LETO XLVIII, ŠT. 4    PTUJ, 26. januar 1995    CENA 70 TOLARJEV
PTUJ, ORMOŽ / REVIZIJA LASTNINSKEGA
PREOBLIKOVANJA PODJETIJ
Ve€kot200
milijonov
tolarjev
oškodovanja
v ptujski podružnici agen-
cije Republike Slovenije za
plačilni promet, nadziranje
in informiranje so ob koncu
prejšnjega leta sestavili
poročilo o revizijah lastnin-
skega preoblikovanja podje-
tij na območju dosedanje
ptujske in ormoške občine.
V letih 1993 in 1994 je bilo na
tem območju izdanih 30
sklepov o začetku postopka
revizije lastninskega preo-
blikovanja podjetij.
vstran 2
z BRANKOM BRUMNOM / OB IZTEKU MANDATA
Poklit za ljudi z vizijo
Branko Brumen je štiri leta vodil ptujski izvršni svet. Po
porazu na volitvah za župana mestne občine Ptuj se njegovo
ime pojavlja v številnih takšnih in drugačnih kombinacijah
in povezavah. Da bi več izvedeli o tem, kako ocenjuje svoje
dosedanje delo, kje in kako bo v bodoče delal, smo mu zasta-
vili nekaj vprašanj, ki gotovo zanimajo tudi javnost.
• Vei na strani 8«
OLEPAHŠČE PTUJ / KONCERT VLADA KRESLINA

Teden dni je tega, kar nas je
v dobro voljo s svojim koncer-
tom v ptujskem gledališču
spravil priljubljeni Vlado
Kreslin. In kaj po vsem reči o
dogodku? Bilo je enkratno! S
svojim spontanim nagovorom
publiki, s preprostostjo, ki je
Kreslinu tako vrojena, ter s
celo vrsto pesmi, ki jih ni treba
posebej predstavljati in ki jih
pozna domala vsak, nas je Vla-
dek očaral, začaral in popeljal
na posebne vrste potovanje.
To niso pretirani superlativi,
je le zaslužen kompliment.
Tisti, ki so si koncert ogledali,
so prav gotovo šli domov s
kakšno mislijo ali dobrim
občutkov več. Res, bilo je en-
kratno! Jji^^^vala bogu, da se bo
to "enkratno" še enkrat ponovi-
lo. 2. februarja bo namreč Vla-
do Kreslin spet gostoval v ptuj-
skem gledališču. Seveda je
koncert že nekaj časa razpro-
dan.
Pogovor x Vladam
Kresllnom naldete
na        %5.stranL
Pfuiska zimska sivina,
fofo:/M. Ozmec
ORMOŽ / PJ^EDAVANJE DR. VEKOSLAVA GRMIČA
O EDVARDU KOCBEKU
borih pnUinsti^
tuihnalairo'-
nemil kršianstvi^
Dr. Vekoslav Grmič v Ormožu.
V petek je ormoška ljudska
univerza pripravila zanimivo
predavanje naslovnega škofa
dr. Vekoslava Grmiča o Edvar-
du Kocbeku. Govoril je
predvsem o krščanskem etosu
Edvarda Kocbeka in ob 50-let-
nici zmage nad fašizmom pred-
stavil njegovo videnje o narod-
noosvobodilnem boju. Kocbek
je videl v njem ohranitev slo-
venskega naroda, priložnost za
nove družbene odnose in za
prečiščeno krščanstvo. Bil pa
je tudi izjemen mislec, pesnik,
pisatelj in človek.
Pogovor z dr. Grmičem bomo
predstavili v prihodnji številki
Tednika.
Iz vsebine:
KIDRIČEVSKO ČEVLJARSTVO V STEČAJU:
Vendarle prisilna poravnava..................stran 2
PRIPRAVE NA KURENTOVANJE V POLNEM
TEKU: Deset zanimivih in prešernih pustnih dni
.............................................................stran 3
SPREJEM ZA NOVINARJE V ŠKOFIJSKEM OR-
DINARIATU: Potrebujemo urad za stike Cerkve
z javnostjo...........................................stran 5
USTANAVLJANJE NOVIH OBČIN: Postopekse
je že pričel............................................stran 6
IZ ZGODOVINE PTUJSKEGA GLEDALIŠČA: Hin-
ko Košak in ptujsko gledališče...............stran 6
RAZISKOVALNI TABOR DRAVA '94:
Preučevanje sovin malih sesalcev........stran 8
100 LET JULIJANE KUKOVEC: »Da bile bi bila
zdrava!«..............................................stran 9
PISMO IZ RIMA: »Bog je Kostaričan!« stran 10
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V LETU 1995:
Vsakdo mora biti obvezno zdravstveno zavaro-
van ....................................................stran 20
SANACIJA IN PRIVATIZACIJA AGISA: Ostalo
okrog štiristo delavcev.......................stran 20
2 - doma in po svetu
26. januar 1995- TEDNI
ORMOŽ / LASTNINSKO PREOBLIKOVANJE
TOVARNE SLADKORJA

Ormoška tovarna slodkorja sodi med podjetja, ki se last-
ninijo po zakonu o zadrugah in je tudi prva iz tega sklo-
pa, ki je objavila program lastninskega preoblikovanja.
