dela in sredstev v reprodukcijske celote.
Svet ZSJ poudarja potrebo po okrepljeni družbeni akciji sindikatov, organov samoupravljanja in vseh družbenih dejavnikov za ukrepanje v tekoči ekonomski poUtiki, s katero bodo spodbujali:
—	hitrejše naraščanje produktivnosti in ekonomike dela v vseh organizacijah združenega dela;
—	hitrejše združevanje dela in sredstev ter graditev samoupravne organizacije združenega dela;
—	odpravljanje prevelikih razlik v ustvarjenem dohodku na delavca;
—	boljše in popolnejše izkoriščanje kapacitet in razpoložljivih sredstev;
—	odpravljanje vzrokov za velike zaloge, neporavnane račune in nelikvidnost;
—	racionalne in družbeno potrebne naložbe.
Težišče akcije sindikatov naj bo v temeljnih
organizacijah združenega dela poiskati konkretne rešitve za povečanje produktivnost dela.
Sindikati se bodo še naprej zavzemali za to, da:
—	hitreje izoblikujemo in uveljavimo stimulativne oblike delitve po delu in delovnih rezultatih;
—	trdno povežemo naraščanje osebnih dohodkov in vseh oblik porabe z naraščanjem produktivnosti in dohodka;
—	vodimo stalen in vztrajen boj proti vsem oblikam nedelavnosti in nediscipline;
—	odkrivamo in izkoriščamo vse druge rezerve za povečanje produktivnosti in dohodka;
—	nasprotujemo vsem, ki s svojim ravnanjem ali odpori otežkočajo to akcijo.
Svet ZSJ poudarja, daje treba akcijo sindikatov v boju za večjo produktivnost in ekonomičnost dela najtesneje povezovati s hitrejšim uresničevanjem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o pridobivanju in delitvi dohodka — zlasti z izdelavo osnov in meril za individualno delitev po delu in delovnih rezultatih dela in materialno stimulacijo v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
Organizacije sindikatov in organi samoupravljanja naj zagotovijo tudi takšne spremembe, da se bo z osebnim dohodkom spodbujalo delo, delovne rezultate, produktivnost, racionaliza-torstvo, inovacije in iznajditeljstvo. Prav tako je nujno, da se merjenje delovnih rezultatov razširi na čim večje število delavcev, da bodo vanj zajeti tudi organizatorji proizvodnje in kadri v skupnih službah, saj se bo s tem povečal tudi njihov interes za večjo produktivnost dela in za večji dohodek.
Osnovna smer aktivnosti sindikatov naj bo proučevanje in prenašanje pozitivnih izkušenj iz prakse organizacij združenega dela, ki z razvijanjem samoupravnih dohodkovnih odnosov dosegajo največjo produktivnost in dohodek.
Proučevanje rezultatov produktivnosti in poslovanja bodo sindikati organizirali po panogah in grupacijah sorodnih proizvajalcev na podlagi primerjalnih kazalcev o poslovnosti. Z rezultati naj bo seznanjen vsak delavec, da mu bodo jasni ne le vzroki za morebitno manjšo proizvodnjo, izgubljeni dohodek, manjši obseg sredstev za akumulacijo, za osebne dohodke, za skupno porabo itd., temveč da mu bodo znani tudi načini za izboljšanje stanja.
Še intenzivnejše vključevanje vseh organizacij in organov sindikatov in zveze sindikatov v stabilizacijsko akcijo s prizadevanji za povečanje produktivnosti dela v najširšem smislu bo naš največji prispevek k uresničevanju nove ustavne ureditve.
SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Predvsem boljša organiza*
f r«
i
Informacija o stabilizacijski akciji v slovenskem zdravstvu in socialnem varstvu je bila osrednja točka dnevnega reda zadnje plenarne seje republiškega odbora sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva. Dosedanja prizadevanja kažejo, da se v zdravstvu še posebej zavzemajo za to, da bi bila akcija usmerjena v varčevanje, vendar prve izkušnje govore o tem, da obstaja še veliko vprašanj, kako se konkretno lotiti naloge. Res je sicer, daje doslej že precej zdravstvenih delovnih skupnosti v republiki poslalo svoje stabilizacijske programe republiškemu odboru, očitno pa je kljub temu, da bo morala stabilizacija seči v večjo širino kot doslej.
Varčevanje na najbolj preprost način, z elektriko, materialom, prevozi itd., je sicer nujen, vendar bolj obroben problem, večjo učinkovitost v zdravstvu, predvsem pa prihranek znatnejših sredstev pa lahko zagotovi samo korenita reorganizacija celotne zdravstvene službe. Zato
si republiški odbor sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva prizadeva, da bi se osnovne organizacije sindikata skupno s TOZD zdravstva in socialnega varstva vključile v stalno akcijo za racionalnejše gospodarjenje. Republiški odbor pa si tudi prizadeva, da bi izkušnje uspelih strokovno in ekonomsko pogojenih integracij, kakršne že ima zdravstvo na mariborskem, celjskem in murskosoboškem območju, uveljavili tudi v drugih regijah. Razprava na seji republiškega odbora je opozorila, da bo v bodoče veliko manj razdrobljenosti, manj dvotir-nosti, s tem pa veliko manj stroškov, če bomo v zdravstvu naposled le bolj poenotili skupne dejavnosti in strokovne službe. Na predlog nekaterih delegatov se bo zato republiški odbor zavzel tudi za to, da bi postopno uveljavili metode dispanzerskega dela.
Republiški odbor je obravnaval na svoji zadnji seji tudi poročilo o pravkar končanih regijskih posvetih
o nadaljnjem razvoju in uvcljavljaju samoupravljanja v zdravstvu in socialnem varstvu. V ospredju je bila ocena javne razprave o osnutkuh samoupravnih sporazumov o pravicah do zdravstvenega varstva in zavarovanja, ki je v mnogih občinskih in regionalnih skupnostih zdravstvenega in socialnega varstva opozorila, da bodo novi samoupravni sporazumi ustrezno dopolnjevali in jgradili celovit sistem zdravstvenega varstva, to pa pomeni, da bodo „krepka injekcija" za razvoj novih družbenoekonomskih odnosov na področju zdravstva in zdravstvenega varstva. Predloženi sporazumi in statuti zdravstvenih samoupravnih skupnosti namreč konkretizirajo pravice in dolžnosti občanov s področja zdravstvenega varstva, hkrati pa dopolnjujejo novi sistem zdravstvenega varstva, ki so ga začrtali zakon o zdravstvenem varstvu in samoupravni sporazumi o ustanovitvi zdravstvenih interesnih samoupravnih skupnosti.
-iv
VPRAŠANJE:
Ker želimo v naši delovni organizaciji omejiti naraščajoče število bolniških staležev, nas zanima naslednje: ali sme delavec v času bolniškega staleža obiskovati javne prireditve in kakšna so merila za opravljanje različnih del oziroma gibanje v okolici v času nezmožnosti za delo.
Prosimo, da nam tudi odgovorite, ali gredo delavcem vrednostni boni v Času dopusta, če sicer bonov v naši delovni organizaciji ne izdajamo, ker imamo urejeno prehrano med delom.
V. Z., Tržič
ODGOVOR:
Ni nam znano, da bi bili kakršnikoli predpisi o tem, kaj sme človek delati in do kakšne meje se sme gibati v času, ko sicer ni zmožen za delo. Menimo, da je odgovor na vprašanje odvisen predvsem od narave bolezni, zaradi katere je delavec v bolniškem staležu; zato je po našem mnenju potrebno obravnavati vsak primer bolezni posebej. Tako, denimo, ne bi mogli zahtevati od delavca, ki ima zlomljeno roko in je zato nezmožen za delo, da ne sme sicer hoditi iz hiše ali obiskovati kina; po drugi strani ne bi smeli šteti za pridobitno delo v času bolniškega staleža delo na vrtu, če
zdravnik določi delavcu kot terapijo fizično delo na zraku. Laično smo navedli dva, morda skrajna primera, vendar z namenom, da bi poudarili odvisnost presoje, ali delavec izrablja bolniški stalež za določeno delo ali za postopanje, od vrste in narave bolezni. Menimo, da bi bilo v spornih primerih umestno vprašati Ječečega zdravnika za mnenje, šele nato pa ustrezno ukrepati. Na splošno pa velja priznano načelo oziroma pravilo, da nekdo, ki ni zmožen za delo na delovnem mestu, tudi ni zmožen za drugo delo, prav tako ne za zabavo!
Na drugo vprašanje naj povem, da delavec nima pravice do nadomestila za stroške prehrane v času dopusta, saj takrat ne dela in mu torej boni ne gredo, naj jih sicer delovna organizacija izdaja ali ne.
M. LIPUŽIC
BENCIN DRAŽJI ZA 30 PAR?
Naša največja rafinerija nafte INA je zveznim organom poslala zahtevo, naj odobrijo zvišanje cen bencina: pri super bencinu z 98 oktani predlagajo podražitev za 30 par. Vsi drugi naftni derivati naj bi se podražili za približno 10%; izjema je le plinsko olje za kmetijske stroje.
S to podražitvijo želi INA prilagoditi cene nedavni
podražitvi surove nafte. Obstaja pa tudi drugačen predlog, in sicer, naj bi ne spremenili marže rafinerij, podražitev pa naj se ublaži z znižanjem carine, davkov in cestnin. V INI menijo, da je ta zahteva upravičena. Sklad je bil potreben v času, ko so bile cene nafte na svetovnem tržišču nestabilne, sedaj pa so že dalj časa uravnovešene. Takšen predlog podpira tudi izvršni svet SR Hrvaške.
IZBERITE PRIMERNO KNJIŽNO DARILO
Vinko Trinkous
VELIKA STAVKA
V založbi Czp Delavska enotnost lahko takoj dobite knjigo — delavski roman Vinka Trinkausa VELIKA STAVKA. Roman zajema značilne dogodke prve velike stavke zasavskih knapov leta 1889. Se pred to stavko leta 1883 so stavkali samo ojstriški knapje, a samo tri dni, ker je oblast in uprava rudnika ta osamljeni upor približno 300 knapov v treh dneh zatrla. Blizu 100 knapov je bilo takrat odpuščerjih ...
Ti dogodki, so piscu le okvir, v katerem razpleta usode veseljaških, trmastih knapov, na videz grobih, a ponosnih, tovariških. Pisec slika njihovo bedo, veselje, kljubovanje gospodi, v kateri vidijo svojega nasprdtnika. Knjiga je vezana v platno in opremljena s ščitnim ovitkom. Format je 15 X 22 cm, obsega pa 372 strani.
Cena za izvod knjige je 150 din.
Naročila pošljite na naslov: CZP Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana.
HRVAŠKA
Razraščanje birokracije
IS občinske skupščine Split je na zadnji seji ostro obsodil bohotenje administracije in strokovnih služb v na novo ustanovljenih samoupravnih interesnih skupnostih. Če bomo še naprej tako nesmotrno ravnali — je bilo med drugim rečeno na seji - se lahko celo zgodi, da bodo administracija in strokovne službe s svojo birokratsko logiko narekovale politiko samoupravnih interesnih skupnosti. V dokaz so navedli primer SIS za lokalne ceste občine
Split, ki je zaposlila deset ljudi, čeprav je do nedavnega, ko je bila ta problematika še v pristojnosti sklada za lokalne ceste, za to skrbel en sam referent. Glede na podobne primere je IS občinske skupščine opozoril na nevarnost, da že tako skromna sredstva „poje“ administracija. Zato so tudi sklenili, naj manjše SIS združijo finančno-računovodske in ekonom-sko-pravne službe, hkrati pa naj pristojni v najkrajšem času proučijo razmere v velikih SIS-
Kako pomagati manj razvitim
Manj razvite republike in SAP Kosovo predstavljajo kakih 40 % celotnega jugoslovanskega območja s približno 35 %prebivalstva. Razumljivo, da je postalo spodbujanje razvoja manj razvitih področij sestavni del enotne politike razvoja, enotnega gospodarskega sistema vse države ter splošni interes vseh delovnih ljudi in vseh republik in pokrajin.
Zaradi hitrejšega razvoja manj razvitih območij in sprememb v strukturi njihovega gospodarstva je prišlo tudi do sprememb v ekonomski strukturi prebivalstva, to jedo zmanjšanja deleža skupnega in aktivnega kmetijskega prebivalstva. Sa mo na Kosovu je še naprej visok delež kmetijskega prebivalstva, in sicer 485 % skupnega in 50,8 % aktivnega. Medtem ko se je v manj razvitih republikah število kmetijskega prebivalstva tudi absolutno zmanjšalo, pa se na Kosovu zmanjšuje šele v zadnjih nekaj letih.
V obdobju sedanjega petletnega obdobja uresničevanja družbenega načrta se je število zaposlenih m manj razvitih območjih povečevalo hitreje od poprečja v Jugoslaviji, in to za 32 %, na Kosovu pa celo za 75 % Vendar je na Kosovu stopnja zaposlenosti, čeprav sorazmerno veliko višja kot leta 1970, še naprej najnižja - za 44 % pod poprečjem Jugoslavije.
Kljub naglemu naraščanju zaposlenosti je za vsa manj razvita območja značilno povečanje število oseb, ki iščejo zaposlitev. V1974. letu je število oseb, ki so iskale zaposlitev, znašalo 193 tisoč oziroma 43,3 % skupnega števila oseb, ki iščejo zaposlitev v celi državi. Vendar so na manj razvitih območjih dosegli velike spremembe v strukturi gospodarstva. Da nes ustvarjaj v industriji kakih 36 % družbenega proizvoda celotnega gospodarstva, v kmetijstvu pa 19 %. V industriji na manj razvitih območjih so zastopane vse panoge, s tem da se je delež predelovalnih panog pomembno povečal, in sicer tako klasičnih, denimo, tekstilne in obutvene, kot tudi tistih panog, ki temeljijo na surovinski osnovi teh območij, kot so kovinska in lesna industrija. Delež teh območij v celotni proizvodnji' elektroindustrije znaša približno 10%,
Zahteva ZIS brez učinka
Že junija, ko je zvezni izvršni svet najavil svojo akcijo za zaustavitev rasti cen in njihovo usmerjanje v dogovorjene meje, je hkrati objavil neugoden podatek, da so cene storitev že v 6 mesecih presegle svojo letno normo (v dogovoru je bilo določeno, da lahko letos narastejo za 18 %, v polletju pa so bile višje že za 19,2%). Sprejeli so stališče, da je treba cene storitev vrniti v dogovorjene meje.
Naslednji štirje meseci dokazujejo, da tega stališča ne upoštevamo. To dokazuje tudi izjava podpredsednika ZIS dr. Berisava Seferja, „da aktivnost in napori ZIS, naj bi se cene na področju storitev vrnile v dogovorjene meje, razen načelne podpore doslej niso imele odziva v ustrezni konkretni aktivnosti."
medtem ko v letu 1952 takšne proizvodnje sploh niso imeli. Tako' se velik delež elektro-energije in surovinskih dejavnosti v gospodarstvu manj razvitih območij ne pojavlja več kot dejavnik, ki zaviralno deluje na celotno gospodarsko rast teh območij.
V manj razvitih republikah znaša relativna raven družbenega proizvoda na prebivalca v letu 1975 dve tretjini poprečja države, kar pomeni, da je presežena meja, ki je na osnovi dogovora o planu služila kot osnova za določanje območij, ki naj bi jih na ravni federacije obravnavali kot gospodarsko manj razvita. Črna gora je dosegla 74 % jugoslovanskega poprečja v družbenem proizvodu na prebivalca, Bosm in Hercegovina 70 %, Makedonija pa 6 7,3 %. SAP Kosovo je še naprej najbolj nerazvito območje Jugoslavije s približno tretjino poprečja države in polovico poprečja manj razvitih republik.
Ob teh ugotovitvah se zastavlja vprašanje, kako ekonomsko pomagati manj razvitim, da obseg pomoči ne bo ogrozil predvidenega razvoja razvitejših.
M to vprašanje je možen en sam odgovor. Pri pospeševanju razvoja manj razvitih območij je potrebno upoštevati ustavno izhodišče, da bo v prihodnje glavno sredstvo za takšno pomoč združevanje dela in sredstev na enotne jugoslovanske trge oziroma znotraj celotnega jugoslovanskega gospodarstva- Združevanje dela in sredstev ne bo pospešilo samo procesa kroženja družbenih sredstev in njihovo učinkovitost, temveč tudi pretok znanja, kadrov, nove tehnologije in organizacije dela. Zato bo postalo koristno sredstvo in metoda tudi za neposredno povezovanje združenega dela razvitih in manj razvitih področij. Pri tem bo zlasti pomembna vloga dohodkovno in delovno povezanih reprodukcijskih celot, ki bodo obenem lahko najuspešneje zagotavljale tudi nujno prestruktuira-nje jugoslovanskega gospodarstva. Prevrednotenje bazičnih proizvodnih dejavnosti v našem nadaljnjem razvoju pa je prav gotovo dodatna možnost za združevanje sredstev za naložbe na manj razvitih območjih. '
V.B.
BOSNA IN HERCEGOVINA
OMEJITEV PORABE
IS skupščine Bosne in Hercegovine je sklenil opozoriti vse uporabnike sredstev splošne in skupne porabe, naj sprejemajo sklepe o zmanjšanju stopnje prispevkov in davkov iz dohodka in osebnih dohodkov iz delovnega razmerja z veljavnostjo od januarja 1975. leta in s tem uskladijo priliv sredstev z dogovorjeno ravnijo. SDK mora do sprejetja sklepov d zmanjšanju stopenj prispevkov in davkov omejevati dohodke republike in
HRVAŠKA
SIS za področje republike oziroma več občin (regionalne skupnosti) tako, da bo sredstva nad dogovorjeno ravnijo zbrala z zbirnih računov na poseben račun. Ko bo znesek razporejenih sredstev vsakemu od teh uporabnikov in znesek tako z branih sredstev od vsakega uporabnika dosegel raven letnega plana, bo SDK prenehala sprejemati naloge za vplačilo obveznosti do teh uporabnikov od vseh obveznikov v republiki oziroma v regiji.
Doklej iz žepa v žep
Petdeset OZD na Hrvaškem, ki so porabile za poravnavo lanskih izgub 271 milijonov dinarjev sanacijskih kreditov ali 76 % vseh odobrenih sanacijskih kreditov iz skladov skupnih rezerv, je v letošnjem polletju ponovno ,,ustvarilo“ izgube, celo večje od lanskih. Ta ugotovitev nedvomno vodi k sklepu, da na hitro roko sklenjene sanacije, ki pomenijo pravzaprav plačilo stroškov ne glede na rezultate dela posameznih OZD, ne vodijo daleč. Če družba daje de-
SRBIJA
nar in baje ima nekakšno san cijsko politiko, je treba to po tiko oblikovati bolj premišlj no.