Tovarna je pri Agenciji za pre-
strukturiranje in privatizacijo
Repulike Slovenije predložila
program lastninskega preobli-
kovanja že februarja 1994,
potrjen in objavljen pa je bil v
Uradnem listu septembra lani.
Zatem so izdelali še program za
javno prodajo delnic; ta je bil
potrjen šele konec decembra
1994. Vpis delnic iz javne proda-
je poteka med 9. januarjem in 9.
februarjem 1995.
Vrednost osnovnega družbene-
ga kapitala po otvoritveni bilanci
je 4.971.630.000,00 tolarjev. Pod-
jetje je v postopku lastninskega
preoblikovanja izdalo glede na
ugotovljeno vrednost osnovnega
družbenega kapitala 497.163 na-
vadnih delnic v nominalni vred-
nosti po 10.000 tolarjev in s pro-
dajno ceno 7.026 tolarjev.
NAJVEČ DELNIC
ZADRUŽNIM
UPRAVIČENCEM
Pri lastninskem preoblikovan-
ju odpade na zadružne upra-
vičence 223.723 navadnih delnic
v višini 45 odstotkov družbenega
kapitala. 31.150 navadnih delnic
v višini 6 odstotkov družbenega
kapitala gre upravičencem iz in-
terne razdelitve, 144.846 navad-
nih delnic v višini 29,4 odstotke
družbenega kapitala pa se prene-
se zaradi javne prodaje na Sklad
RS za razvoj.
"V zahodni Evropi in EU so pri-
delovalci sladkornepesesolastni-
ki sladkorne industrije, na Nizo-
zemskem celo pretežni lastniki
sladkorne industrije preko
vplačanih delnic. S tem so si zago-
tovili odločilen vpliv na gospo-
darjenje v celotni verigi industri-
je sladkorja. Že vrsto let delnice
sladkorne industrije v zahodni
Evropi kotirajo najvišje. Zato je
cilj lastninskega preoblikovanja
Tovarne sladkorja Ormož, da bi
čim več kmetocvalcev - pridelo-
valcev sladkorne pese in drugih,
ki imajo možnost pridelave, vpi-
salo delnice z zamenjavo lastnin-
skih certifikatov. To je pri-
ložnost, da pridelovalci pese pos-
tanejo solastniki in sodejavniki
gospodarjenja v tovarni. Takšne
priložnosti kmetovalci na Nizo-
zemskem in v državah EU niso
imeli, temveč so z lastno odločit-
vijo vplačevali delnice in si s tem
zagotovili odločilni vpliv na ce-
lotno sladkorno industrijo. Zato
pozivamo pridelovalce sladkorne
pesein druge Slovence, da vpišejo
in vplačajo delnice tovarne z za-
menjavo svojih lastninskih certi-
fikatov in tudi za gotovino, kdor s
certifikati ne razpolaga več. Vpis
delnic z zamenjavo lastniških
certifikatov je omejen v višini
15,4 odstotkov," je povedala dr.
Terezija Štefančič, vodja suro-
vinskega sektorja v ormoški to-
varni sladkorja.
•> Vida Topolovec
PTUJ, ORMOŽ / REVIZIJA LASTNINSKEGA
PREOBLIKOVANJA PODJETIJ
Več Kot 2A(I inili|Qiuiv
lQEaue|ewoslcodovan|ci
dbuzbene bstiime:
v ptujski podružnici agencije
Republike Slovenije za plačilni
promet, nadziranje in informi-
ranje so ob koncu prejšnjega leta
sestavili poročilo o revizijah last-
ninskega preoblikovanja podjetij
na območju dosedanje ptujske in
ormoške občine. V letih 1993 in
1994 je bilo na tem območju izda-
nih 30 sklepov o začetku postop-
ka revizije lastninskega preobli-
kovanja podjetij.
V postopek so bila vključena
podjetja v družbeni in mešani last-
nini, za katera jeobstajal sum, da je
pri njih prišlo do oškodovanja
družbene lastnine po 48. a in 48.
členu zakona o lastninskem preo-
blikovanju podjetij. Do konca leta
1994 je bilo končanih 25 postopkov
revizij, trenutno dve potekata.
Opravili so jih inšpektorji iz Ptuja,
Maribora in Murske Sobote.
Družbeno premoženje je po dose-
danjih ugotovitvah na območju do-
sedanje ptujske in ormoške občine
oškodovalo dvanajst podjetij v
skupnem znesku blizu 209 milijo-
nov tolarjev.
Najvišji ugotovljeni znesek
oškodovanja družbene lastnine v
okviru 48. a člena zakona o lastnin-
skem preoblikovanju podjetij izha-
ja iz nepravilne delitve dobička -
gre za skoraj 70 milijonov tolarjev;
sledi neodplačni prenos kapitala v
višini 55 milijonov, za več kot 12
milijonov pa je bilo neutemeljenih
odpisov terjatev. Pri drugih oško-
dovanjih omenjenega člena gre za
manjše zneske.
Večina podjetij je ugotovljena
oškodovanja odpravila s prosto-
voljno uskladitvijo, nekaterim pa
so to naložili z odločbo. Pri oškodo-
vanju družbene lastnine po 48.
členu gre najpogosteje za sklenitev
škodljivih pogodb, zmanjšanje
premoženja podjetja, by pass pod-
jetja in prodajo podjetja.