Sanacija naj bi po predlog hrvaških gospodarstvenikov p tekala predvsem ob prizad vanjih TOZD. ki ,,ustvarjajo izgubo, skladi skupnih rezerv ] lahko predstavljajo le dodatr pomoč, ki pa bi jo morali mo da bolj selekcionirati in usme jati v celovitejše odpravljanje i gub, to je v usposabljanje OZ za dobro gospodarjenje in pr mišljeno investicijsko politiki
Namesto v postelji — na njivi
Pet delavcev tovarne bdliv-kov ,,Beograd“, ki jih je patronažna služba tovarne zalotila, kako „bolni“ delajo na njivah, so kaznovali z enoletno pogojno izključitvijo iz kolektiva. V tem kolektivu so imeli zaradi sezonskih kmetijskih del celo zastoje v proizvodnji. Tretjina delavcev je brez kakršnihkoli kvalifikacij in nekaterim je delo v tovarni le „dopolnilno“ opravilo, ki jim zagotavlja pokojnino in socialno varstvo, njiho-
vo glavno delovno mesto pa je — na njivi.
V Jugoslaviji vsak dan ne pride na delo 200.000 delavcev. Mnogo jih ne pride zaradi bolezni, mnogo pa je tudi takšnih, ki se iz neznanih vzrokov ne pojavijo na delovnem mestu. V tovarni odlivkov ,,Beograd“ so očitno začeli vojno proti nedelu. Akcija pa bo uspešnejša, če bo čim širša in če bo vključila vse kategorije zaposlenih - tudi tiste v pisarnah.
STANE DOLANC, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, v govoru ob začetku 9. tekmovanja kovinaijev Jugoslavije:
Mnogi naši problemi so nastali in nastajajo - to je treba odkrito'povedati - zaradi tega. ker se, gledano širše, ne dela dovolj, ker je še vedno veliko neodgovornega ravnanja, nediscipline in podobno. Kajpak tega ni moč posploševati, vendar so razmere kljub temu takšne, da morajo tam, kjer se to dogaja, izzvati odločno akcijo zveze komunistov, delavskega razreda, da se stanje čimprej spremeni. Na pojave lenobe, nediscipline in izmikanja delu, malomarnosti in podobnega vedenja je treba javno pokazati in jih kritizirati. Takšno vedenje predstavlja v razmerju do drugih udeležencev pri delu, ki' vestno opravljajo delovne obveznosti, po svojem bistvu in posledicah odvzemanje dohodka tistim, ki ga ustvarjajo. To se ne nanaša le na delovne skupnosti, ta pojav ni prisoten le v tovarni, ampak tudi v naši administraciji - od občinske do zvezne - pa tudi v organizacijah zveze komunistov, v različnih strokovnih službah, komunalnih in storitvenih dejavnostih itd. Zaposleni v družbenih in državnih službah prav tako na veliko izostajajo z dela, zamujajo, nerazumno	porabljajo
delovni čas, imajo neodgovoren odnos do dela, da ne govorim b tistim nesposobnih pogosto pravih birokratih - ko zaradi njihove nemarnosti in površnosti delovni ljudje izgubljajo številne dragocene ure in dneve.
VIDA TOMŠIČ, članica predsedstva SRS, na republiški proslavi 30-let-nice OZN v Slovenj Gradcu:
Eden prvih znakov novega duha v evropskih odnosih je prav gotovo doseženi sporazum med Jugoslavijo in Italijo, ki so ga ljudje na obeh straneh meje sprejeli z zadovoljstvom. Za nas v Jugoslaviji, ki poznamo razsežnosti fašističnega nasilja, je še posebej ohrabrujoče, da je prišla do veljave odločnost odgovornih političnih krogov sosedne Italije, da ne popuščajo neofašističnim in drugim netilcem narodnostnega sovraštva in sovražnikom sodelovanja z Jugoslavijo.
Pričakujemo, da bodo helsinški sklepi ugodno vplivali tudi na urejanje nerešenih vprašanj med nami in drugimi sosedi, zlasti pa na položaj naših manjšin v zamejstvu. Ob tem še posebej mislim na položaj naših manjšin v Avstriji, kjer ne uveljavljajo zadovoljivo njihovih pravic, ki jim gredo ne le po načelih OZN, ampak tudi po državni pogodbi o ustanovitvi neodvisne demokratične Avstrije.
RUDOLF KAHLINA, republiški podsekretar za promet SR Hrvaške, v razgovoru z novinarji:
Opravljene so vse priprave za prijavo projektov avto cest in drugih cest v Jugoslaviji, ki bodo delno financirane iz osmega posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj. SR Hrvaška prijavlja posojilo 100 milijonov dolarjev za del od Zaprešiča do Okučanov (146 km), kar predstavlja 40 % celotnega investicijskega zneska. Teh 146 km nove avto ceste bo stalo 4,6 milijarde dinarjev. Z družbenim planom srednjeročnega razvoja SRH od 1976 do 1980 pa bodo zagotovljeni tudi domači finančni viri. Gradnja avto ceste od Zaprešiča do Okučanov se bo pričela ob koncu leta 1976 in bo trajala kaki dve leti.
Dela so se pričela tudi na območju Srbije, in sicer na več kot 120 km dolgem cestnem odseku od Surčina prek Ralje do Batočine, pa tudi SAP Vojvodina pripravlja prijavo za odsek avto ceste, ki poteka skozi Srem. Obstaja veliko zanimanje nekaterih držav Evropske gospodarske skupnosti ter še nekaterih evropskih in azijskih držav za sofinanciranje bodoče avto ceste kot najvažnejše in najboljše cestne povezave Evrope z Azijo.
OSNUTEK
;	/	.	'	i
SINDIKALNA LISTA ZA LETO 1976
28. lO. 1975
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je m 17. seji, dne 28. oktobra 1975. leta, obravnavalo in sprejelo osnutek sindikalne liste za leto 1976. Hkrati je predsedstvo sklenilo, da javna razprava o osnutku poteka takole:
1.	Do 20. novembra: razprava v osnovnih organizacijah sindikata;
2.	Razpravo v osnovnih organizacijah usmerjajo občinske organizacije sindikatov, ki zbrane pripombe pošljejo republiškemu odboru sindikata do 25. novembra. Za časnovno usklajen potek razprav poskrbi občinski svet Zveze sindikatov Slovenije; •
3.	Do 5. decembra razprava v republiških odborih sindikatov in drugih organizacijah in institucijah (skupne komisije, komisija za presojo, komisija za družbeno dogovarjanje, gospodarska zbornica, interesne skupnosti). Pripombe posredujejo odboru sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov;
4.	Razprava in sprejem sindikalne liste 1976 na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v decembru 1975. leta.
Po sprejetju bo lista objavljena v prilogi Delavske enotnosti „Sindikati“.
SINDIKALNA LISTA 1976 UVOD
OSEBNI DOHODKI IN NJIHOVO USKLAJEVANJE
1.	Najnižji osebni dohodki
2.	Najvišji osebni dohodki
3.	Življenjski stroški in osebni dohodki
4.	Osebni dohodek delavcev-pripravnikov
NEKATERA IZPLAČILA, KI BREMENIJO OSEBNE DOHODKE
5.	Nadurno delo
6.	Nočno delo
7.	Delo na nedelje
8.	Delo na praznik
9.	Deljen delovni čas
10.	Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni
11.	Nagrajevanje po minulem delu
12.	Dodatek za omejevanje fluktuacije
PREJEMKI IN IZDATKI, KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKE
13.	Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja
14.	Dnevnice za službena potovanja v tujino
15.	Kilometrina
16.	Terenski dodatek
17.	Nadomestilo za ločeno življenje
18.	Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
19.	Povračilo selitvenih stroškov
20.	Regres za prehrano med delom
21.	Odškodnine izumiteljem, racionalizatorjem in novatorjem
IZPLAČILA, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA
22.	Izplačila po pogodbah o delu
23.	Nagrade učencem v gospodarstvu
24.	Nagrade študentom in dijakom na praksi
NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN IZOBRAŽEVANJE
25.	Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo
26.	Izobraževanje
PREJEMKI OZIROMA IZDATKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE
27.	Oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe
28.	Regres za letni dopust
29.	Solidarnostne pomoči
30.	Nagrada ob odhodu v pokoj
31.	Nigrade ob delovnih jubilejih
VSEBINA SINDIKALNE LISTE DRUŽBENIH DOGOVOROV ZA OBMOČJA
Najnižji osebni dohodek
Najvišji osebni dohodek
Življenjski stroški in osebni dohodki
Osebni dohodek delavcev-pripravnikov
Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni
Regres za prehrano med delom
Nagrade učencem v gospodarstvu
Nagrade študentom in dijakom na praksi
Odškodnine izumiteljem, racionalizatorjem in novatorjem
Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo
Izobraževanje
Oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe
Regres za letni dopust Solidarnostne pomoči Nagrada ob odhodu v pokoj Nagrade ob delovnih jubilejih
VSEBINA SINDIKALNE LISTE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV DEJAVNOSTI
Nočno delo
Delo na nedeljo
Delo na praznik
Deljen delovni čas
Nagrajevanje po minulem delu
Dodatek za omejevanje fluktuacije
Nadomestilo za ločeno življenje
Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
Izplačila po pogodbah o delu
Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja
Dnevnice za službena potovanja v tujino
Kilometrina
Terenski dodatek
Povračilo selitvenih stroškov
DELAVSKA ENOTNOST
DELAVSKA ENOTNOST
UVOD
Ta sindikalna lista je skupen dogovor organizacij in organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije, ki je nastal na .osnovi javne razprave na vseh ravneh njihove organiziranosti. V njej so zapisana stališča o tistih vprašanjih, za katere si sindikati prizadevajo, da bi bila enotno urejena v družbenih dogovorih za območja, panožnih samoupravnih sporazumih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter v internih samoupravnih aktih temeljnih in v drugih organizacij združenega dela.
Sindikalna lista nima neposredne pravne veljave. Stališča iz sindikalne liste so obvezna za udeležence samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov šele, ko bodo — z zavzemanjem sindikalnih organizacij in drugih udeležencev samoupravnega sporazumevanja — postala sestavni del teh samoupravnih sporazumov dejavnosti in družbenih dogovorov za območja o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. V tem primeru veljajo za nespoštovanje teh določb sankcije, kot jih določa samoupravni sporazum. Zlasti osnovne organizacije sindikata so s svojo aktivnostjo dolžne zagotoviti dosledno spoštovanje sindikalne liste v mejah razpoložljivega dohodka ter ob upoštevanju določil družbenih dogovorov o višini skupne porabe.
Sindikalna lista za leto 1976 ne prinaša bistvenih novosti. Namen nekaterih sprememb je predvsem odpraviti nejasnosti in jih dopolniti z ugotovitvami iz prakse. Najbolj bistveno so se spremenih dinarski zneski, ki v posameznih določilih opredeljujejo spodnjo ali zgornjo raven določene pravice. Zneski se niso povečali za enoten odstotek in na enoten način, nekateri so upoštevali predvideni porast živi enjskih stroškov v letu 1976, drugi predvideni porast cen gostinskih storitev, nekateri pa sploh niso spremenjeni, ker ni razlogov za njihovo prevrednotenje. S tem pa seveda zneski niso dokončno določeni za vse leto 1976. Spodnje meje nagrad učencev v gospodarstvu ter študentov in dijakov na praksi in osebni dohodki delavcev-pripravni-kov se lahko povečajo med letom za toliko, kolikor so se v poprečju povečah osebni dohodki delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer delajo oziroma se učijo. Najnižji osebni dohodek se med letom povečuje skladno z gibanjem poprečnih osebnih dohodkov na delavca v republiki. Dnevnice, terenski
dodatki, kilometrina, nadomestilo za ločeno življenje, obvezna udeležba delavca pri kritju stroškov za prevoz na delo in z dela pa se bodo povečali na osnovi utemeljenih predlogov osnovnih in drugih organizacij ter organov sindikatov ali drugih družbenih dejavnikov. O višini valorizacije teh prejemkov in izdatkov bo udele-ž ence samoupravnih sporazumov obvestil republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Za izplačila, ki so enkratna v letu (regres za letni dopust, jubilejne nagrade) pa med letom valorizacija ni predvidena.
Kljub prizadevanjem sindkatov območni družbeni dogovori še niso uresničeni na vseh območjih. Zato še vedno ostaja aktualno vprašanje, kako uresničiti tista določila, ki bi morala biti zapisana v teh samoupravnih aktih. Sindikati vidimo rešitev v tem, da se vsa določila iz sindikalne liste uresničijo v panožnih samoupravnih sporazumih, s tem da s posebno klavzulo določijo, da ta določila ne veljajo za tiste udeležence, ki sp na svojem območju pristopili k družbenemu dogovoru. Za te veljajo namreč določila tega samoupravnega akta.
Slovenski sindikati si bomo prizadevali, da bi v dogovoru s sindikati v drugih republikah in pokrajinah dosegli svoj cilj - to je zagotoviti enake pravice v smislu določil sindikalne liste za vse delavce, ki delajo na območju socialistične republike Slovenije, torej tudi za tiste, ki združujejo delo z delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela zunaj naše republike.
Stališča slovenskih sindikatov v sindikalni listi za leto 1976 so usklajena z jugoslovansko ,,sindikalno listo“, sprejeto na seji zveznega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, dne.
Sindikalna lista je napisana kot preprost dokument, vendar pa ne more zadostiti vsem praktičnim potrebam, ki izhajajo iz različnih pojavnih oblik medsebojnih odnosdv v združenem delu in ki narekujejo, da se specifičnosti v posameznih dejavnostih ali območjih rešujejo na specifičen način v mejah splošnih določil sindikalne liste v samoupravnih sporazumih dejavnosti in družbenih dogovorih za območja. Zaradi tega bo - če bo potrebno — ODBOR SINDIKATOV SLOVENIJE ŽA SAMDUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV dajal potrebna pojasnila.
OSEBNI DOHODKI IN NJIHOVO USKLAJEVANJE
1.	Najnižji osebni dohodek
Najnižji osebni dohodek je ekonomska kategorija, ki zagotavlja delavcu materialno in socialno varnost.
Najnižji osebni dohodek delavca, ki opravlja najbolj enostavno delo in dela poln delovni čas ter dosega normalni delovni uspeh, mora znašati najmanj 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v, SR Sloveniji v minulem'koledarskem letu, kot ga ugotovi in objavi zavod SR Slovenije za statistiko v uradnem listu SRS.
Normalni delovni uspeh delavca pomeni dosežen stoodstotni individualni učinek delavca ob sočasno doseženem normalnem poslovnem uspehu organizacije združenega dela, kije opredeljen v samoupravnem sporazumu dejavnosti.
Vsak udeleženec Samoupravnega sporazuma dejavnosti je dolžan v svojem letnem planu predvideti svoj normalni poslovni uspeh in določiti najnižji osebni dohodek iz drugega odstavka.
60 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem koledarskem letu je tudi izhodišče za vrednotenje rezultatov najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic.
2.	Najvišji osebni dohodek
Najvišji osebni dohodek mora biti tako kot drugi osebni dohodki rezultat uspešnosti gospodarjenja organizacije združenega dela in individualnega uspeha delavca-
Najvišji osebni dohodek se določa na osnovi analitične ocene delovnega mesta tako kot osebni dohodek drugih delavcev in na osnovi meril samoupravnega sporazuma dejavnosti glede na doseganje poslovnega uspeha, ki je lahko pod ali nad dogovorjenim normalnim poslovnim uspehom.
Udeleženci družbenega dogovora za območje na osnovi kriterijev periodično obravnavajo izplačila najvišjih osebnih dohodkov in po potrebi tudi ukrepajo za odpravljanje neskladij v gibanju najvišjih osebnih dohodkov.
—	pripravniku z višjo izobrazbo največ 90 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu;
—	pripravniku z visoko izobrazbo največ 105 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu:
Pripravnikova akontacija osebnega dohodka je lahko do 20 % višja od dogovorjene po prejšnjem odstavku, če ima udeleženec samoupravnega sporazuma izdelana merila za ugotavljanje njegovega individualnega uspeha ali če je njegov pripravniški staž daljši kot eno leto.
Skladno s 3. točko sindikalne liste se med letom uskladi tudi osebni dohodek delavca-pri-pravnika.
NEKATERA IZPLAČILA,
KI BREMENIJO OSEBNE DOHODKE
Dodatki pod točko 5, 6, 7, 8 in 9 se med seboj ne izključujejo, razen dodatka pod točko 7 in 8, ki se med seboj izključujeta, če sovpadata na isti dan. V tem primeru gre delavcu tisti dodatek, Id je višji.
l&j se smatra za obračunsko osnovo oziroma za doseženo akontacijo osebnega dohodka delavca, določijo udeleženci v samoupravnem sporazumu dejavnosti.
5.	Nadurno delo
Za delo, ki traja dlje kot poln delovni čas (nadurno delo po zakonu), gre delavcu dodatek v višini 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas, ko je delal prek polnega delovnega časa.
Za primer dežurstva in stalne pripravljenosti določajo udeleženci podrobnejša določila v svojih samoupravnih sporazumih dejavnosti.
6.	Nočno delo
Za delo v nočnem delovnem času gre delavcu dodatek v višini najmanj 30 % in največ 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas.
V primerih, ko udeleženec samoupravnega sporazuma dejavnosti določi dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce v nočni izmeni, uporabi v tem členu določen odstotek za izračun skupnega zneska dodatkov za nočno delo.
3- Življenjski stroški in osebni dohodki
Pri usklajevanju osebnih dohodkov zaradi rasti življenjskih stroškov je potrebno upoštevati ob ustvarjenem dohodku:
—	resolucijo o družbenoekonomski politiki tekočega leta;
—	že doseženo raven poprečnega osebnega dohodka pri udeležencu samoupravnega sporazuma v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom v SR Sloveniji;
—	osnove in merila samoupravnega sporazuma dejavnosti o usklajevanju osebnih dohodkov z življenjskimi stroški.
Ob usklajevanju, upoštevaje navedene alinee v tej točki, se uskladijo tudi zneski iz 1. in 4. točke sindikalne liste.
4. Osebni dohodek delavcev-pripravnikov
Delavcu-pripravniku gre akontacija osebnega dohodka v višini:
—	pripravniku s srednjo izobrazbo največ 70 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu;
Varianta:
Za delo v nočnem delovnem času gre vsem delavcem dodatek v enakem denarnem znesku. Sredstva za ta dodatek se oblikujejo v višini najmanj 30 in največ 50 %od obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas vseh delavcev v nočni izmeni.
Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure zjutraj oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno.'
Udeleženci določijo v samoupravnem sporazumu dejavnosti (a li v splošnem aktu temeljne organizacije združenega dela) konkretno višino odstotka iz te točke.
7.	Delo na nedeljo
Za delo na nedeljo gre delavcu od 35 do 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas.
V primerih, ko udeleženec samoupravnega sporazuma dejavnosti določi dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce, ki delajo na nedeljo, uporabi vtem členu določeni odstotek
DELAVSKA ENOTNOST
(
1*:'
za izračun skupnega zneska dodatkov za delo na dan nedelje.
Varianta:
Za delo na nedeljo gre vsem delavcem dodatek v enakem denarnem znesku. Sredstva za ta dodatek se oblikujejo v višini najmanj 35 in največ 50 % od obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas vseh delavcev, ki delajo na nedeljo.
Ta dodatek gre v enakem odstotku tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi-.
8.	f)elo na praznik
Za delo na zvezni in republiški praznik gre delavcu poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka zaradi dela še dodatek v višini 50 % dosežene osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas.
V primerih, ko udeleženec samoupravnega sporazuma dejavnosti določi dodatek v enakem denarnem znesku za vse delavce, ki delajo na praznik, uporabi v tem členu določeni odstotek za izračun skupnega zneska dodatkov za delo na praznik.
Varianta:
Za delo na zvezni in republiški praznik gre vsem delavcem dodatek v enakem denarnem znesku poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije osebnega dohodka. Sredstva za ta dodatek se oblikujejo v višini 50 % od obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas vseh delavcev, ki delajo na praznik
Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi.
9.	Deljen delovni čas
Samoupravni sporazumi dejavnosti, katerih udeleženci imajo zaradi narave dela dela deljen delovni čas, lahko določijo poseben dodatek delavcu, ki dela v deljenem delovnem času.
Dodatek za deljen delovni čas znaša največ 350 dinarjev mesečno, če traja prekinitev delovnega časa več kot eno uro, in največ 700 dinarjev mesečno, če traja prekinitev dve uri ali več.
Ta dodatek gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi.
10.	Nidomestilo osebnega dohodka za čas bolezni
Znesek nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižji od 90% mesečnega poprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v minulem koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi statističnih podatkov o gibanju osebnih dohodkov v SR Sloveniji v taki višini, kot bo to ugotovila in objavila zdravstven^ skupnost Slovenije v prilogi Delavske enotnosti „Vzajemnost“.
Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal.
11.	Nagrajevanje iz vloženega minulega dela
Delavčev osebni dohodek je sestavni del sredstev za osebne dohodke, dogovorjenih po samo-
upravnem sporazumu dejavnosti, je torej odraz vloženega živega in minulega dela delavca-
Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti naj bi v letu 1976 izdelali kriterije za nagrajevanje iz naslova minulega dela znotraj te-meljmh in drugih organizacij združenega dela.
Dokler se za nagrajevanje iz vloženega minulega dela upošteva samo kriterij delovna doba, lahko znaša najvišji možni odstotek po naslednji tabeli:
(0 ■	Najvišji odstotek od obračunske mesečne osnove ah dosežene mesečne
	akontacije osebne-
Delovna doba	ga dohodka delavca
nad 1 do 5 let	1
nad 5 do 10 let	2
nad 10 do 15 let	4
nad 15 do 20 let	6
nad 20 do 25 let	8
nad 25 do 30 let	10
nad 30 do 35 oziroma 40 let	12	
Kaj se smatra za obračunsko mesečno osnovo oziroma za doseženo akontacijo osebnega dohodka, določijo udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti.
Vrednotenje delovne dobe po navedeni lestvici v tej točki ne gre upokojencem, ki so se 1 upokojili s polno pokojninsko dobo in so ponovno pridobili lastnost delavca v združenem delu.
12.	Dodatek za omejevanje fluktuacije
Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki zaradi prekomerne fluktuacije delavcev uvajajo posebno stimulacijo stalnosti, lahko to določijo v samoupravnem sporazumu dejav--nosti, vendar ta dodatek ne more presegati 5 % osebnega dohodka delavca. Udeleženci morajo v svojem splošnem aktu določiti, v katerih primerih, za katera delovna mesta oziroma poklice in v kakšnem odstotku ali znesku gre delavcem ta dodatek.
PREJEMKI IN IZDATKI, KI ŠTEJEJO MED POSLOVNE STROŠKE
13.	Dnevnice za službena potovanja v državi ter stroški prenočevanja
Dnevnica znaša:
—	za čas odsotnosti 8 do 12 ur največ 100 dinarjev;
—	za čas odsotnosti nad 12 ur največ 160 dinarjev.
Stroški prenočfevanja na podlagi računa se krijejo največ do 190 dinarjev. V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži računa, mu gre za prenočevanje največ 80 dinarjev.
Dnevnice so za vse delavce enake.
Dnevnice in stroški za prenočevanje gredo pod enakimi pogoji tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi.
14.	Dnevnice za službena potovanja v tujino
Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe.
Udeleženci samoupravnih sporazumov dejavnosti, ki so pri svojem poslovanju vezani tudi na
maloobmejni promet, določijo v svojem samoupravnem sporazumu ali v družbenem dogovoru za območje višino dnevnice za potovanje v maloobmejnem prometu, ki traja manj kot 8 ur.
15.	Kilometrina
Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene — kilometrina znaša za vsak prevoženi kilometer 1,50 dinarjev.
Kilometrine ni mogoče izplačevati v pavšalnem znesku.
16.	Terenski dodatek
Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih-ima delavec pri delu na terenu.
Terenski dodatek znaša največ 75 dinarjev na dan.
Terenski dodatek gre delavcem v primerih, ko sta organizirani hrana ali prenočišče na terenu, sicer pa ima delavec pravico do dnevnice po 13. točki sindikalne liste.
Podrobnejša določila določijo udeleženci v svojih splošnih aktih.
Terenski dodatek in dnevnica se med seboj izključujeta. Terenski dodatki so pod enakimi pogoji enaki za vse delavce.
Terenski dodatki gredo tudi pripravnikom, učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi.
17.	Nadomestilo za ločeno življenje
Nadomestilo za ločeno življenje znaša največ 1.300 dinarjev.
Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve, ali če se je vselil v dmžinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
Natančnejše pogoje za pridobitev pravice do nadomestila za ločeno življenje in višino nadomestila določijo udeleženci v svojem splošnem aktu.
18.	Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
Organizacija združenega dela lahko povrne stroške za prevoz na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi na določeni relaciji, s tem, da delavec sam prispeva najmanj 30 dinarjev. Ti stroški se povrnejo za prevoz od stalnega bivališča do kraja delovnega mesta. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini največ 0,50 dinarjev za prevoženi kilometer.
Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela gre tudi učencem v gospodarstvu ter študentom in dijakom na praksi.
Upravičenost do povračila izdatkov za prevoz na delo in z dela ter konkretno višino teh povračil določijo udeleženci v samoupravnih sporazumih dejavnosti ali v svojih splošnih aktih.
19.	Povračilo selitvenih stroškov
Selitveni stroški se povrnejo delavcu ali njegovim družinskim članom, če se preselijo iz kraja dosedanjega stalnega bivališča v drug kraj zaradi dela, upokojitve ali smrti delavca in če je preselitev v interesu temeljne ali druge organizacije združenega dela. Selitveni stroški se povrnejo upokojencem tudi za selitev v istem
kraju, če izpraznijo družberio stanovanje, ki so ga dobili v najem pri delovni organizaciji, kjer so bili zaposleni, in je za izpraznitev tega stanovanja zainteresirana delovna organizacija.
Selitveni stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov po predloženih računih in komisijsko ugotovljenih upravičenih stroških. Če je preselitev v interesu delovne organizacije, se. lahko delavcu in družinskim članom, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, povrnejo prevozni stroški in izplačata največ dve dnevnici za službeno potovanje v državi.
20.	Regres za prehrano med delom
Organizacije sindikata si morajo prizadevati, da si delavci v temeljni in drugi organizaciji združenega dela zagotovijo med delom organizirano toplo prehrano. Za organizirano prehrano se smatra, če je organizirana v organizacijah zdmženega dela ali pogodbeno z ustreznim obratom, ki lahko nudi toplo prehrano.
Udeležba regresa v ceni organizirane prehrane med delom znaša največ 300 dinarjev mesečno na delavca. Ta regres se ne more izplačevati v obliki vrednostnih bonov.
Izjemoma se regres za prehrano lahko izplača v obliki vrednostnih bonov v isti višini kot delavcem, ki imajo organizirano toplo prehrano, tudi delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela ali delu temeljne organizacije združenega dela, če zaradi narave dela ne morejo organizirati prehrane. Ti vrednostni boni se lahko izplačajo na osnovi pismenega soglasja občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije (varianta: občinskega odbora), ki ga izdajo po predhodnem pismenem mnenju ustreznega republiškega odbora sindikata.
Vrednostni boni do največ 300 dinarjev se lahko izplačajo tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisano dietno prehrano.
Regresa za prehrano v nobenem primeru ni možno izplačevati v gotovini.
Regres za prehrano gre tudi učencem v gospodarstvu, dijakom in študentom na praksi in drugim, ki delajo v organizacijah zdmženega dela, tudi tistim, id delajo skrajšani delovni čas.
Regres za organizirano in neorganizirano prehrano ne gre delavcem za tiste dneve, ko niso na delu v temeljnih in drugih organizacijah zdmženega dela, to je v času dopustov, bolniškega staleža in službenega potovanja.
21.	Odškodnine izumiteljem, racionalizatoijem in novatoijem
Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati, da bodo v samoupravnih aktih udeležencev sporazuma opredeljeni pogoji, ki bodo kar najbolj spodbujali ustvarjalnost delavcev ter merila za pravične odškodnine in nagrade izumiteljem, racionalizatorjem in novatorjem.
Mimo tega se morajo osnovne in druge organizacije sindikata nenehno zavzemati za pospeševanje iznajditeljske in racionalizatorske dejavnosti tudi na področju občine, republike in zveze in v ta namen zagotoviti potrebna sredstva.
IZPLAČILA,
KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA
22.	Ižplačila po pogodbah o delu
Ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa so delavski sveti temeljnih

in drugih organizacij združenega dela dolžni poimensko obravnavati izplačila za delo po pogodbah o delu in presojati njihovo upravičenost.
Delovna organizacija mora o višini in namenu izplačila za delo po pogodbah o delu obvestiti temeljno ali drugo organizacijo združenega dela, v kateri je redno zaposlen delavec, ki je to izplačilo prejel.
23.	Nagrade učencem v gospodarstvu
Nagrade učencem v gospodarstvu trajajo vse leto, tudi v času počitnic in bolezenskega dopusta. Nagrade, ki se določajo v učni pogodbi, znašajo najmanj:
—	v I. letniku 720 dinarjev (neto);
—	v II. letniku 840 dinarjev tneto);
—	v III. letniku 1.000 dinarjev (neto).
Temeljne organizacije združenega dela lahko
določijo po kriterijih v svojih splošnih aktih še dodatne nagrade, odvisno od učenčevega uspeha, in sicer v času praktičnega pouka po došeženem učinku, v času teoretičnega pouka pa od doseženega učnega uspeha.
Nagrada — obvezna in dodatna — lahko znaša mesečno največ do višine najnižjega osebnega dohodka, določenega v tej sindikalni listi.
Razmerje med denarno nagrado in izdatki za prehrano in stanovanje določa ustrezni organ občinske skupnosti v skladu z zakonom s tega področja.
24.	Nagrade študentom in dijakom na praksi
Nagrade študentom in dijakom za obvezno prakso ne smejo biti nižje od 720 dinaijev mesečno in ne višje od 60 % poprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu. Konkretno višino nagracje določijo udeleženci v svojih splošnih aktih.
Te nagrade ne izključujejo izplačila štipendij.
Osebne prejemke, ki jih temeljne in druge organizacije združenega dela izplačajo študentom in dijakom, ki niso na obvezni praksi, za njihovo delo v času šolskih počitnic, se štejejo za sredstva osebne porabe, dogovoijena s samoupravnim sporazumom dejavnosti.
NAMENSKA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN IZOBRAŽEVANJE
25.	Namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo
Namenski znesek za stanovanjsko gradnjo znaša toliko, kot je sklenjeno v samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, vendar ne manj kot 6 % od bruto osebnih dohodkov.
26.	Izobraževanje
Osnovne organizacije sindikata se morajo zavzemati za ustrezno strokovno organiziranost kadrovskih in izobraževalnih služb v organizacijah, zdmženga dela ter ustvarjati pogoje za splošno, strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje svojih delavcev na osnovi določil občinskih dogovorov o kadrovski politiki in v skladu s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi in delovanju klubov samoupravljavcev.
Zato so osnovne organizacije sindikata odgovorne, da udeleženci družbenih dogovorov za območja določijo v samoupravnih aktih merila, s katerimi bodo zagotovili tudi .sredstva za
financiranje dogovorjenih programov izobraževanja delavcev.
Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 2 % bruto osebnih dohodkov.
Ta sredstva se namensko uporabljajo za strokovno in družbeno izobraževanje in usposabljanje delavcev; 0,5 % se združuje v sklad za štipendiranje na ravni občinske skupščine.
PREJEMKI OZIROMA IZDATKI IZ SKLADA SKUPNE PORABE
27.	Oblikovanje in poraba družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe
Oblikovanje in porabo sredstev sklada skupne porabe določijo udeleženci samoupravnih sporazumov na osnovi določil družbenega dogovora o skupnih osnovah delovanja udeležencev v zvezi z razporejanjem dohodka in delitvijo osebnih dohodkov ter združevanjem dela in sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v SR Sloveniji za leto 1976.
V	tako oblikovana sredstva niso všteta namenska sredstva za:
—	regres za letni dopust učencev v gospodarstvu;
—	stanovanjsko gradnjo;
—	gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje najmanj v višini 10 % izplačanih regresov Za letni dopust v tekočem letu;
—	preventivno zdravstveno varstvo;
—	odpravnine;
—	otroško varstvo;
—	humanitarne organizacije;
—	pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu.
28.	Regres za letni dopust
Sredstva za nadomestilo stroškov rednega letnega dopusta sc oblikujejo v višini najmanj 1.100 in največ 1.300 dinarjev na zaposlenega, pomnoženo s številom zaposlenih, h katerim se prištejejo tudi učenci v gospodarstvu.
Tako oblikovana sredstva se povečajo s prispevnimi stopnjami, določenimi z zakonom ali s samoupravnimi sporazumi.
Višino regresa za letni dopust delavca, ki je lahko nad ali pod dogovorjeno višino zneskov za oblikovanje mase na delavca iz prvega odstavka, določijo udeleženci na osnovi meril in kriterijev v svojem splošnem aktu, upoštevaje pri tem socialni in zdravstveni položaj delavca.
Regres za letni dopust gre tudi učencem v gospodarstvu.
V	regres za letni dopust na delavca je všteto tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu.
Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do dopusta in mu ga izplača tista organizacija združenega dela, pri kateri koristi dopust.
29.	Solidarnostne pomoči
Za solidarnostne pomoči se štejejo:
a)	pomoč organizacije združenega dela družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu v višini razlike med pogrebnimi stroški po računu pristojne organizacije, in zneski, ki jih v ta namen prizna zdravstvena skupnost Slovenije v svojem samoupravnem sporazumu;
b)	denarna pomoč delavcu v primeru daljše bolezni ali ob smrti v ožji družini, in to največ v višini poprečnega osebnega dohodka zaposlenih v delovni organizaciji v minulem letu;
c)	enkratna pomoč ob elementarnih nesrečah ali požarih, ki so prizadeli delavca in njegovo družino;
č) enkratne letne obdaritve upokojencev;
d)	enkratne pomoči ob nastanku težje invalidnosti;
e)	druge solidarnostne pomoči.
Predlog za te solidarnostne pomoči — razen pod točko a) — posreduje osnovna organizacija sindikata, bremenijo pa sredstva iz prvega odstavka točke 27.
30.	Nagrade ob odhodu v pokoj
Nagrada ob odhodu delavca v pokoj znaša najmanj dva in največ tri poprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu.
Enak znesek gre ob smrti delavca najožjim članom družine.
Udeleženci družbenega dogovora za območje določijo kriterije za višino nagrade na delavca,
upoštevaje pri tem delovno dobo, s katero se delavec upokoji.
31.	Nagrade ob delovnih jubilejih
Če udeleženci v družbenih dogovorih za območja ali v svojem splošnem aktu določajo nagrade za delovne jubileje, so zgornje vrednosti:
—	za 10 let delovne dobe v delovni organizaciji 2.300 dinaijev,
—	za 20 let delovne dobe v delovni organizaciji 3.450 dinaijev,
—	za 30 let delovne dobe v delovni organizaciji 4.600 dinaijev.
Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovne jubileje se lahko upošteva tudi delavca, ki je že prekoračil enega takih jubilejev. V tem primem se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej.
Katera delovna doba se upošteva pri določanju delovnega jubileja in konkretno višino ter obliko nagrade za posamezne delovne jubileje določi udeleženec v svojem splošnem aktu.
Te nagrade bremenijo sredstva iz prvega odstavka točke 27.
Ta sindikalna lista je bila sprejeta na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, dne ......................v samo-
upravnih sporazumih in družbenih dogovorih pa se uveljavlja po naslednjem postopku:
1.	Skupna komisija udeležencev družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov izdela predlog sprememb teh samoupravnih aktov na osnovi določil sindikalne liste za leto 1976.
2.	Te spremembe samoupravnih aktov se opravijo tedaj, ko večina udeležencev družbenega dogovora ali samoupravnega sporazuma (med njimi tudi pristojni organ sindikatov) o njih izreče pozitivno mnenje.
3.	Spremembe v samoupravnih aktih veljajo od dne, ko jih sprejme večina udeležencev, uporabljajo pa se od dne, za katerega se udeleženci dogovorijo. Udeleženci praviloma ne morejo določiti datuma uporabnosti spremenjenih določil pred datumom njihove veljavnosti, kar pa ne velja za določila, ki zadevajo oblikovanje namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo in izobraževanje ter oblikovanje družbeno dogovorjenega dela sredstev sklada skupne porabe ter prejemkov oziroma izdatkov iz tega sklada. Ta določila se uporabljajo od 1. 1. 1976 dalje.
DELAVSKA ENOTNOST
DELEGAT — NE TURIST
podobe
našega
časa
Danes se bo torej končno zgodilo. Že lep čas, skoraj predolgo, sta hodila k njemu le dva, trije ljudje. Po cele ure so se zaklepali v pisarno. Vživljai se je v situacijo. Vsepovsod sama gniloba, to je jasno. Zjutraj pa je naročil, naj se ob dveh zbere ves kolektiv v sindikalni dvorani. In zdaj vsi vedo, da se bo začelo generalno čiščenje. Ve prva vrsta, ki se je hierarhično, od komercialista do nove direktorjeve tajnice, posedla od leve proti desni; vedo vsi tovariši in tovarišice iz pisarn v naslednjih treh vrstah, vedo tudi vsi v naslednjih klopeh, kar pa niti ni tako pomembno. Vsi le čakajo, kam, na koga bo padla
Pa pride, sede za mizo, razgrne po njej nekaj papirjev in reče:
— Tovarišice in tovariši, do tega je moralo priti, tako ne more več naprej!