Inšpektorji ptujske podružnice
agencije so v letih 1993 in 1994
opravili 24 postopkov revizij v pod-
jetjih v različnih krajih Slovenije
oziroma na območjih podružnic
Maribor, Celje, Murska Sobota,
Ljubljana in Trbovlje ter Ptuj. S
tem, ko se inšpektorji "selijo" po
Sloveniji, se odpravlja morebitni
sum subjektivizma v postopkih in
zmanjšujejo pritiski na njihovo
delo. V svoja poročila so zapisali
oškodovanja družbene lastnine po
48. a členu v skupnem znesku nekaj
manj kot 230 milijonov tolarjev in
oškodovanje po 48. členu v skup-
nem znesku nekaj nad 205 milijo-
nov tolarjev.
TEDNIK/e naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je us-
tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de-
javnost
RADIO-rEOHlH Ptul.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in
glavni urednik). Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo-
vornega urednika m lektor), JožeBračič, Ivo
Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec. Marija
Slodniak. Dušan Sterle. Vida Topolovec in
Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič.
PROPAGANDA: Oliver Težak.
v 776-207
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250
Ptuj, p.p.95: v (062) 771-261, 779-371,
771-226: faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.500tolarjev, za tujino
7.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re-
publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2.
1992 se šteje Tednik za izdelek informa-
tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje davek od prometa
proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
PTUJ / NOVOST V KMETIJSKI ŠOLI
RociMi tkanie no statvah
v kmetijski šoli v Ptuju že nekaj
let uspešno uvajajo izobraževan-
je za dopolnilne dejavnosti na
kmetijah. Učencem želijo s tem
dati novo uporabno znanje, ki
lahko daje kmetiji dodatenpriho-
dek.
Tako so že dokaj uspešno razvili
pletarsko in lesno dejavnost, pre-
delavo kmetijskih pridelkov, v
letošnjem letu želijo uvesti še
lončarstvo, ki je bilo pred desetletji
prav na tem območju zelo razvito.
Prejšnji teden pa so začeli priprave
na izobraževanje mladih v ročnem
tkanju na statvah. Tudi to je dejav-
nost, ki je bila nekoč pri nas precej
razvita, pa je povsem zamrla. Pri
uvajanju učiteljev praktičnega
pouka je sodeloval strokovnjak -
tekstilec iz Celja, ki izdeluje tudi
ročne statve. Morda bo poznavanje
tkalskespretnosti marsikoga od se-
Roino tkanje na statvah v kmetijski šoli Ptuj.
danjih učencev kmetijske šole
vzpodbudilo k temu, da bo čas med
kmetijskimi sezonami izkoristil za
tkanje preprog in drugih prak-
tičnih, lepih, pa tudi iz prodajnega
vidika zanimivih tkalskih izdel-
kov.
•♦JB
KIDRIČEVO / ČEVLJARSTVO V STEČAJU
NEODVISNI IN SVOBODNI SINDIKATI ZA SKUPNO MIZO O PRISILNI PORAVNAVI V ČEVL-
JARSTVU • DESET DELAVCEV POVPREČNO MESEČNO IZDELALO 946 ČEVLJEV # ZA
STEČAJ KRIVI "LJUDSKI DEJAVNIKI"
v petek so se v Ki-
dričevem za skupno
mizo srečali Neodvisni
in Sovobodni sindika-
ti, da bi na pobudo
prvih skupaj s stečaj-
nim upraviteljem Ig-
nacem Mariničem,
županom Kidričevega
Alojzem Šprahom,
predstavnikom po-
družnice SLS v Ki-
dričevem Milanom
Unukom ter bivšima
direktorjema Čevl-
jarstva Vladom
Premzlom in Albinom
Štumbergerjem poi-
skali najboljšo možno
rešitev za podjetje v
stečaju, ki po pre-
pričanju Neodvisnih
sindikatov ni bilo zrelo
za stečaj.
Stečaju so že od vsega
začetka oporekali in iz-
razili sum o delu
sodišča. Pogovor je vo-
dil predsednik po-
družnice Neodvisnih
sindikatov Čevljarstva
Milan Krušič. Neod-
visnesindikate Sloveni-
je je predstavljal pred-
sednik Rastko Plohi,
Območni svet Svobod-
nih sindikatov v Ptuju
pa Viktor Markovič.
Pogovor je potekal v
ustvarjalnem ozračju in
s pričakovanjem sogla-
sja o oblikovanju pred-
loga za prisilno porav-
navo v stečaju.
Stečajni upravitelj Ig-
nac Marinič je povedal,
da jebil stečaj v podjetju
uveden 26. julija
prejšnjega leta. Že takoj
na začetku je prišlo do
neljubih dogodkov in
različnih informacij o
stečaju.Ta jebil uveden
na osnovi druge točke
zakona o prisilni porav-
navi, likvidaciji in
stečaju. Upravičenost
stečaja je bila stoodstot-
na, ker podjetje ni bilo
solventno. Delo v pod-
jetju se je nadaljevalo v
okviru možnosti. Poka-
zalo naj bi, v kakšnem
stanju je podjetje. Od
začetka uvedbe stečaja
dela deset ljudi redno,
en delavec po pogodbi,
računovodska dela pa
opravlja računovodski
servis podjetja Pisk Ma-
ribor. Do 31. 12. lani je
teh deset delavcev
mesečno v povprečju iz-
delalo 946 parov čevljev
in nekaj zaščitne opre-
me. Realizacija za to ob-
dobje znaša skoraj 24
milijonov tolarjev, bru-
to dobiček pa presega tri
milijone tolarjev. Po-
datki kažejo, da je proiz-
vodnja dobra in da se
kupci za izdelke Čevl-
jarstva zanimajo. "Ne-
kaj pa jenarobevpodjet-
ju s samimi ljudmi. To
morate razrešiti sami,"
je poudaril Ignac Mari-
nič.