V
Dvorana zadržuje dih, on pa obmolkne. Potem reče počasi, preudarno:
-	Začeli bomo pri temelju, pri pisarniškem poslovanju, nato F® gradili navzgor. Vse bo treba postaviti na glavo. Ni naključje, da nas delavci zmerjajo z birokrati, ko pa . . . Vendar ne pove misli do konca, marveč zamahne z roko in pribije: - Pravica in red, tovariši, vladata svet! To sj zabijte enkrat za vselej v ušesa!
Začnimo torej pri temelju, pri pošti! Pošto, to je spise, vloge, denarna pisma, pakete, brzojavke in vse drugo sprejema . .. kdo vse to sprejema?
-	Vodja pisarne! reče ena izmed tovarišic, ki so se že, odkar je prišel, zapirale z njim v pisarno.
-	Tako je! pribije. - Če ima spis oziroma vloga kakšno formalno pomanjkljivost, denimo, da nima pečata, nj podpisana, nima prilog, ki so navedene v besedilu, nima naslova stranke in
podobno ... kaj napravi vodja pisarne?
-	Zaznamek, katero for malno pomanjkljivost ima spis oziroma vloga, reče omenjene tovarišica.
-	In kaj se da stranki, ki spis ali vlogo osebno izroči? vpraša novi šef.
-	bh njeno zahtevo sei mora izdati posebno potrdilo, reče pristojna tovarišica. — Potrdilo se izda z odtisom prejemnega žiga, vanj se vpiše datum izročitve in številka, s katero je spis z morebitnimi prilogami vpisan v delovodnik. Potrdilo podpiše delavec, ki je spis sprejel, za to pa poskrbim jaz.
-	In kdo odpira pošto? vpraša strogo novi šef.
-	Pošto, naslovljeno na posamezno osebo, odpira naslovnik sam ali od njega pooblaščena oseba, ki takoj poskrbi, da se ta pošta zavede v ustrezen delovodnik, reče njegova sobesednica.
Dvorana spoštljivo posluša celotni dvogovor. Le kaj se pripravlja!?
-	Ali mi lahko kdo pove, kako se odpirajo kuverte? vpraša novi šef dvorano.
Oglasi se naslednja tovarišica, ki je sicer zadolžena za raznašanje pošte po direkciji in bi zelo rada napredovala, kot vsi dobro vedo.
-	Pri odpiranju kuvert je treba paziti, da se ne poškoduje njihova vsebina, da se ne pomešajo priloge spisov in vlog, da kakšen spis ali priloga ne ostane v kuverti in podobno. Zlasti jte treba pregledati, ali se številke spisov, ki so napisane v kuverti, ujemajo s številkami prejetih spisov. Če manjka kateri od spisov, ki so označeni na kuvertah ali če so prejete samo priloge brez spremnega spisa ali vloge, če se ne ne vidi, kdo je pošiljatelj, se to ugotovi z uradnim zaznamkom, ki se mu priloži tudi kuverta. Kadar je to mogoče, mora pisar-
na v vseh takih primerih o tem takoj obvestiti pošiljatelja.
-	Zelo dobro! zadovoljivo prikima novi šef. - Vsakdo bo
'moral takole opisati svoje delo, 1» če sedimo tu vse leto. Bomo videli, ali bo enkrat red pri nas ali ne. Mimogrede še tole: pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki se ugotovijo pri odpiranju pošte, je treba ugotoviti s kratkim zaznamkom neposredno ob odtisu sprejemnega žiga. Če manjkajo na priiher priloge spisa, je treba zapisati: ,.Prejeto brez prilog": če manjkajo samo posamezne priloge, je treba navesti, katere priloge manjkajo in podobno. Se razumemo?
-	Ja! prikima vseh sedem tovarišic iz dokumentacije.
-	Morda se vam zdijo vse te stvari nepotrebne, toda naše poslovanje mora temeljiti na disciplini in redu, sicer nas bodo v javnosti še bolj kritizirali. Gremo naprej! Zakaj imamo štampiljke?
-	Štampiljke imamo zato, da jih po končanem pregledu pritisne delavec, ki odpira in pregleduje pošto, na vsak prejrti spis ali vlogo, ki bo vpisana v delovodnik ali v druge evjdenčne knjige . ..
-	Kakšno štampiljko uporabi delavec?
-	Prejemno štampiljko.
-	Prav! Prejemna štampiljka se pritisne praviloma v zgornjem desnem kotu na prvi strani. Če tu ni dovolj prostora, je treba prejemno štampiljko pritisniti na drugem primernem prostoru na prvi strani, a pri tem je treba paziti, da ostane besedilo vloge popolnoma čitljivo in razumljivo. Če na prvi strani ni dovolj prostora, je treba prejemno štampiljko pritisniti na zadnji strani spisa v zgornjem levem kotu. Se razumemo?
— Razumemo! prikima dvorana z olajšanjem. Pa morda le ne bo tako hudo, kot je sprva kazalo.
-	To pa še ni vse! vzklikne šef, kot da bi bral njihove misli. - Če so strani spisa v celoti izpolnjene, je treba prejelnno štampiljko pritisniti na poseben list papirja, ki se pripne k spisu. Če je besedilo prejetega spisa pisano v nadaljevanju prejšnjega spisa, je treba prejemno štampiljko praviloma pritisniti na desno pod zaključkom besedila zadnjega spisa, ki je pisan v nadaljevanju. Prejemni žig pa se ne pritisne na priloge spisov, marveč se vpiše le delovodna številka. Jasno?
-	Jasno! odvrne dvorana.
— Gremo naprej! Kako se vodi delovodnik?
-	Delovodnik se vodi po sistemu temeljnih in zaporednih
številk v obliki pol, zdrdra ena izmed tajnic v drugi vrsti.
— S temeljno številko se označuje zadeva, z zaporednimi številkami pa vsak prejet spis, ki se nanaša na to zadevo, ter vsak lasten spis, s katerim zadeva nastane, reče tretja tovarišica.
Novi šef je očitno zadovoljen, zato se prvič nasmehne in reče: — Še nekaj, tovarišice in tovariši, na kar ne smemo pozabiti. Odstraniti je treba vse sponke, ker rjavijo, in gradivo speti s strojčkom, za kompletiranje gradiva pa uporabljati mape s trakovi, ker so najbolj primerne za hranjenje arhivskega gradiva. Fascikli tudi ne smejo biti preobsežni, ker se v nasprotnem primeru gradivo uničuje in tudi niso primerni za poslovanje. Razen tega morajo biti fascikli oštevilčeni s svinčnikom, ker črnilo zamaka. Se razumemo?
— Razumemo! prikima dvorana.
Tako se je končno zgodilo, česar ni nihče pričakoval: tudi naša administracija je tu in tam začela vpeljavati več reda v svoje poslovanje, to pa bo nedvomno ogromno prispevalo k stabilizaciji našega gospodarstva.
VINKO BLATNIK
ČE SPONKE RJAVIJO
Delegatski sistem smo že takoj, od prvih javno izraženih pobud, sprejeli za svojega. Dejali bi lahko, da je bil začetek prelahak, saj se resnične družbene preobrazbe, ki pretresajo drevo od korenin do pomladanskih zelenih poganjkov, ne opravljajo s podpisom pod državniški dekret niti ne z referatom, ki na koncu doživi viharen aplavz, niti ne s soglasnim dviganjem rok „za“ v organih federacije.
Realisti so že od vsega začetka opozarjali, da uveljavljanje delegatskega sistema - morda bi bilo bolje reči delegatskih odnosov - nikakor ne more biti samo stvar trenutka, ko se plebiscitarno odločimo „za“, temveč bomo lepo okrašeno in sploh reprezentativno posodo lahko napolnili s plemenitim vinom šele po truda polnem delu „v vinogradu".
Gre torej za delo.
Trditev postavljamo tako ostro in brez dileme, čeprav se zavedamo „večne teme" pri ocenjevanju vprašanja, ali so sestanki, seje, plenumi..'. skratka, ,,razprave",, sploh delo ali ne. Saj se razumemo ...
Poskušajmo po ovinku ustreliti v tarčo. Rudar pravi, da dela, čeprav je ob rudarjenju vsem kristalno jasno, da gre pri mahanju s krampom edinole za to, da rudar koplje premog. Saj, kateri bi bil tako neumen, da bi s krampom zamahoval v zrak. . . in še trdil, da dela.
S sestankovanjem se stvari dokaj zapletejo - točneje: zamegljijo - ker je po pravilu težko ugotoviti, kdo s krampom koplje premog in kdo maha po zraku. Če pravimo „bil je sestanek zaradi sestanka", potem smo na najboljši poti, da postavimo stvari m pravo mesto. Obenem smo se na tihem tudi zedinili, da „sestanek zaradi sestanka" prav gotovo ni delo.
Pustimo ob strani razpredanje o nedelu. Od delegatov zahtevamo in pričakujemo samo smiselno sestajanje. Brez osnovne sestavine -delo! - ni ne delegatov ne delegatskega sistema in še manj delegatskih odnosov.
V	zadnjem času opažamo zanimiva poročila, ki posredujejo množico podatkov o sestajanju delegatov. Dobe vabilo, disciplinirano odhajajo na kraj sestanka, se pogovarjajo, nato pa. . .
Kaj?
Rekli bi, da smo prav s tem trčili - hote ali nehote - v osnovni nesporazum. Saj je razumljivo - za primer - da se morajo delegati iz šestih republik in dveh pokrajin sestajati zdaj v tem in zdaj v onem geografskem področju. Nekateri pravijo, da so kamen spotike potni stroški in izguba dragocenega časa, ko delegati „zaradi paritete" in vzdrževanja ,,medrepubliške enakopravnosti" letajo zdaj v Novi Sad, potem v Tetovo in spet v Prištino pa v Karlovac in 'v Hercegnovi... Sestanke po pravilu sklicujejo najrazličnejši pobudniki „na zvezni ravni", ki — kot kaže - posvečajo vso skrb pariteti, skrb za delovno vsebino delegatskih srečanj jim je pa deveta briga. Pravijo, da gre predvsem za srečanja, ki naj prinesejo „izmenjavo izkušenj".
Zanimivo je, da so se takih „srečanj" nasitili že prav vsi (predvsem pa tisti, ki jih morajo plačevati), samo birokratsko navdahnjeni skrbniki delegatskega sistema še ne.
Nočejo ali ne znajo? Pustimo ugibanja, za nas je vsekakor pomembneje, da ugotovimo, kako se zavzemamo samo za take delegatske odnose, ki bodo temeljili na delu. V to pojmovanje sodi tudi zahteva, da mora biti vsako sestankarsko srečanje temeljito pripravljeno, utemeljeno in dokumentirano, tako da se delegat v svojem okolju lahko nanj pripravi, zbere mnenja in odločitve.
In se na osnovi tega lahko odloča. . .
V	vsakem nasprotnem primeru se lahko vede le kot turist.. . In
velika večina pravi: „Ni mi do tega, da bi bil turist na družbene stroške!"	Tig
KRANJ
^■1
sušenje
ni *e6
problem
i-rnElUJEMO _ l**1 TIPE STROJtV
PREVEČKRAT KRŠENE ZAKONITOSTI
Zakoni in dragi predpisi imajo pri nas še vedno premalo veljave in vse prepogosto jih v vsakdanjem življenju in delu kršimo. To med dragim dokazujejo kupi aktov o kazenskih zadevah na sodišču ter obsežno delo dragih oiganov, ki skrbijo za spoštovanje zakonitosti. Krivci so tako posamezniki kot tudi delovne organizacije in dragi. V Kranju pri tem ugotavljajo, podobno bržčas tudi drugje, da bi prav v delovnih organizacijah lahko precej napravili za to, da bi ljudje zakone bolj upoštevali in jih manj kršili.
RIMAT
nteribor
Za gospodarski kriminal v Kranju ugotavljajo, da narašča. Ne gre sicer za kake težje zadeve s hujšimi posledicami, marveč za vrsto primerov nevestnega poslovanja, poneverb, ponarejanja listin in podobno. Značilno je, da se te kršitve pojavljajo predvsem v manjših delovnih organizacijah, ki se ne odlikujejo niti po organizacijski urejenosti niti po dobro izde-
NOVA METODA
,,Tako hudo smo se skregali v naši branži, če lahko živinorejo imenujemo kot tako, torej tako zelo smo se kregali živinorejci, mesarji in trgovci, da smo sklenili:
- Od zdaj naprej naj naše odnose ureja samoupravni sporazum.
Dva tedna kasneje smo ga podpisali.
In od takrat se spet prav tako hudo kregamo kot nekoč, morebiti še hujše, kajti vsi ti naši zdajšnji spori temelje na samoupravnem dogovoru.
Dejstvo je, da je ponudba živine večja od povpraševanja, izvoz pa manjši, kot smo načrtovali in to velja tudi za prirejo mesa, saj so družbena posestva skoraj povsem opustila pitanje živine; vsakdo, če le more, krši sporazum11.
Tako so nedavno tega pisali naši gospodarski zbornici in družbenopolitičnim organizacijam živinorejci, mesarji in trgovci. Zahtevali so, naj jim družbenopolitični dejavniki enkrat za vselej in pošteno odgovorijo na vprašanje, kaj naj storijo.
Potlej so o tej zahtevi govorili vsi naši forumi in zgodilo se je tudi, da so nekateri družbenopolitični dejavniki dokaj podrobno razpravljali o tem problemu. In so zavoljo tega glasno potarnali in rekli, da tako ne gre več naprej in da smo pač samoupravna družba, v kateri je treba spoštovati samoupravne dogovore.
To tarnanje pa ni prineslo kdove kakšnega uspeha; hlevi so vedno bolj prazni.
Morebiti pa ne bi bilo napak, če bi vsi zainteresirani deja v niki v najkrajšem času podpisali še en samoupravni dogovor, s katerim naj bi se dogovorili, kako naj bi prejšnji dogovor uresničili v praksi.	JANEZ VOLJČ
lanih samoupravnih aktih, da o slabem nadzoru nad delom posameznikov in o precejšnji brezbrižnosti do družbene lastnine niti ne govorimo.
Kadar v takih delovnih organizacijah ugotovijo primanjkljaj, zadevo najraje rešijo kar po domače. Vzrokov za primanjkljaj pogosto niti ne ugotavljajo in izgubo enostavno odpišejo. Kadar pa krivca le najdejo, se zadovoljijo s tem, da ta primanjkljaj poravna v mesečnih obrokih, medtem ko mu kazen kar spregledajo.
Precejšnja brezbrižnost se marsikje kaže tudi v tem, da je družbeno premoženje premalo zavarovano. Največkrat so to nezavarovana gradbišča, dvorišča podjetij in podobni prostori, kjer imajo tatovi lahko delo. V takih delovnih organizacijah so pogosto prepričani, da so storili vse za zaščito družbenega premoženja že s tem, če so prijavili krajo, ne pride pa jim na misel, da bi poskrbeli za boljšo varnostno službo. Dogaja pa se tudi, da si ponekod jemljejo pravico odločanja o tem, ali bodo tatvino sploh prijavili.
Nepravilnosti pri svojih kontrolnih pregledih odkrivajo tudi v službi družbenega knjigovodstva. Na SDK v Kranju pravijo, da jim v precejšnji meri botruje preslabo poznavanje predpisov med knjigovodji po delovnih organizacijah. Veliko nepravilnosti ugotavljajo pri izplačevanju kilometrin, dnevnic, terenskih dodatkov, reprezentance in pri dodeljevanju kreditov za gradnjo ali obnovo hiš.
Vse te kršitve zakonskih predpisov in druge nepravilnosti terjajo, da v organizacijah združenega dela posvetijo več pozornosti zavarovanju družbene lastnine. Pregledati bodo tudi morali, kako so njihovi samoupravni akti usklajeni z novo ustavo in novimi predpisi ter jih seveda ustrezno popraviti. Z notranjo zakonodajo bodo morali znova seznaniti vse zaposlene v kolektivu, še posebej pa tiste, ki te akte neposredno uporabljajo pri svojem delu.
Poglavje zase je delavska kontrola, ki ima prav tako pomembno vlogo pri varovanju zakonitosti v delovnih organizacijah in od katere smo si toliko obetali. V Kranju ugotavljajo, da je njeno delovanje še vedno prešibko in družbeno neprilagojeno. Zaradi tega bodo morali v organizacijah združenega dela temeljito pretresti delovanje družbene kontrole.
-ik
1. november 1975 stran
komentatorjev stolpec
ZANEMARJENO
IZUMITELJSTVO
Proglasitev letoaijega leta za leto tehničnih inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine v Jugoslaviji je spet postavila v ospredje že velikokrat načeto vprašanje, zakaj je inovacijska dejavnost pri nas tako slabo razvita in zakaj iznajditeljska in novatorska dejavnost nista še postali pomemben sestavni del gospodarjenja. V zvezi s tem se je ponovno ponudila priložnost ugotoviti, kakšen status uživa pri nas ta dejavnost, ali je v minulih letih inovacijska dejavnost pridobila potrebno veljavo in ugled oziroma ali so tej dejavnosti in njenim nosilcem zagotovljena potrebna materialna in druga priznanja.
Za začetek velja v ilustracijo tega vprašanja navesti nekaj podatkov, ki pričajo o tem, da inovacijska dejavnost pri nas ne le ni v skladu z razpoložljivim gospodarskim in kadrovskim potencialom, temveč da ustreznejši napredek tovrstne dejavnosti in tvornosti preprečuje vrsta objektivnih in še zlasti subjektivnih razlogov.
Najprej velja ugotoviti, oa v Jugoslaviji trenutno živi okrog tri milijone oseb, ki imajo srednjo, višjo ali visokošolsko izobrazbo ter da je v gospodarstvu zaposlenih poldrugi milijon kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Ta seznam dopolnjuje še podatek, da je v državi več kot tisoč razvojno raziskovalnih organizacij in inštitutov ter več kot 15.000 visoko strokovnih raziskovalcev. Tudi po številu izobraževalnih ustanov učencev in študentov zavzema Jugoslavija zavidanja vredno mesto v svetovnem merilu. V splošnem torej Jugoslavije ni mogoče uvrstiti med države, ki zaradi nerazvitosti, pomanjkanja šolanih kadrov ali nezadostne splošne tehnične kulture ne morejo ustrezneje razviti inovacijske dejavnosti.
Zato toliko bolj neprijetno učinkuje podatek, da sodi Jugoslavija po številu in razvitosti inovacij med zadnje v Evropi. Ta ugotovitev ni le nespodbudna, ampak je tudi v nasprotju z dejstvom, da naš sistem samoupravnih socialističnih odnosov dejansko nudi vrsto prednosti in ugodnosti za maksimalno izražanje ustvarjalnih sposobnosti delovnih ljudi. Kljub temu šo raziskave pokazale, da se vsega 0,2 % zaposlenih v Jugoslaviji ukvarja z inovacijami oziroma racionalizacijami, medtem ko se v nekaterih evropskih državah na področju izumov in tehničnih ter tehnoloških izboljšav udejstvuje kar četrtina zaposlenih v indu-striji.
Če želimo priti do dna vzrokom, zaradi katerih je inovacijska dejavnost v Jugoslaviji že vse povojno obdobje na tako nizki stopnji, potem moramo ugotoviti, da je izumiteljstvo in novatorstvo pri nas sicer res zapostavljeno, premalo priznano in preslabo nagrajevano, vendar pa je treba vzroke za takšno stanje brez dvoma iskati tudi in predvsem v investicijski politiki, ki je s svojimi instrumenti vsa povojna leta favorizirala tujo tehnologijo in spodbujala nabave in vgrajevanje tuje investicijske opreme. Se danes je kljub stabilizacijskim prizadevanjem npr. domača strojegradnja zapostavljena, tako da nima dovolj sredstev, s katerimi bi mogla kreditirati bodisi domače, bodisi tuje kupce. Razumljivo je potemtakem, da imajo tuja podjetja strojegradnje prednost tudi na našem trgu, kjer njihova oprema dostikrat izpodriva enakovredne stroje domače proizvodnje, ki pa žal ne gredo v prodajo, ker proizvajalci nimajo denarja za kreditiranje kupcev.
Na rovaš dolgoletne investicijske politike, ki se kljub stabilizacijskim prizadevanjem, kot rečeno* z množico napak in pomanjkljivosti žal nadaljuje, bi lahko zapisali, daje spodbujala najemanje licenc celo za področja, kjer bi še v obdobju slabše industrijske razvitosti lahko razvili lastne tehnologije. Tako ni čudno, da so se mnogi sposobni domači raziskovalci in tehnologi zaposlili v tujini, kjer so tudi primerno vnovčili svoje izume in izboljšave, medtem ko so naša podjetja še naprej (torej tudi v času, ko bi se naše gospodarstvo marsikje tehnično in tehnološko že lahko otreslo odvisnosti od tujine) kupovala in najemala tuje licence celo za preproste postopke, kot so recepture za razne živilske, kozmetične in druge proizvode.
Preden se izteče leto tehničnih inovacij, bi torej veljalo potegniti črto pod preteklost, smotrno bi bilo ugotoviti, kaj smo sposobni izdelati sami in česa ne ter s svinčnikom v roki preudariti, na katerih tehničnih in tehnoloških področjih bi kazalo ustrezneje stimulirati domače izume in izboljšave. Začeli bi lahko pri tistem, kar že obstaja, nato pa - ne da bi želeli odkrivati Ameriko - nadaljevali tehnično in tehnološko osamosvajanje z raznimi natečaji za inovacije, ki se jih narodnemu gospodarstvu splača samostojno razvijati.
Predvsem pa bi kazalo inovacijsko dejavnost ustrezneje ovrednotiti v industriji in ji odrediti ustrezno mesto tudi v razvojnih programih.
NANDE ŽUŽEK
Kako do virov premoženja?
V naši republiki bo vprašanje virov premoženja po vsej verjetnosti opredeljeno s posebnim republiškim zakonom. Sodeč po pripravljenih tezah, ki jih je IK predsedstva CK ZKS ugodno ocenil, bodo v postopku tudi posamezniki, ki za svoje premoženje sicer imajo formalno-pravno kritje, vendar je očitno, da so prišli do njega mimo socialističnih moralnih norm.
Predvidene občinske in republiška komisija (doslej obstajajo le občinske komisije) bodo organizirano proučevala takšne pojave. Komisije ne bodo organi neposrednega pregona in izrekanja represivnih ukrepov, temveč družbeni organi, ki se bodo predvsem usmerili na odkrivanje, analiziranje, opozarjanje na okoliščine, ki omogočajo posameznikom pridobivanje premoženja na račun drugih. Te komisije bodo delale javno in v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami, ki bodo dolžni dajati komisijam vse podatke, razen tistih, za katere je s
posebnimi predpisi zagotovljena tajnost. Za te potrebe bodo prilagodili sedanje evidence lastnine in sredstev občanov (ni predvideno uvajanje nove evidence).
O vsakem posamezniku, na katerega bo letel sum, da razpolaga z večjimi sredstvi, kot so evidentirani dohodki, bodo kom isije najprej poročale organom delavske kontrole organizacije, v kateri ta posameznik dela. Organ delavske kontrole bo moral primer preučiti in o vsem obvestiti komisijo. Šele če v tem predhodnem postopku primer ne bo popolnoma razjasnjen, bo komisija zahtevala od občana podatke o lastnini oziroma sredstvih. V upravičenih primerih bo sodišču predlagala odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Komisije pa bodo delovale tudi kot instrument zaščite poštenih občanov pred neupravičenimi sumničenji.
V. O.
INTEGRACIJSKI PROCESI V GRADBENIŠTVU - OSNOVA ZA NAPREDEK TE PANOGE
ČAROBNA FORMULA: CELOVITOST PONUDBE
Slovensko gradbeništvo je pred velikimi nalogami doma, hkrati pa se mora vse močneje prebijati na zunanje trge • Da bi bilo vsemu temu kos, se mora čim hitreje ustrezno organizirati in povezati ter se usposobiti, da bo lahko investitorjem ponudilo celovito storitev • Doslej kljub nekaterim spodbudnim uspehom storjenega bolj malo
Slovensko gradbeništvo je pred velikimi nalogami: v naslednjih letih bo moralo biti kos ne le izjemnim zahtevam, da bi ujelo zaostanek minulih obdobij pri gradnji stanovanj; pred njim je zelo zahtevna naloga izgradnje nujno potrebnih infrastrukturnih, predvsem pa energetskih objektov; ne nazadnje pa se bo slovensko gradbeništvo slej ko prej moralo mnogo bolj, kot se je doslej, spopasti s konkurenco naših in drugih podjetij na tujem trgu.
Za domače potrebe postaja namreč slovensko gradbeništvo že preveliko glede zmogljivosti, zlasti če upoštevamo dejstvo, da obsežne investicije v gospodarstvu in v stanovanjski gradnji najbrž ne bodo „večne“. Delo bo treba vedno bolj iskati preko meja, zlasti v deželah v razvoju, med katerimi nekatere, z nafto obogatene dežele obetajo v naslednjih letih velik razmah investicijske dejavnosti. Hkrati bi se z delom v Aziji in Afriki mnogo laže otresali vseh slabih lastnosti izrazito sezonskega dela, kakršno je zidanje stavb. Analize so- pokazale, da bi slovensko gradbeništvo že sedaj lahko podvojilo svoj iztržek na gradbiščih v -tujih deželah, ki je sedaj, resnici na ljubo, zelo majhen. Nič čudnega: komaj 8 odstotkov gradbenih delavcev je
zaposleno z gradnjo na tujem.
Tako zahtevni cilji pa terjajo primerno usposobljeno oziroma organizirano gradbeništvo - v najširšem razumevanju te dejavnosti — od „zidarskih“ delovnih organizacij, prek projektantskih organizacij in podjetij, ki izvajajo zaključna dela ter industrije gradbenega materiala do drugih panog, katerih izdelki so v gradbeništvu nujno potrebni — ter do specializirane trgovine. Kajpak ne moremo trditi, da slovensko gradbeništvo svojih nalog že do sedaj ni zadovoljivo opravilo. Nasprotno. Toda: zavoljo slabe organizacije gradbeništva je bilo treba vložiti precej več truda in tudi sredstev, kot bi bilo sicer potrebno.
Pomanjkljivosti v usposobljenosti gradbeništva se še bolj izrazito kažejo, kadar naša podjetja iščejo delo na tujem. Tako organizirano, kot je sedaj, slovensko gradbeništvo praktično ne zmore celovito ponuditi svojih zmožnosti, pa zategadelj na tujem pobira le drobtine. Izjeme od tega „pravila“ so redke.
Celovitost ponudbe je torej ,.čarobna formula11, ki naj slovenskemu gradbeništvu zagotovi večji delež dohodka z gradbišč v tujih deželah in omogoči izpolnitev ..domačih nalog11. Če pogledamo zgradbo te „čarob-
»BOR« - DOLENJSKE TOPLICE:
Slednjič v novih prostorih
Novo delovno zmago je pred dnevi slavil 100-članski kolektiv Čevljarskega podjetja „BOR“ v Dolenjskih Toplicah. Odprli so namreč nove, sodobno opremljene delovne prostore z zmogljivostjo 500 parov čevljev v eni delovni izmeni. Tako bodo z zaposlitvijo še nekaj delavcev in strokovnjakov proizvodnjo čevljev podvojili.
Podjetje „BOR“ je nastalo iz bivše čevljarske zadruge v Dolenjskih Toplicah, ki jo je ustanovilo 13 mladih čevljarjev — borcev ob koncu 1945. leta. Ker so tedanji člani zadruge želeli razširitev proizvodnje, te pa zadružni sektor ni zagotavljal, so se pred dvajsetimi leti odločili za samostojno čevljarsko podjetje „BOR“.
Vsa minula leta so z lastnimi sredstvi kupovali sodobnejšo opremo, posodabljali proizvodnjo in povečevali njen obseg. Ves čas obstoja podjetja so si prizadevali tudi za boljše delovne prostore in pogoje, vendar so
s pomočjo posojil in podporo širše družbene skupnosti šele letos uspeli zgraditi nove delovne prostore, ki bodo omogočili hitrejši razvoj tudi čevljarjem v Dolenjskih Toplicah.
Podjetje že ves čas svojega obstoja prodaja svoje izdelke predvsem splošni trgovski mreži v Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Zadnja leta pa uspešno sodeluje še z drugimi delovnimi organizacijami čevljarske industrije v Sloveniji, zlasti še s tovarnami Alpina, Lilet in Peko.
Pred kratkim so se začelipo-govarjati tudi o združitvi Čevljarskega podjetja „BOR“ Dolenjske Toplice in Industrije obutve Novo mesto. V „Boru“ sodijo, da ni zadržkov za združitev. Tako se jim obetajo boljši pogoji, saj bo lahko združeno podjetje preko skupnih služb doseglo boljše uspehe predvsem na področju tehnologije, delitve dela, prodajne in nabavne službe, kadrovske službe in še na
nekaterih drugih področjih. Seveda pa bosta za uresničitev teh ciljev potrebna ustvarjalno
skupno delo in obojestranska dobra volja.
R. Š.
Gorenjska za širši program
ti
*
*
\ !
\
\
Pred skupščino republiške skupnosti za ceste, ki naj dokončno izoblikuje osnutek srednjeročnega programa razvoja cestnega gospodarstva, je predsedstvo skupščine gorenjskih občin podprlo prizadevanja republiške skupnosti za ceste, da bi prišlo do razdelitve sredstev, ki se natekajo od davka na goriva in da bi tako lahko v prihodnjem petletnem obdobju uresničili širši program gradnje cest. Prav tako podpirajo razmišljanja o razpisu posojila.
Čeprav bodo o predlogu konkretnega programa del na Gorenjskem še razpravljali in izoblikovali stališča v javni razpravi, so na seji soglašali s sedanjim kriterijem, po katerem naj bi Gorenjska dobila približno desetino sredstev, ki bodo razpoložljiva po srednjeročnem programu v Sloveniji. Menili so tudi, da je ta kriterij še najbolj pošten, saj je od vseh cest v Sloveniji približno prav tako desetina na Gorenjskem. Res' pa je, da je Gorenjska v preteklih letih dobila manj, kot bi sorazmerno morala.
ne formule11, vidimo, kajpak samo v domišljiji, naslednje: nekaj skupin podjetij, v katerih so podjetja od proizvajalcev gradbenega materiala do izvajalcev zaključnih del (to so danes vsaj formalno že nastale in še nastajajoče sestavljene organizacije združenega dela, znotraj katerih je do optimuma izvedena delitev dela in specializacija posameznih TOZD) je sposobno, skupaj z bankp, na katerem koli trgu ponuditi svoje storitve, ki obsegajo tako rekoč vse: od raziskave in priprave gradbišča, prek projekta do zaključka gradnje in celo iskanje virov finančnih sredstev ...
Takšna je vizija. Stvarnost je v slovenskem gradbeništvu kljub nekaterim vzpodbudnim uspehom še precej drugačna. Analiza, ki so jo skupaj pripravili RO Sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Gospodarska zbornica in Biro gradbeništva Slovenije, nedvoumno kaže, da je povezovanje gospodarskih organizacij te panoge še na zelo nizki stopnji. Večina slovenskih gradbenih delavcev je povezana v štiri velike sestavljene organizacije, ki so „zrasle“ iz nekdanjih poslovnih združenj. Vendar pa so te povezave bolj formalne, vsebinskih sprememb — specializacije in delitve dela znotraj posamezne grupacije, oziroma SOZD - praktično še ni. Predvsem pa so vse te povezave predvsem med enakimi, ni torej, razen redkih izjem in poskusov, povezovanja med različnimi nivoji gradbene dejavnosti. Najdlje je pravzaprav povezovanje med gradbeno operativo in industrijo gradbenega materiala. Specializirana trgovina stoji še preveč ob strani, projektantske organizacije so razdrobljene in se tako rekoč vse ukvaijajo z vsem. Pri tem pa še vedno primanjkuje primerno strokovno usposobljenih projektantov ...
Značilni za povezovanje v gradbeništvu, predvsem v gradbeni operativi, sta tudi miselnost: „Če že moramo skupaj, potegnimo iz tega vsaj čimveč koristi zase11 in pa ozko loka-listično pobarvana miselnost. Prva je pripeljala do tega, da so se podjetja povezovala le tako, da so si razdelila trg doma in ga tako monopolizirala. K mono-polizaciji trga in k oviranju povezav v širšem prostoru pa je vodila tudi politika marsikatere občine, podpirala je „svoje“ gradbeno podjetje, ki je bilo „usposobljeno“ za vse vrste gradenj in „dovolj veliko11, da za-
dosti občinskim potrebam. Pri tem vprašanja kakovosti, hitrosti in cene gradnje nikoli niso bila v ospredju občinske politike.
Značilno za dosedanja integracijska gibanja je tudi, da slovenskim gradbenim podjetjem „ne leži11 povezovanje s sorodnimi podjetji ali grupacijami preko republiških meja; čeprav bi, resnici na ljubo, zlasti pri nastopanju na tujem trgu, do takšnih povezav moralo priti in bi bile slovenskemu gradbeništvu samo v prid. Ima pa tudi to pravilo izjemo — nedavno tega sta se slovenski podjetji Tekol iz Maribora in Pleskar iz Ptuja povezala s še štirimi sorodnimi podjetji iz Hrvatske in Srbije v sestavljeno organizacijo združenega dela proizvajalcev zaključnih del in proizvajalcev surovin za zaključna dela.
Sindikate v gradbeništvu, od osnovnih organizacij do republiškega odbora tega posebnega sindikata, čaka torej veliko dela. Če so doslej premalo pazljivo spremljali integracijska gibanja na svojem področju, bodo morah v bodoče krepkeje zavihati rokave. Predvsem pa bodo morali najprej pomagati upostaviti čiste dohodkovne odnose med posameznimi TOZD znotraj OZD in v okviru
melbrosirf
propoiis	mm
novost	Ir
iz zakladnice
čebeljega panja liuBLIANA
višjih integracijskih tvorb. Ugotavljajo, da so bili v dosedanjih integracijskih prizadevanjih delavci sami premalo vključeni. Vzrok za to je nedvomno dejstvo, da so bila integracijska gibanja naravnana predvsem na tržne odnose, ne pa na povezovanje dela in sredstev. Težko pa je seveda natanko razmejiti vzročnost in posledičnost med obema pojavoma, saj prav tako drži, da bi bili integracijski koraki v gradbeništvu postavljeni na drugačne osnove, če bi v njih bolj sodelovali neposredni proizvajalci. Vsebinsko prav naravnana integracijska gibanja v gradbeništvu pa se morajo navsezadnje poznati ne le v večjih neposrednih koristih delavcev te panoge, pač pa predvsem v večji družbeni koristi, kjer ne bi na zadnje mesto postavili nižjega tempa rasti cen v gradbeništvu.
nr\oTe Dimci I
1. november 1975 stran
ČETRT STOLETJA SAMOUPRAVLJANJA V TOVARNI LESOVINE IN LEPENKE PREVALJE
Načrti za podvojitev proizvodnje
V tovarni lesovine in lepenke Prevalje, ki se je lani vključila v 'sestavljeno organizacijo združenega dela slovenske papirne industrije Slovenija papir", s čimer je bila uveljavljena dolgoletna želja neposrednih proizvajalcev v delovnih kolektivih slovenske papirne industrije, da bi tudi v konkretni samoupravni praksi uveljavili načelo združevanja dela in sredstev, so pred dnevi s svečanim zborom delovnih ljudi proslavili 25-letnico samoupravljanja. V tem obdobju je Tovarna lesovine in lepenke Prevalje dosegla velik napredek. Proizvodnjo lepenke so povečali od 533 ton v letu 1950 na okrog 6500 ton, kolikor jo bodo izdelali letos. Zaradi potreb tržišča želijo v prihodnje povečati proizvodne
zmogljivosti za knjigoveško in druge vrste specialne lepenke. Računali so, da bodo začeli z deli že prihodnje leto, vendar se bo namestitev drugega avtomatskega stroja zakasnila za leto ali dve. Investicijska dela bodo veljala, po prvih predračunih, okrog 70 milijonov dinarjev, omogočila pa bodo odprtje 65 novih mest za visokokvalificirane in kvalificirane delavce. lako bi v prihodnje na Prevaljah na leto izdelali blizu 12.000 ton lepenke.
Sicer pa so v okviru slavja ob ' 25-letnici samoupravljanja v Tovarni lesovine in lepenke Prevalje predali svojemu namenu nove prostore obrata družbene prehrane.
(Ma)
V NOVEM MESTU:
NOV VRTEC
V novomeškem naselju Irča vas - Brod so pred dnevi odprli novo otroško varstveno ustanovo za 120 otrok. Kljub novemu objektu pa so razmere v novomeškem otroškem varstvu še vedno kritične, saj so morali v začetku tega šolskega leta zaradi pomanjkanja prostorov odkloniti varstvo kar 395 otrokom. Zdaj je v novomeški občini v organiziranem varstvu 868 otrok, kar je le dobrih 12 odstotkov vseh predšolskih otrok v občini.
Za letos ie bila v načrtu zida-
va še dveh vrtcev, in to v Kristanovi ulici v Novem mestu in v Žužemberku. Oba skupaj bi lahko sprejela 140 otrok. Uresničitev tega načrta pa se zatika predvsem zato, ker zemljišča še niso urejena. Tako obstaja nevarnost, da kljub zagotovljenim sredstvom in nevzdržnim razmeram zaradi pomanjkanja prostora v vrtcih sredstva letos ne bodo1, izkoriščena, oziroma bodo z zavlačevanjem zidave izgubila svojo prvotno vrednost.
R. Š.
KAKO POVEZOVATI DELO IN SREDSTVA?