Ker so podatki o pet-
mesečni proizvodnji
tako dobri, da naj ne bi
bili realni, lahko za so-
delovanje zaprosijo re-
vizorje. Razveseljivo je
tudi, da se doslej pre-
moženje Čevljarstva ni
zmanjšalo, ker pre-
mičnin in nepremičnin
niso prodajali. Stečajni
dolžnik ima poravnane
tudi vse tekoče obvez-
nosti. Delavci, ki delajo,
povprečno mesečno zas-
lužijo 60 tisoč tolarjev
neto. Znesek zajema
osnovno plačo in minu-
lo delo, regres in prevoz
na delo. Ker podjetje
dobro posluje, dosega
dobiček, in ker obstaja-
jo možnosti, da se delav-
ci na novo zaposlijo, je
eden od predlogov, ki
jih daje, da se podjetje
reši, prisilna poravnava
v stečaju, ki pa je v veliki
meri odvisna od ljudi.
Ker so delavci v 60 od-
stotkih upniki podjetja
v stečaju zaradi neiz-
plačanih osebnih od-
hodkov, bi prisilna por-
avnava, če bi nanjo vsi
pristali, že skoraj uspe-
la.
Predstavniki obeh
sindikatov so se ob mo-
ralni podpori drugih
udeležencev pogovora,
dogovorili, da bodo na-
redili vse, da bi vsi de-
lavci kot upniki privoli-
li v prisilno poravnavo.
Kdaj se bo postopek
začel, ni mogoče napo-
vedati, ker jez reorgani-
zacijo sodišč pristojnos-
ti za stečaje na tem
območju prevzelo ptuj-
sko sodišče, ki pa še ni
imenovalo stečajnega
senata. Podjetje ima vse
pogoje za dobro poslo-
vanje in da začne z no-
vim ciklusom zaposlo-
vanja, ki bo odvisen od
tega, koliko bodo
uspešni pri pridobivan-
ju novih tržišč in razvo-
ju novih programov.
Odgovora na
vprašanje, zakaj je pod-
jetje moralo v stečaj,
tudi tokrat kljub posku-
su niso dobili, čeprav je
bil namen sestanka to-
krat drugi - rešitev pod-
jetja. Začelo in končalo
se je pri "ljudskem dej-
avniku". Sedanje aktiv-
nosti za reševanje tiste-
ga, kar se rešiti da, še ne
pomenijo, da krivcev za
nastalo stanje ne bodo
iskali.
•*MG
ORMOŽ / DELO KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Kmetijska svetovalna služba v Ormožu ima precej dela tudi v zim-
skem času, saj je v januarju in februarju pripravila številna strokovna
predavanja za kmetovalce. V letošnji program so uvrstili poleg polje-
delstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva še strokovna preda-
vanja o zelenjadarstvu, travništvu in kmetijski ekonomiki.
V zimskem času je zelo koristno
pripraviti strokovna predavnja ter
posvete za kmetovalce in prav tega so
se tudi v letu 1995 lotili v ormoški
Kmetijski svetovalni službi. Vse od
začetka januarja do konca februarja
so pripravili pester program. Stro-
kovna posvetovanja bodo imeli po
zadružnih enotah v Središču, Veliki
Nedelji, pri Tomažu, v Trnovcih,
Cvetkovcih, na Vitanu, v Koračicah,
Ivanjkovcih, Ključarovcih in
Ormožu.
Precej časa letos namenjajo proble-
matiki poljedelstva. Govorili bodo o
izboru kultivatorjev, varstvu posev-
kov, aktualnostih v tehnologiji in
pregledali rezulatate demonstracij-
skih poskusov v Ormožu. Ker se je v
zadnjem času precej spremenilo na
bolje tudi na področju gojenja zelen-
jave, bodo na strokovnih posvetih
govorili o boleznih in škodljivcih ka-
pusnic, plodovk in solatnic. Tudi za
boljše pridelovanje vrtnin v zaprtem
prostoru bodo poskrbeli strokovnja-
ki s področja zelenjadarstva, beseda
pa bo še o razvojnih mmožnostih pri-
delovanja in trženja vrtnin.
Pri travniški tematiki bo govor o
novih tehnoloških pristopih pri sili-
ranju trave, pri kmetijski ekonomi-
ki pa bo prav gotovo zanimivo preda-
vanje o trženju kot pomembni sesta-
vini razvoja kmetije.
Že v prejšnjem tednu so končali z
vigradništvom, februarja pa pri-
pravljajo še strokovni posvet o raz-
vojnih in tržnih možnostih pridelo-
vanja jagod. Za vse lastnike gozdov
bodo govorili o prihodu ji organizira-
nosti gozdarstva, v Središču pa se
bodo srečali kmetje v izobraževalno-
interesnih krožkih.