Praksa vse bolj jasno dokazuje, da s formalnim povezovanjem dela in sredstev, ki mu botrujejo enkrat stari podjetniški, sku-pinskolastninski interesi, drugič spet ekonomsko neupravičeno lokalistični apetiti po novih investicijah, torej le z njihovim horizontalnim povezovanjem, brez povezovanja v tako imenovane reprodukcijske celote, ne bomo razrešili temeljnih problemov družbene reprodukcije, kakor tudi ne odstranili glavnih ekonomsko negativnih pojavov, ki zavirajo naš razvoj. Ustavna zasnova dohodkovnih odnosov med delavci v združenem delu terja upostavitev trajnih medsebojnih poslovnih odnosov, še zlasti pa trdnejšo dohodkovno povezanost proizvodnje, predelave in blagovnega prometa, kot jo predstavljajo sedanji ohlapno povezani ozdi, sozdi in še druge asociacije združenega dela.
Izkazalo se je tudi, da ustave ne moremo uresničiti po delih ali le na posameznih ravneh družbenega odločanja, marveč da gre prav v združenem delu. pri združevanju dela in sredstev, za vse oblike njegovega povezovanja, saj bodo imeli delavci v temeljnih organizacijah le tako možnost obvladovati vse tokove in odnose v družbeni reprodukciji.
Če analiziramo sedanje sestavljene organizacije združenega dela v naši, republiki glede na sestavljenost njihove dejavnosti, lahko ugotovimo, da gre v večini sozd bodisi za tako imenovano horizontalno združevanje, v posameznih primerih pa za povezanost predelovalne proizvodnje z delovnimi organizacijami blagovnega prometa. To pomeni, da še ne predstavljajo osnove za oblikovanje reprodukcijskih celot, marveč prav nasprotno, da gre za združevanje po dejavnostih. Tako v obeh sestavljenih organizacijah združenega dela lesno predelovalne industrije še ni funkcionalno povezano oziroma združeno gozdarstvo, to je primarna proizvodnja lesa kot surovine za lesno proizvodnjo, kar v enaki meri velja tudi za združeno papirno industrijo. V gradbeništvu, tudi v dveh sestavljenih organizacijah združenega dela, ni integracijskih povezav z industrijo gradbenega materiala, v živilski industriji ni združevanja s kmetijsko proizvodnjo. Enake ugotovitve veljajo tudi za strojegradnjo, industrijo kmetijske mehanizacije itd. Na takšni zasnovi integracij torej ne moremo računati na upostavitev dohodkovnih odnosov med delavci v združenem delu, saj gre za navzkrižje z družbenimi interesi, to je s povezovanjem organizacij združenega dela v reprodukcijske procese in z oblikovanjem samoupravnih dohodkovnih odnosov. Ali primer metalurgije: naša skupnost odšteva ogromno sredstev za razvoj metalurških tovarn. Te metalurške tovarne pa potem, ko so pod streho, nočejo nič več slišati o tem, naj bi svoje proizvodne programe priredile potrebam kovinskopredelovalne ali elektropredelovalne industrije. Vsaka ima svoj program raz-
voja; ki ji tehnološko najbolj ustreza razumljivo — tudi takšno politiko proizvodnje, ki prinaša trenutno kar največji dohodek, ne glede na to, kaj je s partnerji, ki so povezani z njihovo proizvodnjo. Tudi na železnici so podobne razmere. Nikakor se ne moremo dogovoriti, da bi spremenili tarife na železnici, predvsem za daljše prevoze, ki naj bi bile ugodnejše od tarif za daljše prevoze na cestah. Ker ni takšnega dogovora, nastaja dvojna škoda: po eni strani uničujemo, ceste,’ po drugi strani pa je zaradi takšne tarifne politike v krizi železnica.
Takšnih primerov je še veliko in ni potrebe, da bi jih še naprej naštevali. Ob teh ugotovitvah pa je nujno treba opozoriti, da tudi sedanji načrti razvoja organizacij združenega dela ne združujejo življenjskih interesov delavcev v sorodnih dejavnostih ter jih ne usmerjajo k združevanju sredstev, da bi ustvarili čimvečji skupni dohodek. Že sam sistem planiranja v samoupravno povezanih reprodukcijskih celotah bi mora! omogočiti, da bi bili delavci vseh TOZD informirani o pogojih, pravicah in obveznostih, v katere vstopajo in bi jih s tem tudi zavestno sprejemali. S skupnim planom, na podlagi katerega naj bi delavci združevali sredstva za skupno pridobivanje dohodka, morajo biti hkrati opredeljeni kriteriji za delitev skupno ustvarjenega dohodka na temeljne organizacije združenega dela. Le tako lahko postane skupni načrt razvoja resnični samoupravni sporazum delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ki ga bodo udeleženci tudi dosledno in zavestno uresničevali.
Samoupravno načelo o enakopravnem družbenoekonomskem položaju vseh delovnih ljudi, katerega osnova je njihovo delo z družbenimi sredstvi, je torej mogoče zagotoviti le tako, da delavci iz temeljnih organizacij združenega dela v proizvodnji ter delavci iz temeljnih organizacij združenega dela v prometu blaga in storitev medsebojno enakopravno sodelujejo ter združujejo svoje delo in sredstva- Enakopravni odnosi med delovnimi ljudmi pa ne bodo vzpostavljeni vse dotlej, dokler ne bodo med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami združenega dela, ki so neposredno povezane v procesu družbene reprodukcije, vzpostavljeni odnosi, po katerih bo na skupno ustvarjenem dohodku, ki se ustvarja s prodajo blaga končnemu potrošniku, enakopravno — glede na svoj prispevek z živim in minulim delom — udeležena vsaka temeljna organizacija združenega dela, kije sodelovala v proizvodnji in prometu blaga- Vse dotlej si bodo namreč delavci v nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela — zaradi trenutnih odnosov na trgu, zaradi sistemskih ukrepov ali svojega monopolnega položaja — lahko še naprej prisvajali delo in dohodek drugih.
V. B.
IZHODIŠČA SREDNJEROČNEGA RAZVOJNEGA NAČRTA OBČINE TRBOVLJE
Možnost hitrejše rasti
CEUE
V PRIHODNJE »NA PLIN«?
V minulem desetletju je bilo za razvoj Trbovelj značilno dokajšnje nihanje v rasti družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Po splošni razvitosti je bila občina 1967. leta na 16. mestu v Sloveniji, po posameznih kazalcih, tako denimo po družbenem proizvodu na prebivalca je bila do leta 1970 na 11. mestu, nato pa je zdrsnila na 16. mesto, da bi se leta 1973 povzpela na 6. mesto. Osnutek srednjeročnega načrta o okvirih ekonomsko socialnega razvoja pa predvideva nekoliko hitrejši razmah, če bo združeno delo seveda uresničilo vsa predvidevanja.
Tako bi morali v Trbovljah doseči letno stopnjo rasti družbenega proizvoda 8,4 %. Pogoj za to pa je izpolnitev vrste ukre-
pov, zlasti pa tega, da se bo gospodarstvo postavilo na trdnejše noge. Razvoj bo moral biti usmerjen v večjo učinkovitost, predvsem pa bo treba doseči znatno povečanje donosnosti gospodarjenja. Za trboveljsko gospodarstvo je bilo že doslej, poslej pa bo še večjega pomena nadaljnje povezovanje in združevanje, ne le v okviru občine, marveč tudi izven nje. Po drugi strani pa projekcija srednjeročnega razvoja predvideva samo poldrugi odstotek letne rasti zaposlenosti, to je nekoliko manj kot doslej. Pravzaprav bi smeli v Trbovljah v letih 1976 do 1980 povečati število zaposlenih samo za 500 oseb. Če bi izpolnili predvideno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda ob upoštevanju že omenjenih po-
datkov o zaposlovanju, bi trboveljsko gospodarstvo vsako leto povečalo produktivnost za 6,9 %.
Izreden pomen in poudarek dajejo zasnove srednjeročnega načrta strokovnemu usposabljanju delavcev in pridobivanju novih strokovnjakov. Ti bodo namreč ključni nosilci nadaljnjega razvoja. Zato bi veljalo tesneje povezati združeno delo z vsemi šolami, vključno ljubljansko univerzo.
Delež investicij v družbenem proizvodu je dosegal doslej skoraj 50 % in je bil znatno večji kot republiško poprečje, pri tem pa je šlo skoraj 40 % naložb za razvoj energetike. V prihodnjih letih bo treba naložbe enakomerneje porazdeliti - za razvoj vse druge industrije, -m-
SREDNJER0ČNI RAZVOJ POMURJA
Več poti k istemu cilju
Ob srednjeročnem načrtovanju razvoja si je manj razvito Pomurje zastavilo nekaj strateških ciljev, s katerimi želijo v pokrajini ob Muri hitreje napredovati in zmanjšati razliko v primerjavi z drugimi slovenskimi področji.
Kmetijstvo še naprej ostaja prednostna gospodarska panoga, saj je tu tretjina kmetijskih površin Slovenije. Višja stopnja zaposlenosti je drugi strateški cilj. Prav tako pa je treba reči, da še zdaj niso v pokrajini ob Muri povsem raziskali zalog nafte, zemeljskega plina in termalnih voda, enako pa je tudi z energetskimi možnostmi reke Mure.
Vsi ti razvojni cilji slonijo še na eni perspektivi. Pomurje se mora prometno odpreti, se povezati s slovenskim cestnim križem in s primerno železniško zvezo tudi s slovenskim morjem. Le tako bi lahko po najkrajši poti odprli tranzitni promet vzhodnoevropskih držav z našim Jadranom. Interes Madžarske in Češkoslovaške za to je velik; vključiti bi ga morali v načrte razvoja tako Pomurja kot celotne Slovenije.
vk
V	Celju so pripravili osnutek odloka o obveznem vgrajevanju plinovodnih naprav v vse nove objekte, pri čemer so mišljene tako stanovanjske kot tudi poslovne in druge stavbe. Odlok naj bi vplival na povečanje porabe plina za ogrevanje in druge namene, kar bi lahko bistveno zmanjšalo onesnaževanje ozračja v celjski kotlini, obenem pa bi bila to že priprava na sprejem plina iz bodočega osrednjega slovenskega plinovoda.
V	javni razpravi k osnutku predloga ni bilo pripomb, ostaja le odprto vprašanje, ali bi z morebitnim odlokom lahko dosledno vključili celotno območje mestnega urbanističnega na-
VELENJE
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju v zadnjih letih uspešno uresničujejo letni načrt gradnje stanovanj za svoje delavce. Tako zdaj vsako leto zgradijo od 100 do 150 stanovanj.
Te dni so razdelili svojim delavcem stanovanja v dveh novih blokih, ki bosta predvidoma vseljiva ob koncu letošnjega leta. Skupaj bodo s tem pridobili 133 novih stanovanj, od garsonjer do trisobnih družinskih stanovanj.
Delavci so za dodelitev teh stanovanj ali za zamenjavo kandidirali na osnovi samo-
črta ali pa bi izpustili obrobna območja, ki jih plinsko omrežje še dolgo ne bo moglo vključiti. Vgrajevanje plinovodnih naprav bo predvidoma zvišalo gradbene stroške za 1 do 2 % investicijske vrednosti objektov.
Verjetno bi kazalo uresničiti pobudo za vgrajevanje plinovodnih naprav v nove objekte tudi v primeru, če občina tega ne bi mogla predpisati. Najbrž tudi ne bi bilo odveč, če bi to vprašanje obravnavali v republiških organih in še zlasti na območju, ki ga bo vključila načrtovana graditev plinovodnega omrežja.
vk
upravnega sporazuma o dodelitvi stanovanj. V letu 1975 je bilo vloženih kar 535 prijav za dodelitev in zamenjavo stanovanja ali doslej največ. Komisija z a družbeni standard, sestavljena iz delegatov vseh TOZD Gorenja, je dodelila stanovanja tistim prosilcem, ki so zbrali največ točk po samoupravnem sporazumu.
Letos je Gorenje zgradilo blok s 40 garsonjerami. Vendar seje pokazalo, da so potrebe po družinskih stanovanjih večje. Zato bodo načrt za leti 1976 in' 1977 spremenili in predvideli več družinskih stanovanj. H. J.
Nova stanovanja za delavce Gorenja
Novo
v • v v
zansce
kulture
v
tovarnah
V Mariboru se je posvetovalo več kot 200 animatorjev kulturnega življenja v delovnih kolektivih
Dvodnevni posvet organizatorjev kulturnega življenja - pripravil ga je občinski sindikalni svet Maribor - je pokazal, da lahko delovni ljudje tudi sami, v svojih proizvodnih okoljih, ustvarjajo pogoje za kulturno življenje delavcev.
Seminar, ki ga je skrbno pripravila sekretarka za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu Maribor Majda Emeršičeva, je nakazal številne možnosti za delo kulturnih animatorjev v delovnih kolektivih, in kar je poglavitno - sindikat bo postal zvest sodelavec teh organizatorjev kulturnega življenja.
Udeležba na seminarju je presegla vsa pričakovanja, več kot 200 jih je poslušalo predavanja različnih kulturnih delavcev o posameznih kulturnih dejavnostih. Pri tem je zanimiva struktura organizatorjev kulturnega dela. Med njimi so ljudje z visoko izobrazbo, diplomirani inženirji in profesorji, pa tudi nekvalificirani delavci. In vsi ti so še posebej besede podpredsednika slovenske skupščine Bena Zupančiča in Tilke Blaha z republiškega sveta Zveze sindikatov sprejemali kot napotek pri svojem zahtevnem delu.
V razpravi po predavanjih so govorili o naši kulturni politiki in vplivu delavcev nanjo. Predvsem gre za razvijanje ih poglabljanje možnosti, da bodo imeli delovni ljudje prek svojih delegatov neposreden vpliv na usmerjanje posameznih področij kulturne tvornosti. Zato pa je treba doseči, da bodo kulturna izročila prispela do slehernega občam in da bodo delavci sami vedno
bolj ustvarjalno sodelovali v nastajajočih središčih kulturne vzgoje, bodisi v tovarnah, bodisi v krajevnih skupnostih. Tudi kulturne institucije, še mnogokje preveč zaprte same vase, se bodo morale z delovnimi kolektivi in šolami dogovarjati za nov način dela in bodo morale prevzeti na svoje pleča del izobraževalnega programa in skrb za širjenje delavčevega obzorja. Taka menjava dela pomeni obojestransko bogatitev: duhovno rast delavcev na eni strani in boljšo materialno osnovo za kulturne dejavnosti na drugi strani.
- Seminar za organizatorje kulturnega dela bo samo ena izmed stalnih oblik našega dela, je dejala Majda Emeršičeva, ki ima bogate izkušnje o kulturnem animatorskem delu in pri organiziranju kulturnega dela. Dejala je, da je to šele začetek sistematičnega dela na tein pomembnem področju širjenja kulture. Pozneje bodo na vrsti redni delovni pogovori z uredniki glasil delovnih organizacij, ki naj bi skrbeli, da bo tudi o vprašanjih kulture čim več napisanega in objavljenega v teh glasilih. Seveda pa bodo za organizatorje kulturnega dela organizirali tudi oglede kulturnih prireditev, da bi le-ti lahko zatem pritegnili k ogledu istih prireditev čim več ljudi iz kolektivov. Vse z namenom, da bo kulturna ustvarjalnost čim bolj dostopna delovnemu človeku in da bo vplivala nanj samega in na njegovo delovno in življenjsko tvornost.
J. U.
Majda Emeršič ima bogate izkušnje o kulturnem animatorskem delu
POZORNOST VELJA IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
DELAVCI IN KULTURA
GORNJA RADGONA:
V tukajšni OZD Gorenje— ELRAD je kulturno življenje delavcev zelo pestro. Ob nedavni proslavi 20-letnice El-rada so odkrili spomenik delavcu - leseno skulpturo učiteljice Marije Simonič iz Vidma ob Ščavnici. Ob tej priložnosti je nastopil tudi moški pevski zbor DPD Svoboda iz Gornje Radgone. Hkrati so odprli razstavo slik in fotografij štirih delavcev Elrada. Odkritje spomenika in prva likovna razstava pomenijo začetek načrtnega likovnega opremljanja okolice in notranjosti proizvodnih objektov, k čemur naj bi pomemben delež prispeval tudi nakup upietniških slik, s katerim so že začeli.
Na osrednji proslavi kolektiva so v kulturnem programu nastopili recitatorji iz Elrada, mladinski in otroški zbor osnovne šole in godba na pihala iz Radgone ter Ljutomerski oktet.
Nedavno tega pa so se delavci Elrada, žal maloštevilni, srečali s pesnikom Man-kom Golarjem, s pesnico Mileno Šaruga iz Melov in s pesnikom Andrejem Cokli-nom, ki je član njihovega delovnega kolektiva.
KOPER:
Tomosovi pevci so vrnili obisk pevskemu zboru iz Šmarja, ki je nastopil letos junija na celovečernem koncertu v Tomosu. Mešani pevski zbor iz Tomosa se je namreč udeležil slavnostnega koncerta v Šmarju, ki so ga domačini priredili v spomin na žalostni dan, ko so Nemci oktobra 1943. leta požgali to vas. Na slavnostni koncert so povabili tudi oktet „Košana“ iz Košane pri Pivki.
Tomosovi pevci z navdušenjem govore o vzdušju na tem koncertu, ki mu je v dvorani zadružnega doma prisostvovalo več kot 500 ljudi (pravijo, da se v Tomosu kaj takega niti slučajno ne more zgoditi!). Navdušen sprejem nastopa Tomosovih pevcev v Šmarju daje tem pevcem novih spodbud za resno delo, saj kot sami pravijo „... S ponosom lahko zapišemo, da se je jedro našega zbora res formiralo in da se bo zagotovo okrog njega počasi zbralo vse več pevcev in pevk, kar si vsi zelo želimo ..
-oj-
Hiter razvoj našega gospodarskega in družbenega življenja zahteva od zaposlenih ljudi dodatno izobraževanje in usposabljanje. Pri tem mora biti poklicno uspsabljanje tesno povezano z družbenim usposabljanjem za samoupravljanja. Za kranjsko občino je to še toliko bolj pomembno, ker usposobljenost delavcev ne ustreza niti sedanji tehnološki razvitosti, kaj šele bodočim zahtevam gospodarskega in družbenega razvoja. Prav zato v Kranju posvečajo precej pozornosti delavski univerzi, katere dejavnost je na tem področju najpomembnejša.
Delavska univerza se je v Kranju že doslej uveljavila kot pomembna izobraževalna ustanova, ki uspešno dopolnjuje druge šole pri izobraževanju odraslih. To velja tako za splošno izobraževanje kot tudi strokovno in v še večji meri za družbenopolitično. To med drugim dokazujejo podatki o slušateljih, ki so uspešno opravili šolanje. V zadnjih desetih letih je končalo višje šole 205 ljudi, srednje 440, poklicne pa 344. Kar 1190 jih je končalo osnovno šolo, medtem ko je razne tečaje naredilo več kot 3200 ljudi. Veliko jih je šlo tudi skozi razne seminarje, politične šole in podobne družbenopolitične izobraževalne oblike.
Za prihodnje si v Kranju prizadevajo, da bi še izboljšali vsestranske možnosti za izobraževanje odraslih.
Pri tem si precej obetajo od družbenega dogovora o družbenem izobraževanju delavčev, ki ga bodo sprejele družbenopolitične organizacije, in-
teresne skupnosti, občinska skupščina, izobraževalni centri in druge zainteresirane organizacije. S tem dogovorom bodo oblikovali kratkoročne in tudi dolgoročne naloge za celovito družbenoekonomsko in idejnopolitično izobraževanje delavcev. Ob tem bodo ustanovili tudi poseben koordinacijski odbor, ki bo usklajeval delo na področju družbenega izobraževanje ter formirali ustrezen sklad finančnih sredstev.
V kranjski delavski univerzi bodo morali v prihodnje precej pozornosti posvetiti osnovnošolskemu izobraževanju odraslih, saj je med zaposlenimi v kranjski občini kar tretjina takih, ki niso opravili osnovne šole. V zvezi s tem bodo morali v sindikalnih organizacijah poiskati način, da bi kar največ delavcev pripravili do tega, da bi končali osnovno šolo. Urediti bo treba finansiranje te oblike izobraževanja, ki je po ustavi brezplačno. Zdaj dve tretjini stroškov pokriva izobraževalna skup-
nost, tretjino pa naj br krile delovne organizacije. Vendar pa so vse pogostejši primeri, da svojega deleža nočejo prispevati, ker se sklicujejo na to, da je osnovnošolsko izobraževanje odraslih brezplačno, posameznika, ne za družbo!). V prihodnje naj bi vse stroške pokrila izobraže-valna skupnost.
Za druge oblike strokovnega izobraževanja pa bo treba določiti prispevek posameznikov v skladu z njihovimi možnostmi tako, da ne bo ovirana razširitev tega izobraževanja ali okrnjena njegova kvaliteta. S tem v zvezi bo morala delavska univerza tesneje sodelovati z organizacijami združenega dela, družbenopolitične organizacije pa naj bi terjale uresničevanja dogovora o kadrovski politiki v občini, ki delovne organizacije zavezuje za dopolnilno izobraževanje njihovih članov.
Za samo delavsko univerzo pa bi morali postopoma uveljaviti načelo, da je področje njenega dela enakopraven del enotnega vzgojnoizobra-ževalnega sistema. Zaradi tega bi morali iz družbenih sredstev zagotoviti denar za tiste naloge delavske univerze, ki so pogoj za kvalitetno delo in za tiste splošne družbene naloge, ki jih delavska univerza opravlja po programu izobraževalne skupnosti.
S. L.
I I I I I I I I
j TEMELJNE KULTURNE | SKUPNOSTI V ZASAVJU?
I I I I
I I I I I I I
Zakon o kulturnih skupnostih predvideva, da lahko občinske, medobčinske ali republiška kulturna skupnost ustanovijo tudi temeljne kulturne skupnosti za posamezna področja kulturne dejavnosti. Kot je znano, vsaj za zdaj na Slovenskem še nikjer nismo ustanovili takih temeljnih kulturnih skupnosti, čeravno o njihovi zasnovi že potekajo razprave v večjih mestih in delovskih središčih.
proučili v naslednjih nekaj mesecih, do spomladi, pri čemer bi bilo treba tudi proučiti, na kakšen način in s katerimi sredstvi bi razpolagale posamezne temeljne kulturne skup-
Tudi v Zasavju so o tem enkrat že razpravljali. Ugotovili so, da so možnosti za oblikovanje takih medobčinskih temeljnih kulturnih skupnosti tudi pri njih, saj bi bila koristna večja povezanost nekaterih kulturnih dejavnosti za celotno revirsko območje. Dlje od teh načelnih razprav takrat nismo prišli. Konkretnejša so bila razmišljanja le o tem, ali bi se v tako medobčinsko temeljno kulturno skupnost lahko preoblikovala sedanja zasavska skupnost pevskih zborov odraslih. (Op. ured.: Nemara je taka medobčinska temeljna kulturna skupnost le preozka, svojo področno zaokroženost pa bi imela že temeljna skupnost za celotno področje glasbene tvornosti!)
Znova pa je oživela razprava o temeljnih kulturnih skupnostih zdaj, ko so v revirskih občinah začeli s preoblikovanjem občinskih zvez kulturno-prosvetnih organizacij v skladu z novim statutom ZKPO Slovenije. Skratka, znova je oživela zamisel o občinskih temeljnih kulturnih skupnostih. Kažejo se že najbolj jasni obrisi za oblikovanje temeljnih kulturnih skupnosti za knjižničarstvo (nemara je področje skrbi za knjigo še širše, op. ured.!), pa tudi za področje gledališke dejavnosti. Izvršni odbori skupščin občinskih kulturnih skupnosti so skupnega mnenja, naj bi vse možnosti snovanja temeljnih kulturnih skupnosti
nosti (op. ured.: Očitno pa tudi ta problem ni tako zapleten, saj imamo že neki vzgled pri organizaciji temeljnih raziskovalnih skupnosti!). Ob veliki prizadevnosti številnih posameznikov in kolektivov, ki delujejo n. pr. že danes na področju knjižničarstva ali gledališke dejavnosti, pa bi se gotovo zelo hitro izoblikovala vsebina dela takih temeljnih občinskih ali medobčinskih kulturnih skupnosti.
M. V.
DIAGNOZA NEKEGA KULTURNEGA UTRIPA
Ta čas, ko se v sindikatih pripravljamo na plenum Republiškega sveta, na katerem bomo obravnavali zaokroženo temo - DELAVEC IN KULTURA, je tudi občinski sindikalni svet Celje povabil k razgovoru o tej temi širok krog ljudi. Povabili so predsednike sindikalnih konferenc, predsednike delavskih svetov, vodje splošnih delegacij, delegate v kulturni skupnosti, animatorje kulturnega življenja med delavci, predstavnike kulturnih ustanov in ZKPO. Skupaj naj bi ocenili premike, ki jih je sprožila že dosedanja kulturna akcija Socialistične zveze, sindikatov,.ZKPO. Predvsem naj bi si tudi v Celju skupno odgovorili na vprašanje, ali in v koliko so uspeli, da je postal ali da postaja delavec sooblikovalec celotne kultufne akcije. Slišali naj bi, kako to presojajo delegati v zboru porabnikov občinske kulturne skupnosti, kaj lahko o tem povedo predsedniki delavskih svetov, kaj animatorji. Skupaj naj bi tudi ocenili predlog raz širjen iga programa kulturne akcije v Celju, kakršen se je izoblikoval v Socialistični zvezi kot predlog konkretizirane kulturne akcije, ki so jo poimenovali „Celjski kulturni utrip".
No, zelo ugoden je podatek, da ima Celje danes že okrog 230 animatorjev kulturnega življenja med delavci in da je brez njih samo še okoli 20 manjših delovnih kolektivov. Spodbudno je slišati, da so v Celju v pomoč tem animatorjem že marsikaj organizirali, da se animatorji dobro odzivajo svojim nelahkim nalogam.
Zato pa toliko bolj neugodno izzveni dejstvo, da se na vabilo občinskega sindikalnega sveta, minuli ponedeljek, niso zbrali k posvetu prav tisti, ki pomenijo tako rekoč ,,hrbtenico" vsakršne dejavnosti animatorjev kulturnega življenja med delavci. Pravimo -niso se zbrali - kajti od več kot 60 povabljenih jih je prišlo komaj nekaj nad deset (posvet je bil v prostem času!). Zato tudi tokrat niso mogli opraviti verifikacije predlaganega programa akcije „Celjski kulturni utrip", trije novinarji pa smo se v svoje redakcije vrnili s praznimi beležnicami.
Če tokrat ni uspelo, bo pač drugič, bi si lahko pomirjajoče rekli. Pa vendar je nemara upravičeno prav zaradi te „neudeležbe“ razmišljati tudi o tem dogodku kot „o diagnozi nekega kulturnega utripa".
Vse velike besede o podružbljanju kulturne politike, o samoupravni organiziranosti kulturnega interesa, o vplivu delavcev na kulturno politiko, o bogati in celoviti ponudbi kulturnih programov, ki naj bi bili odraz kulturnih potreb delavskega središča, kakršno Celje je, ostanejo le besede, ostanejo le programi, če se kot soustvarjalci vsega tega ne uveljavijo delavci in njihovi delegatsko izbrani predstavniki iz temeljnih organizacij in krajevnih skupnostih.
Družbenopolitične organizacije Celja, Socialistična zveza in zlasti sindikat bodo morali (v tej svoji zelo obetavno zasnovani kulturni akciji, ki naj prispeva h kulturni preobrazbi celjske občine) utrditi najprej tiste vezi, ki bodo garant, da bo delavec postal resnični sotvorec te preobrazbe. To pa ta čas ni alternativa le za celjsko občino. Iz vseh koncev Slovenije tako rekoč prihaja ta isti signal, skoraj brez izjeme.
SONJA GAŠPERŠIČ
SAMOUPRAVNO ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA GRADNJO DOMA UČENCEV V KOPRU
Veljavnost še ni zagotovljena
Akcijski odbor za spremljanje samoupravnega sporazumevanja in združevanja sredstev za gradnjo doma učencev v Kopru je na zadnji razširjeni seji ocenil dosedanji potek akcije v vseh šestih južnopri-morskih občinah. Posveta so se udeležili tudi Majda Gaspari, članica izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS ter predstavniki republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, gospodarske zbornice in republiške izobraževalne skupnosti.
Ugotovljeno je bilo, da se v akcijo združevanja sredstev za gradnjo doma učencev v Kopru še ni vključilo zadostno število temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnostih. Stanje po občinah je različno. V Postojni je k sporazumu pristopilo 17 TOZD in OZD ter drugih delovnih skupnosti. v Sežani je samoupravni sporazum podpisalo 41 organizacij združenega dela, v katerih
je zaposlenih 2800 delavcev, v Ilirski Bistrici je k sporazumu pristopilo 2/3 podpisnikov, kar predstavlja polovico zaposlenih v občini, v Kopru je k samoupravnemu sporazumu pristopilo 87 OZD in TOZD, v katerih je zaposlenih prek 10.000 delavcev, kar je že več kot polovica vseh delavcev v občini, v Izoli se je v samoupravno sporazumevanje vključilo 2100 delavcev, to je polo-
vica zaposlenih in v Piranu je k sporazumu pristopilo 18 organizacij združenega dela in ostalih delovnih skupnosti, to pa so v glavnem le manjše delovne organizacije, ki zaposlujejo manjše število delavcev.
Dogovorjeno je bilo, da je treba akcijo čimprej zaključiti. Po podatkih občinskih sindikalnih svetov stanje ni ravno najbolj ugodno, saj bi morala biti za veljavnost samoupravnega sporazuma zagotovljena 2/3 večina zaposlenih v vseh šestih južnoprimorskih	občinah.
Vsem družbenopolitičnim organizacijam in ostalim dejavnikom je bilo priporočeno, da se zavzamejo /a uspešen zaključek te pomembne in odgovorne
družbene akcije, kjer se morajo še posebej prizadevno angažirati ZK in sindikati v občinah ter v vseh tistih delovnih organizacijah, kjer akcija še ni izpeljana.
Na posvetu so kritično ocenili tudi odnos izobraževalnih skupnosti do te akcije ter poudarili, da so se samoupravne interesne skupnosti premalo zavzele za hitrejše uresničevanje samoupravnega sporazumevanja in združevanja sredstev za gradnjo doma učencev v Kopru.
Prisotni na posvetu so bili seznanjeni še o operativnih pripravah za začetek gradnje. Vse priprave so v teku. Izdelan je idejni projekt, določena je lokacija in pripravljena ostala dokumentacija.
MILOŠ SVANJAK
PREHODNI
POKAL
OSVOJILA
SAVA
Na II. letnih športnih igrah POLIKEM je sodelovalo 250 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih delovnih organizacij združenega podjetja. Zaradi močnega deževja sta odpadli dve tekmovalni disciplini: mali nogomet in bahnanje. Prireditelju iger, kranjski Savi, je poleg dobre organizacije uspelo osvojiti tudi ekipno zmago in prehodni pokal pred Heliosom in lanskoletnim zmagovalcem, ekipo Donita. Rezultati:
Streljanje — moški, ekipno: L Color 495, 2. Sava 492, 3. Helios 480, 4. Juh 446, 5. Donit 435; posamezno: 1. Krelj (Color) 173, 2. Rus (Melamin) 171, 3. Černe (Sava) 169. Ženske - ekipno: 1. Sava 345, 2.
Melamin 280, 3. Helios 270, 4. Donit 246; posamezno: 1 • Cvetkovič (Sava) 143, 2. Rozman
(Donit) 134, 3. Zajc (Sava) , 124. Vlečenje vrvi — moški: 1. Sava, 2. Helios, 3. Svit, 4. Color, 5. Donit. Ženske: 1. Color,
2.	Helios. Šah moški, ekipno:
1. Sava 24, 2. Helios 20,3. Svit 13,5, 4. Color 13,5, Juh 13 točk. Namizni tenis - moški ekipno: 1. Sava, 2. Donit, 3. Melamin, 4. Helios, 5. Chemo. Košarka — moški: 1. Donit, 2. Sava, 3. Color, 4. Commerce, 5. Chemo. Rokomet - moški: 1. Sava, 2. Donit, 3. Svit, 4. Melamin. Kegljanje - moški, ekipno: 1. Donit 2571, 2. Sava 2564, 3. Color 2522, 4. Melamin 2502, 5. Helios 2432; posamezno: 1. Petelinkar (Donit) 475, 2. Gerbajs (Sava) 469 , 3. Šturm (Melamin) 464. Ženske — ekipno: 1. Sava 1315, 2. Helios 1293, 3. Color 1267,4. Donit 1152, 5. Svit 1061. Posamezno: 1. Zajc (Sava) 380, 2. Ilijaš (Color) 354, 3. Cerar (Helios) 351. Končni vrstni red ekip: 1. Sava 60, 2. Helios 47,
3.	Donit 43, 4. Color 42, 5. Melamin 30, 6. Svit 27, 7. Juh 19, 8. Chemo 9, 9. Commerce 7,10. Kemija impex 6 točk.
F.R.
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu ^alec je pripravila občinsko sindikalno ekipno tekmovanje v namiznem tenisu. Nastopilo je 21 ekip iz 17 kolektivov občine. Pri nJajših članih je zmagala ekipa DEM Podlog, slede SIP Šempeter, Garant Polzela itd. Starejši člani: Ferralit Žalec, Tovarna nogavic Polzela, Inštitut Žalec itd. Ženske: Tekstilna tovarna Prebold, Ferralit Žalec, Tovarna nogavic Polzela. (Tekst in foto: T TAVČAR)
V VELENJU 25. JUBILEJNO REPUBLIŠKO PRVENSTVO INVALIDOV V PLAVANJU
Najuspešnejši
domačini
Žveza društev invalidov Janije in občinsko društvo i hdov Velenje sta pripravi Velenju, pod pokroviteljst ^arne gospodinjske opi ’'Gorenje“, jubilejno 25. r hško prvenstvo invalidov v Vanju. V 5 disciplinah se je nierilo kar 56 tekmovalcev, Vr^enih v 9 kategorij, u ^Venskih klubov oziroma „tev- Posebej razveseljivo je je jubilejnega prvenstva i 1 t?v v plavanju udeležilo 5 tekmovalk.
Rezultati — ženske: 25 m prsno - Marjana Gričar, Kamnik, 25 m prosto — Vera Ceglec, Laško; 25 m hrbtno: Biserka Krmelj, Kranj. Moški: 25 m prosto: Jože Tajnik, Velenje; 25 m prsno: Rastko Lah, Velenje, 25 m hrbtno: Jože Tajnik, Velenje, 25 m delfin: Jože Tajnik, Velenje in 100 m mešano: Jože Tajnik, Velenje.
V ekipni razvrstitvi so se najbolje izkazali Velenjčani v sestavi Jože Tajnik, Rastko Lah in Jože Angelo.	(vš)
Za letošnje leto smo s sindikalnimi športnimi igrami praktično zaključili. Mraz pritiska vse bolj, zato je tekmovanj na planem vse manj... (Foto: A. Ul.)
USPELE TRIM IGRE V CEUU
SPET KORAK K MNOŽIČNOSTI
Zveza za športno rekreacijo v Celju je letošnje leto organizirala sindikalne športne igre po novem sistemu. Pravilnik iger spodbuja k množičnosti bolj kot kdajkoli doslej, zato so organizatorji tudi poimenovali tekmovanje — trim igre.
Novost je seveda predvsem v sistemu tekmovanja. Člani delovnih kolektivov tekmujejo po dejavnostih: gradbinci posebej, predstavniki industrije posebej itd. Po novem sistemu je torej več prvakov, pa tudi več nagrad, ki jih organizatorji pode-Ijujejo v obliki naročilnic.
V okviru' posameznih dejavnosti so razdeljeni kolektivi glede na število zaposlenih. Od števila zaposlenih v posamezni delovni organizaciji je tudi odvisno število točk, kijih prejme ekipa določenega kolektiva. Ekipe številčno manjših delovnih organizacij prejmejo torej za prvo mesto na tekmovanju precej več točk, kot ekipe večjih delovnih skupnosti. Polno število točk pa lahko dobe le
kompletne ekipe, v nasprotnem primeru se jim odbijejo točke po določenem pravilniku.
Vsak kolektiv lahko tekmuje z večjim številom ekip, odvisno pač od števila zaposlenih. Razumljivo je število sodelujočih ekip tudi omejeno. Seveda pa so možnosti za sodelovanje po novem sistemu precej večje v primerjavi z možnostmi, ki so bile v veljavi doslej.
Rezulrati so že tu: lani se je na primer udeležilo sindikalnih športnih tekmovanj 72 kolektivov, letošnje leto pa že več kot 100! V kegljanju je lani tekmovalo 44 ekip — letos trikrat toliko, v malem nogometu lani 52 - letos 126, v odbojki lani 30 - letos 83 itd.
Vsi ti podatki govore o tem, da se je novi sistem tekmovanja dobro obnesel, da so organizatorji z njim dosegli svoj namen. Že minula leta je bila udeležba na sindikalnih športnih igrah zelo razveseljiva, letos pa je še toliko bolj.
Ker je ženskih ekip precej manj kot moških, ženske ne
tekmujejo ločeno po dejavnostih, vendar se njihovo sodelovanje prav tako upošteva pri točkovanju.
Rezultati tekmovanja za nagrado sodelovanja TRIM iger 1975 so po končnih tekmovanjih v odbojki, šahu, kegljanju, kolesarjenju, TRIM plavanju in plavalni štafeti naslednji:
Promet in zveze: 1. Inter-evropa 495 točk, 2. Železnica 436, 3. PTT 383 točk itd.