Marca bo Kmetijska svetovalna
služba v Ormožu poskrbela, da bodo
kmetovalci dobili kar največ znanja
iz varstva pri delu in s tem predavan-
jem bodo končali letošnje zimske
izobraževalne dneve.
Tatjana Mohorko
BOSNA IN HERCEGOVINA:
Britanski general Michael Rose,
sporni poveljnik Unproforja, ki so
ga na začetku mandata Sarajevčani
ljubili, na koncu pa sovražili in
obtoževali prevelikega prijateljstva
s Srbi, je minuli konec tedna zapus-
til BiH. V torek ga je zamenjal gene-
ral Rupert Smith, prav tako Brita-
nec, ki najbrž upa, da bo vzbudil
manj nasprotujočih si pričakovanj,
kot so jih njegovi predhodniki.
Mednarodna kontaktna skupina je
začela novo fazo pogajanj o miru,
hrvaški predsednik Tudman pa
vztraja pri sklepu o umiku mirovnih
sil ZN iz Hrvaške do konca marca le-
tos.
***
RUSIJA/ČEČENIJA: V sre-
dišču oblegane čečenske prestolnice
Groznisominuli konec tednapojen-
jali boji v središču mesta, ki so v
četrtek doseglivrh z zavzetjem pred-1
sedniške palače. Čečenska vojska se
je umaknila na drugi breg reke
Sunža, ruska pa nadaljuje prodor
proti jugu mesta, kjer je oporišče
čečenskih bojevnikov. Mednarodna
javnost vse bolj nasprotuje ruskemu
posredovanju in nasilju vČečenijiinJ
poziva k prenehanju spopadov.   mM
EVROPSKA UNIJA: V pone-
deljek so se v Bruslju sestali zunanji
ministri evropske petnajsterice. Os-
rednjo pozornost so namenili rez-
meram v Čečeniji in mirovnemu
procesu na območju nekdanje Ju-
goslavije. Med delovnim kosilom so
razpravljali tudi o odnosih s Slove-
nijo, vendar razprava ni prinesla nič
novega.
JAPONSKA: Japonsko mesto
Kobe je minuli teden prizadel kata-
strofalen potres, kije zahteval okrog
5000 žrtev, več kot 25.000 je ranje-
nih, 202 pa še pogrešajo. Prebivalci
in reševalne ekipe, ki urejajo po po-
tresu prizadeto mesto, so se v nedeljo
spopadli še s problemom obilnega
deževja, ki bi lahko povzročilo
drsenje tal, kar bi privedlo do
rušenja poškodovanih zgradb.
Reševanje še traja, v Kobe pa prihaja
tudi mednarodna pomoč.
IZRAEL: V nedeljo je v izrael-
skem mestu Nataja severno od Tel
Aviva muslimanski atentator v sa-
momorilskem napadu na avtobusno
postajo z bombo ubil osemnajst lju-
di, 62 pa jih hudo ranil. Žrtve tega
brezumnega zločina so bili večino-
ma pripadniki izraelske vojske. Mo-
rilec naj bi pripadal podtalni pales-
tinski organizaciji Islamski džihad.
Ministrski predsednik Rabin meni,
da skušajo ekstremisti s tovrstnimi
atentati spodkopati pomirjevanje
med Izraelci in Palestinci.
ŠRILANKA: Papež Janez Pavel
II. je v soboto končal dvodnevni
obisk v Šrilanki, s tem pa tudi svojo
turnejo po Daljnem vzhodu. Na Šri-
lanki je bil razočaran zaradi bojkota
budističnih menihov, ki so mu za-
merili domnevno žalitev budistične
in hindujske vere v njegovi zadnji
knjigi.
***
ZDA: V soboto so na Beverly
Hillsu podelili filmske nagrade "zla-
ti globus". Za najboljši lanski film je
bil razglašen Forresi Gump, nagra-
do za najboljšo moško vlogo je dobil
Tom Hanks (Forrest Gump), za naj-
boljšo žensko vlogo pa Jessica Lang
(Blue Sky). V kategoriji risanih fil-
mov je globus dobil Levji kralj, naj-;
boljši režiser je Robert Zemeckis
(Forrest Gump), najboljši scenarij
pa je napisal Quen tin Tarantino.
POLJSKA: Skupina članov
Stranke plešastih ljudi je v nedeljo
začela gladovno stavkati, saj menijo,
da je na najvišjih političnih
položajih na Poljskem premalo
plešastih ljudi. Tiskovni predstav-
nik omenjene stranke Witold Slu-
sarski je izjavil, da so plešci žrtve dis-
kriminacije, zato zahtevajo posebna
ustavna določila o pravici do ustrez-
nega političnega zastopstva v n.ii-
višjih državnih organih.
ZDA: V 104. letu je umrla
Kennedy, mati znanega ameriš
klana Kennedijev.
Pripravil: Z). Sferi«
TEDNIK -26. januar 1995
poročamo. komentiramo - 3
Izvedeli smo
FESTiVAL OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN
§d 1 2. do 1 4. maja naj bi bi! v Ptuju prvi mednarodni festival
otroških folklornih skupin, na katerem bodo nastopile skupine iz
Poljske, Italije, Turčije, Makedonije in Slovenije ter nekaj otroških fol-
klornih skupin iz dosedanje ptujske občine, ki delujejo v okviru
osnovnih šol. Gre za prvo tovrstno srečanje v Sloveniji, zato se bo or-
ganizator - ptujsko folklorno društvo - moral zelo potruditi, če želi pri-
reditev izpeljati kakovostno. Na torkovi seji so izbrali direktorja prire-
ditve in se dogovorili za gostiteljstvo tujih skupin. Levji delež pri tem
bodo morale nositi šole, katerih učenci bodo sprejeli mlade tuje fol-
kloriste na svoje domove.
NOV RENTGENSKI APARAT
Otroški oddelek mariborske bolnišnice je od 18. januarja boga--|
tejši za nov, sodoben rentgenski aparat Toshiba, ki ga odlikujejo ;
vrhunska tehnologija in natančno določene doze sevanja - takšne,:
kot jih predpisuje Svetovna zdravstvena organizacija. Z njim bodd
slikali pljuča, skelel in opravljali preiskave sečil. Stal je 250 tisoč;
nemških mark v tolarski protivrednosti, ki so jih v bolnišnici v celoti;
zagotovili sami. i
DRUGA KNJIGA »MEDICINA IN PRAVO«
Izšla je druga knjiga Medicina in pravo, skupno delo pravnikov in
zdravnikov. Izdala sta jo Zdravniško društvo Maribor in Pravniško
društvo Maribor. Je plod njunih že tradicionalnih srečanj. V njej so
predstavljene številne aktualne teme, ki predstavljajo skupne proble-
me pravnikov in zdravnikov. Knjigo so javnosti predstavili včeraj.
V SKLADU PETSTO PTUJSKIH OBRTNIKOV]
VSkladu za vzajemno pomoč somostoinih obrtnikov Slovenije \e,
tudi petsto obrtnikov z območja dosedanje ptujske občine. Glede
na to imajo v občnem zboru Sklada dva delegata. Izvolili so ju na tor-
kovem regijskem zboru članov v Ptuju. Njihove interese bosta nas-
lednje štiri leta zastopala Roman Tomanič in Metod Senčar. V desetih
mesecih prejšnjega leta se je število skladovih upokojencev
povečalo s 3378 na 3601 člana, pokojninski sklad pa za osem mili-
jonov nemških mark in trenutno znaša 31,5 milijonov nemških mark.
POSVET O KOLESARJENJU IN TURIZMU
Včeraj je bil v Ljubljani v organizaciji Turistične zveze Slovenije po-
svet o kolesarjenju in turizmu, s katerim med drugim želijo spod-
buditi nove možnosti razvoja kolesarstva v turistični ponudbi ter po-
spešiti razvoj kolesarstva v turističnorekreativne namene.
'ŽIVIMO DRUGAČE -
BREZ ALKOHOLA IN CIGARETE"
Rdeči križ Slovenije - Območna organizacijo Ptuj je v mesecu boja
proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim na pobudo dr. Zlate
Ivetič in v sodelovanju s šolskim dispanzerjem izvedel akcijo "Živimo
drugače - brez alkohola in cigarete". V njej je sodelovalo 28 javnih
zavodov, šol, vrtcev, lekarn in drugih zavodov. Ker pa želijo pripraviti
projekt za nadaljnje delo na tem področju in vključiti tudi druge, so v
torek pripravili pogovor, na katerem so predstavili poročilo o akciji in
se dogovorili za bodoče aktivnosti.
Pripravila: MG
Izvedeli smo
_DORNAVA / DRUGA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Nadeti ju jeie dele
Na drugi seji sveta občine Dor-
nava so s tajnim glasovanjem iz-
volili za predsednika občinskega
sveta Jožefa Hojnika, svetnika
zbora krajanov KS Polenšak, za
podpredsednika pa Bogomirja
Donaja, LDS. Svetniki so z
manjšimi spremembami sprejeli
začasni poslovnik poslovanja
občinskega sveta. Anton Veli-
konja tamkajšnji župan, jih je sez-
nanil o stanju na področju ka-
drovske organizacije občine in z
nekaterimi komunalnimi proble-
mi. Dogovorili so se tudi, da na-
daljujejo dela, ki so predvidena v
referendumskih programih na
Polenšaku in v Domavi.
Ugotovili so, da ješe vedno precej
neznanega o delitveni bilanci z
bivšo občino Ptuj ter okrog zako-
nodaje. Poudarili so tudi, da če se
bodo prebivalci Hlaponcev hoteli
odcepiti od občine Juršnici, jim
bodo v skladu z zakonom pri tem
ludi pomagali, seveda le v primeru,
če ti to želijo.
Dabi nadaljevali začeto delo kra-
jevnih skupnosti, se bodo kmalu
sestali z njihovimi bivšimi sveti.
•*MS
PTUJ / PRIPRAVE NA KURENTOVANJE
V POLNEM TEKU
Deset ^mroiMAm^
v gospodarskem interesnem
združenju Poetovio Vivat, ki je
glavni organizator 35. kurento-
vanja, se že nekaj časa trudijo od
jutra do noči, da bi bil program
letošnje prireditve privlačen ne
samo za domačine, temveč tudi
za številne goste od drugod. Da bi
pokrili vse stroške prireditve, ki
bo po grobi oceni stala 12 milijo-
nov tolarjev, se bo potrebno iz-
redno potruditi tudi pri pridobi-
vanju sponzorjev in prodaji kar-
nevalskega vodnika, ki kot vstop-
nica na vse pustne prireditve v
karnevalskem šotoru prinaša več
drugih ugodnosti.
NAJVEČ PUSTA BO V
ŠOTORU
Središče dogajanja v pustnih
dneh od 18. do 24. februarja bo kar-
nevalski šotor, kjer bodo vsak dan
ob 17. uri nastopi znanih glasbeni-
kov, karnevalske skupine bodo v
mestu nastopaleob 18. uri,všo:oru
pa pol ure kasneje. Sicer pa bo šotor
odprt vsak dan že od desete ure.
Otvoritvena slovesnost letošnjih
karnevalskih prireditev bo 18. fe-
bruarja ob 11. uri v šotoru. Zvečer
bo veliko srečanje Prlekov. Veliki
karnevalski ples bo 25. februarja,
ko bodo izbrali najlepše maske.
Karnevalska parada se bo na pust-
no nedeljo pričela ob 15. uri in sebo
vila po naslednjih mestnih ulicah:
Muzejski trg, Prešernova, Sloven-
ski trg, Slomškova, Trstenjakova,
Lackova, Mestni trg, Miklošičeva,
Slomškova, Slovenski trg, Murko-
va, Mestni irg, Krempljeva in Mi-
noritski trg, od koder je le kratka
pot do karnevalskega šotora, kjer se
bo ob 17. uri pričela zabava.
Na pustno nedeljo v Ptuju ne bo
dopoldanskega tradicionalnega et-
nografskega dela kurentovanja,
zato pa organizatorji vabijo na et-
nografski fašenk v Markovce, ki se
bo pričel ob 11. uri.
27. in 28. februarja bodo v Ptuju
in okolici otroške maškerade. V po-
nedeljek bodo najmlajši najprej
pustovali na mestnih ulicah, zatem
se bodo preselili v karnevalski
šotor, kjer se bo ob 18. uri pričela
karnevalska zabava za mlade. V
znamenju mladih maškar bo tudi
torkovo dopoldne v mestu in šoto-
ru, kjer bodo zvečer organizirali
sklepno pustno zabavo s pokopom
pusta. Tisti, ki bodo na pustni to-
rek ostali doma, si bodo na prvem
programu slovenske televizije
lahkoob 20.05 uriogledalioddajoo
ptujskem karnevalu.
SLOVENSKE ŽELEZNICE ZA
PTUJSKO KURtlNTOVANJE
Pustneprireditvev Ptuju so zani-
mive tudi za Slovenske železnice,
kibodood 18.do28.februarjadaja-
le 40-odstotni popust obiskoval-
cem karnevala v Ptuju za prvi in
drugi razred vseh vlakov (razen
vlakov IC-ZV in EC). Pri skupin-
skih potovanjih otrok in mladine
od 15. do 26. leta starosti ter za upo-
kojence in starejše od 60 let bo po-
pust celo 50 odstotkov. Na relaciji
Maribor-Ptuj-Maribor bo 18., 19.,
25. in 26. februarja vozil tudi mu-
zejski karnevalski vlak. V Ptuj bo
pripeljal ob 11. uri, odpeljal pa ob
20.30.
Organizatorji pustnih prireditev
v Ptuju si želijo, dabi bilo v pustnih
dneh mesto, zlasti še staro jedro,
čim bolj pustno odeto. Prizadevan-
ja posameznikov oziroma lokalov
bodo nagradili z lepimi nagradami.
Nagradili bodo pet najlepše
okrašenih hiš. Lepe nagrade čakajo
tudi pustne maske. Nagradni fond
je 500 tisoč tolarjev. Prijave za so-
delovanje z vsemi podatki o skupi-
ni sprejemajo v Turističnoinfor-
mativnem centru GIZ-a do 20. fe-
bruarja. Nagrade bo med maske
razdelila posebna strokovna komi-
sija.
•❖MG
OČSTItNIlC ^ TRNeVSKA VAS / OBČINSKI SVET
V novi občini
preveč nesoglasij
Občinski svet občine Destr-
nik - Trnovska vas, ki se je po-
novno sestal v ponedeljek, še
vedno ostaja pri peti točki
dnevnega reda. Predsednika
občinskega sveta na pone-
deljkovi seji zopet niso imeno-
vali, saj do glasovanja sploh ni
prišlo. Dogovorili so se, da
bodo sejo nadaljevali v pone-
deljek, 30, januarja.
Decembra lani začeta seja v
občini Destrnik - Trnovska vas
setorej nadaljujein naslednjipo-
nedeljek je sklicana že četrtič.
Dan pred nadaljevanjem seje, to-
rej v nedeljo, ob 11. uri bodo v
Trnovski vasi sklicali zborkra-
janov, na njem pa naj bi predsta-
vili že znane zahteve s seja sveta
krajevneskupnosti. Znano je, da
poleg Vitomarcev tudi v Trnov-
ski vasi razmišljajo o samostojni
občini.
Predsednik komisije za man-
datna vprašanja, volitve in ime-
novanja bo predloga za predsed-
nika občinska sveta moral poda-
ti že četrtič, svoje pa bodo ponov-
no dodali svetniki, ki se nikakor
ne morejo odločiti, iz katerega
kraja bo njihov predsednik.
T. Mohorko
GOVORISE.,.
... DA so ptujski kolektivni
športi podpisali pismo o
nameri, ki bi govorilo o
neizpadanju iz višjih ran-
gov tekmovanja. V praksi
pa vse kaže, da so podpi-
sali pismo o nameri skup-
nega izpadanja.
... DA so iznajdljivi občani
v času zmrzali že pokazali
ustreznim občinskim
službam, kje je mogoče
urediti novo parkirišče: na
mestu bivšega bencinske-
ga servisa. V času turis-
tične sezone pa bi lahko v
sedanjem blatu rasle cveti-
ce. To bi se lahko ponavlja-
lo kar nekaj let, saj zarodi
že opravljenih volitev po
gradnji podvoza vsaj štiri
leta ni več prave potrebe.
... DA je vodite!jski par ma-
lih in velikih otrok zabredel
v haloškosnežne promet-
ne težave. Po rešitvi sta ta-
koj napisala svoj predlog
za traktor leta 1995. So-
glasna sta, da naj bo to
znova Zefor,, ki je za po-
pravljanje šoferskih
nevšečnosti idealno
sredstvo.
... DA se je v ponedeljek iz-
pričala vsa jasnovidnost
SKD, ki je nasprotovala
imenovanju ženske za
našo zunanjo ministrico. Si
morate misliti, kaj bi bilo,
ko bi se noša zunanja žen-
ska sestala z italijansko
kolegico? In kaj bi šele
bilo, ko bi si za srečanje iz-
brali Klek?!
... DA so urbanski svetniki
že trikrat obtičali. Pa ne v
snegu ali slovenskogo-
riškem blatu, temveč pri
peti točki. Ne morejo se
namreč zediniti, ali naj
imenujejo enega skupne-
ga predsednika sveta ali
kar tri v ločenih občinah.
... DA je župan prej omen-
jene občine prišel v ptujsko
knjižnico in zahteval fond
novi občini pripadajočih
knjig. Vknjižnici resno raz-
mišljajo, da bi mu izročili
vse knjige o Butalcih.
... DA si vsi župani na
območju bivše ptujske
občine želijo, da bi bil pri
delitvi LUCI - fer človek.
... DA so poetično nav-
dahnjeni občani spesnili
novo himno in jo bodo pos-
lali svetom občin v more-
bitni sprejem:
Župan bi rad jedel, svetnik bi pil,
finančnik pa pravi:"Le kje bi dobil?"
Zupan mu svetuje: "Občane odri,
saj meni stol, miza in avto fali!"
Devet jih pri skledi, prej skupni, sedi,
vsak v mislih iz nje si po svoje "deli".
Da žlico največjo dobil bi v roko,
le krogla čarobna rešila bi to.
4-po naših krajih
26. januar 1995- TEDNI)
ZLATI JUBILEi FRANCA LAČNA
Dtiigent^ prnatelt iit čtovek
Spoštovani kolega Franc laien, direktor Radia in Tednika Ptuj, predsednik ZKO Ptuj in ilan ZKO Slovenije, direktor Fes-
tivala domaie zabavne glasbe Slovenije, ki telih 15 let uspešno oblikuje tudi umetniški obraz moškega komornega zbo-
ra iz Ptuja se je 76. januarja sreial z Abrahamom, Ker slavijenec zaradi svoje skromnosti ni želel javnega izpostavljan-
ja, se iutim dolžnega, da temu dogodku posvetim nekaj vrstic.
Pri 50 letih doseže človek !
običajno vrhunec svoje ustvarjal-
ne kreativnosti in nehote se ozre ,
na prehojeno pot. Franček seje že
v dijaških letih srečal z violino, te ]
umetnosti se je učil pri gospodu '
Maslu. Tudi kot pevec seje preiz-
kusil, prepeval je v Akademskem i
pevskem zboru Tone Tomšič, ob ^
tem pa končal tudi pedagoško \
akademijo. Kot mlad, uspešen \
učitelj in upravitelj se je kmalu
poročil s kolegico Silvo. Kljub vse- •
stranskemu udejstvovanju ni po-
zabil nanjo. Dokaz za to so trije ■
zdravi sinovi, od katerih je eden že i
srečen očka, kar povzdiguje jubi- '\
lanta in soprogo v častni naziv i
dedka in babice; njuna starša pa \
sta po zaslugi vnuka dosegla čast- '
ni naziv pradedek in prababica, \
kar je največji dokaz njunih zdra- ]
vih genov, iz katerih seje razvila
današnja ugledna rodbina Lačno- \
vih. '
Franček je kljub 2 X 25 letom vitek, \
zravnan kot sveča, dobrohoten, dosto- •
pen za vsakogar, prijeten v pogovoru, ]
bister in hiter v mišljenju in presoji, ki \
jo oplemeniti z lastnimi utemeljenimi j
pogledi. Zato ni čudno, da mu uspeva i
vsako delo, ki se ga loti: najprej v \
šolstvu, potem v že omenjenih poklicih \
in funkcijah, skratka njegove odgo- \
vornosti so velike. A zdi se, da ga prav ^
to osrečuje, kakor to srečo do ponovnih j
moči dopolnjuje njegov novi vinograd i
na Destrniku. i
Dragi Franček, bodi še naprej i
takšen, kot si: ustvarjalen