Gradbeništvo: 1. Ingrad 522 točk, 2. ZNG 480,3. Geodetski zavod 470 točk itd.
Družbene dejavnosti: 1. Občina 616 točk, 2. D PO 612, 3. SDK 509, 4. Ljubljanska banka 480, itd.
Storitvene dejavnosti: 1. Kovinotehna 574 točk, 2. Merx 502, 3. Tehnomercator 384, 4. Javne naprave 345, 5. Obrtniki 333 točk, itd.
Industrija: 1. Cinkarna 749 točk, 2. EMO 720, 3. Železarna 667, 4. Savinja 603, 5. Elektro 567 točk itd.
SREDI FEBRUARJA III. TRNOVSKI SMUČARSKI MARATON
KROS
ZA
UVOD
Na seji organizacijskega komiteja Trnovskega smučarskega maratona, ki je bila pred dnevi v Idriji, so sklenili, naj bi bila ta vehka množična prireditev 15. februarja. Tudi to pot, tako kot doslej, naj bi se smučarji tekači pomerili na prelepih planjavah Črno-vrške planote.
Letošnjo zimo naj bi organizatorji poskrbeli za „mali“ in „veliki“ maraton. Proga malega maratona bo predvidoma dolga 21 kilometrov. Namenjena bo množici nastopajočih, kjer ne bodo pomembna ne leta nastopajočih ne spol, saj prireditev ne bo imela tekmovalnega značaja.
„Veliki maraton" bo dolg 42 kilometrov in bo zahteval od udeležencev veliko telesno pripravljenost. Seveda bodo na pravem maratonu lahko startah le dobro pripravljeni smučarji, organizatorji pa bodo v tem primem določili tudi spodnjo starostno mejo.
Še to:	organizatorji
smučarskega maratona so sklenili, da bo 9. novembra na terenih Črnega vrha množični kros, kot uvod ljubiteljev belega športa v novo smučarsko sezono. Upajmo le, da bo letošnja zima nekoliko bolj radodarna od minulih in da bodo smučarji prišli na svoj račun!
________________/
f
ŠPORTNA REKREACIJA V DELOVNIH KOLEKTIVIH - POTREBA IN STVARNOST
OBLIKE IN VSEBINA SPORTNO-REKREATIVNIH AKTIVNOSTI
Kot smo že zapisali posveti organizator športne rekreacije snovanju akcijskega načrta v organizaciji združenega dela precej časa, posebej planiranju in programiranju. Pri tem je pomembno, da v načrtovanje vključi tudi organizacijo, vsebino in metode dela športno-rekreativnih dejavnosti v dnevnem prostem času.
Moramo povedati, da se delo organizatorja športne rekreacije ne zaključi v okviru delovne organizacije, marveč je mnogo širše in sega neposredno od delovnega mesta in časa, ko je delavec vključen v delovni proces, pa vse do kraja, kjer delavec prebiva, in časa, ko so stroji zanj utihnili.
Če govorimo o pomenu in vlogi športno-rekreativnih aktivnosti delavcev v dnevnem prostem času, moramo omeniti vrsto činiteljev. Pri tem naj najprej povemo, da imenovane športno-rekreativne aktivnosti ni moč vedno uspešno vključiti v delo in življenje znotraj vsakega delovnega kolektiva, posebej zato, ker narava dela na posameznih delovnih mestih to onemogoča. Pri tem pa organizator športne rekreacije lahko veliko stori, da uravnovesi negativne posledice življenja in dela v tovarni z aktivnim počitkom delavcev v dnevnem prostem času.
Dejstvo je, da je urbanizacija s tehnizacijo posegla na vsa področja človekovega delovanja, kar pomeni,- da se je človek -delavec znašel v spremenjenih pogojih življenja in dela. Strokovnjaki so ugotovili, da se je v industrijsko razvitih državah v zadnjih 100 letih vlaganje telesno-mišičnih storitev zmanjšalo v celotni potrošnji energije od približno 96 na 1 % in da današnja generacija preživi 150.000 ur življenja sede (17 let).
Nasploh je za današnji način dela značilen statičen napor sede ali stoje, za prosti čas pa sedenje v prevoznih sredstvih in doma. Pomanjkanje gibanja pri delu in v prostem času povzroča
verižne reakcije z negativnim vplivom na zdravje, psihofizične in delovne sposobnosti ter dalje na produktivnost. Poleg tega pa zmanjšuje življenjsko dobo delavcev oziroma dobo, v kateri lahko neposredno opravlja svoje delo na določenem delovnem mestu.
Znano je, da število obolenj srca in ožilja iz leta v leto narašča, predvsem kot posledica velikega želodca in premajhnega srca, kot se je slikovito izrazil znani nemški strokovnjak Juergen Palm. Razumljivo je, da ljudje, ki se premalo gibljejo, pojedo več, kot jim je to potrebno. Posledica tega je prevehka zamaščenost, ki dviguje krvni pritisk in zmanjšuje željo po gibanju ter sproščanju. Pri takem človeku je viden nagel padec psihofizične kondicije, pojavlja se nenehna živčna napetost, kar je poleg drugih činiteljev osnova za srčni infarkt, to pa mnogokrat pomeni začetek konca.
Ko govorimo o funkcijah športne rekreacije v dnevnem prostem času delovnega dne, moramo povedati, da le-ta postaja vse bolj pomemben regulator med pridobljeno in oddano energijo, ker na eni strani usposablja organizem, da organske funkcije ekonomičneje delujejo.
Naslednja pomembna funkcija rekreacije je zadovoljitev osebnih interesov. Športna rekreacija pri tem ustvarja ravnotežje med delovno monotonijo, ki nastaja zaradi ponavljanja vedno enakih dejanj in reakcij pri delu, ob tem pa moramo dodati še širše družbene i nterese.
To so teoretična izhodišča in spoznanja, s pomočjo katerih organizator športne rekreacije v delovni skupnosti usmeri.svojo akcijo tudi v organizacijo športne rekreacije za delavce, potem ko se je zanje delovni čas iztekel. Več o organizaciji in vsebini dnevne športne rekreacije pa bomo spregovorili prihodnjič.
HERMAN BERČIČ
»JELOVICA« NA KOZJANSKEM
STREHA ZA 122 DRUŽIN
Do novega leta bo 122 družin iz 18 krajevnih skupnosti na Kozjanskem dobilo nove stanovanjske hiše. To je nedvomno ena najbolj razveseljivih novic, saj je bilo dolgo časa vprašanje, ali bodo morali ti ljudje tudi to zimo preživeti'v zasilnih bivališčih. Denar za odpravo posledic potresa se namreč ■ vse prepočasi zbira, precej nesolidno delo nekaterih podjetij-pa je tudi precej zavrlo tempo gradnje. Že lani je nekaj montažnih hišic Lesne industrije Jelovica Škofja Loka pokazalo, da bo to najhitrejši in tudi najbolj ustrezen način gradnje. Letos je Jelovica z novim tipom montažne hiše OM 2 to pravilo potrdila. Njeni monterji so namreč v kratkem času postavili 56 montažnih hiš, katerih odlika je cenenost, enostavna postavitev, po drugi strani pa zadovoljiv komfort in dovolj velika prostornina za normalno življenje. Te dni štiri skupine monterjev TOZD Montažni objekti končujejo še nadaljnjih 40 montažnih hiš. Jelovica je namreč razumela težave prebivalcev Kozjanskega in je povečala število ekip. V kratkem pa bo šla na teren še peta ekipa, tako da bi vse te ekipe, če le ne bo preveč težav z vremenom, do konca leta postavile še nadaljnjih 30 montažnih hiš, za katere so že sklenjene pogodbe. Tako naj bi bilo 'do novega leta zgrajeno 122 družinskih montažnih hiš. Skupna vrednost vseh del Jelovice presega 15 milijonov dinarjev.
Ker so v občini Šmarje s temi montažnimi hišami zadovoljni, se že sedaj dogovarjajo z Jelovico o gradnji tudi v letu 1976. Po vsej verjetnosti bo tudi drugo leto zgradila Jelovica več kot 120 montažnih hiš. To pa bo znano takoj, ko bo zagotovljen denar za nadaljnje odstranjevanje posledic potresa. Tudi v sosednji občini Šentjurje vse več zanimanja za te hiše in tudi tu so z Jelovico sklenili pogodbe za 30 montažnih hiš. Vendar pa je tudi tu začetek gradnje odvisen od rešitve nekaterih finančnih vprašanj.
JANEZ ČADEŽ
ZASAVSKE IZKUŠNJE PRI URESNIČEVANJU STABILIZACIJSKE POLITIKE
KAJ PA SPODBUDA ZA BOLJŠE DELO?
Že res, da so tudi v zasavskem združenem delu dosegli prve, dokaj spodbudne uspehe pri izvajanju akcijskih načrtov za boljše gospodatjenje in poslovanje. Razlike med delovnimi organizacijami pa so vseeno tolikšne, da je kot na dlani, da marsikje niso dovolj upoštevali predlogov delavcev, ki se zavzemajo za ustreznejše nagrajevanje, za to, da bi vsi tisti, ki bolje in več delajo, dobili tudi . večje osebne dohodke.
Zahteve osnovnih organizacij sindikata v združenem delu, da bi veljalo uvesti sistem stalnega obveščanja delavcev o tem, koliko in kako napredujejo pri uresničevanju stabilizacijskih načrtov, imajo svojo podlago v hotenju, da bi delavci natančno vedeli, kaj so dosegli in katerim vprašanjem morajo vnaprej izkazovati večjo skrb. Svojo osnovo pa imajo tudi v tem, ker mora priti do diferenciacije pri nagrajevanju delavcev. Številni med njimi so namreč resnično dosegli lepe uspehe pri svojem vsakdanjem delu. Ne samo, da več naredijo, da bolje delajo, marveč je njihovo delo tudi bolj produktivno, nagrada za njihovo delo pa je enaka, kot jo
LABOD - NOVO MESTO
TUDI LETOS USPEŠNI!
Za novomeško tovarno perila. „Labod“, ki je lani slavila že 50-letnico obstoja, je tudi letošnje poslovno leto uspešno. V prvem polletju je 1.200-članski delovni kolektiv ustvaril že 200 milijonov dinarjev celotnega dohodka, to je za 37,6 odstotka več kot lani v tem času. Zanimivo je, da se je letos kar za 63 odstotkov povečal tudi ostanek dohodka. Tolikšno posvečanje ostanka dohodka gre precej na račun večje storilnosti dela in manjših osebnih dohodkov. Na
zaposlenega delavca so se namreč osebni dohodki letos pove-č ali le za 14 odstotkov in dosegli poprečje 2.789 dinarjev. Omeniti velja še izvoz, ki se je letos povečal za 21,5 odstotka.
Poudariti velja, da letošnji poslovni uspehi Laboda -niti ne presenečajo, saj je umno gospodarjenje za ta pretežno ženski delovni kolektiv značilno že vrsto let. O tem govore podatki, da se je v letih 1962 — 1972 povečalo število zaposlenih za 3-krat, fizični obseg proizvod-
NAČRT0VANJE RAZVOJA MANJ RAZVITIH OBČIN
NA ZAČETKU
Od manj razvitih občin v naši republiki jih je kar sedem v severovzhodni Sloveniji. V občinah Lenart, Ormož in Ptuj, kjer se v poprečju narodni dohodek na prebivalca še vedno giblje pod 10.000 dinarji letno, še posebej vneto razmišljajo, kako krepiti gospodarsko moč, da bi se vsaj jutri približali srednje razvitim občinam Ob dveh razmeroma močnih gospodarskih središčih v širši regiji, Mariboru in Murski Soboti, se druga občinska središča šele „iščejo“ v naporih za večji družbeni standard, ki je predvsem posledica večje gospodarske rasti, dviga produktivnosti, delitve dela in učinkovite samoupravne organiziranosti. Ob teh spoznanjih, je v severovzhodni Sloveniji vše bolj čutiti težnjo po medsebojnem dogovarjanju in načrtovanju. V manj razvitih občinah je to še kako pomembno, saj ponujena roka soseda včasih več pomeni, kot kakšna druga. Tako v podravskih kot v pomurskih občinah doslej še ni bilo pravega sodelovanja, razen morda v kmetijstvu; sodelovanja, ki bi prineslo koristi vsem, ne samo eni strani. Gospodarstvo ne sme poznati meja, niti občinskih niti regijskih, če ne želi zaostajati za razvojem V občinah ob Dravi in Muri bi lahko marsikatero akcijo sprejeli skupaj, z ustreznimi samoupravnimi dogovori in sporazumi. Tudi v srednjeročnem načrtu razvoja občin je premalo upoštevan skupni imenovalec - dogovarjanje in planiranje. Zd ru-ženo delo, razen redkih izjem, kot na primer Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor, ne načrtuje novih povezav in odpiranja obratov. Odvečna delovna sila v manj razvitih občinah in komunalno urejena zemljišč a so naravnost vabljiva za razvitejše delovne organizacije, ki morajo pokazati svoj ekonomski interes. Zlasti Maribor in njegovo gospodarstvo je dolžno storiti več tudi za razvoj regije, ki jo mora oplajati s svojim delom in znanjem, če želi dobiti v zameno ustrezno vračilo.
Primat, TAM, Marles, Livarna so za zdaj edine organizacije združenega dela, ki se zavedajo tega poslanstva. Zdaj je vrsta tudi na drugih. Toda to ne pomeni, da lahko v Lenartu, Ormožu, Lendavi ali Ljutomeru sedijo prekrižanih rok. Pobud ni nikoli dovolj, če so le predlogi tehtni in gospodarni. Res pa je tudi, da večno pričakovanje pomoči od drugod ni vselej dobra rešitev. Lenart in Ormož sta že dala pobude za stalno dogovarpnje in načrtovanje med manj razvitimi občinami. V slogi je moč - četudi gre za šibke.
J. U.
'—
prejemajo vsi drugi, ki prav tako delajo, kot so prej.
Očitno je, in to v Zasavju utemeljeno poudarjajo, da tudi novih samoupravnih spora-
zumih o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov niso dovolj upoštevali zahteve, da vsakdo, ki več in bolje dela, mora1 prejemati več kot pa tisti, ki dosega manjše delovne rezultate. Določila o spodbudi za boljše delo, ki so sicer v vseh samoupravnih sporazumih zapisana in marsikje celo podčrtana, ostajajo samo na papirju, prav to pa delavci najbolj kritizirajo. Veliko je primerov, ko so delavci v zadnjih mesecih dokazali, da je njihovo
delo bolj produktivno, pa so prav tako prejeli samo tolikšen osebni dohodek, kot vsi njihovi vrstniki, ki takšnih uspehov niso dosegli. Zato ,y nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela delavci že ugotavljajo, da pri delitvi dohodka nimajo skoraj nobenega vpliva, čeprav gre za njihovo neodtujljivo pravico.
V takih primerih marsikje „pojasnjujeja“, da pač gre za solidarnostno prelivanje dohodka, saj v vseh temeljnih organizacijah ne morejo vedno dosegati enakih učinkov. To je nedvomno res; solidarnost ob takih primerih je potrebna, delavci se zanjo vedno radi odločajo. Toda: če gre za tako „solidarnost“, ki v bistvu pomeni samo potuho slabim delavcem, za ravnanje, ki nima nič skupnega z delitvijo po delu, potem ne moremo in ne smemo pričakovati, da bi to
delavce spodbujalo k boljšenu in bolj produktivnemu delu Zgodi se lahko le nasprotno, namreč to/ da med delavc začenja nastajati prepričanje da se ne splača več in bolje delati, bolj varčevati z materialom in surovinami.
Zasavske izkušnje opozarjajo, da gre predvsem za to nevarnost, skratka za lažno pojmovano solidarnost, ki naj bi bila opravičilo za vrsto drugih , slabosti in za nedelavnost marsikoga na raznih področjih dela in življenja. Prav zato- se družbenopolitične organizacije tudi tako vneto zavzemajo, da je treba v kolektivih upostaviti tak sistem obveščanja o uspehih, doseženih pri izvajanju akcijskih programov, da bo vsak posameznik vedel, kaj je dosegel in koliko je dosegel ter da bo potem uspehu dela primerno tudi nagrajen.
M. V.
nje za 6-krat, celotni dohodek za 19-krat, dohodek za 39-krat in poslovni sklad kar za 78-krat, medtem ko so se osebni dohodki na delavca povečali le za 11-krat. V storilnosti dela so že ' d osegli evropske delovne učinke. .
S 15.000 srajcami na dan je zdaj Labod največji proizvajalec srajc v Jugoslaviji. Kolektiv ima veliko razumevanja tudi za integracijske procese v slovenski konfekciji. Tako so se v zadnjem času na ustavnih temeljih k Labodu pripojili „Delta“ Ptuj, novomeška konfekcija „Rog“ in več bivših obratov ljubljanskega „TIP-TOP“, ki so zdaj večinoma samostojne TOZD v okviru Laboda. Tako bo prihodnje leto okrog 2.300 zaposlenih v petih temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb ustvarilo že več kot 500 milijonov dinarjev Celotnega dohodka.
Novomeški Labod pa se uspešno vključuje tudi v zunanjetrgovinsko blagovno menjavo. Za prihodnje leto načrtujejo 12 milijonov dolarjev izvoza. V sodelovanju z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami (prek posebnega konzorcija v-katerem poleg Laboda sodelujejo še Lisca in Jutranjka iz Sevnice ter ljubljanski Jugotekstil) pa bodo zgradili tovarno konfekcije v Keniji in tako razširili sodelovanje z deželami v razvoju.
Pri izvozu srajc imajo v La-boru težave zaradi slabe kakovosti domačih tkanin za srajce. V tovarni pravijo, da le-ta ne ustreza potrebni kakovosti srajc za izvoz, pa še dražje so kot uvožene tkanine. Zato je tudi Labod deloma vezan na uvoz tkanin. Da bi v končnem izdelku za izvoz zagotovili večji delež domačih surovin, se v Labo-d u tesneje povezujejo z domačimi proizvajalci tkanin. Poslovne povezave z MTT iz Maribora in s tovarno v Vranju so v zadnjem času že obrodile prve sadove. S tem v Labodu uresničujejo tudi enega izmed glavnih stabilizacijskih prizadevanj naše družbe, ki zajema hitrejšo preusmeritev iz uvoženih na domače surovine in povečevanje izvoza.
R. Š.
Delo naših železa rje v še danes ni lahko, vendar, če ga primerjalno s tistim pred leti, je prav gotovo bistvena razlika. V valjarni na Jesenicah, ki so jo modernizirali i
že pred časom, delavec praktično le usmerja potek proizvodnje za komandnim pultom- — Foto: A. AGNIČ
DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, 'izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bU ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor in glavni urednik VOJKO ČERNELČ, odgovorni urednik BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 323-5S4, 316-695 in 310-033. Naročninski oddelek — komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, telefon 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din. Naročnina je četrtletna 37,50 din — polletna 75,00 din — in letna 150,00 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana.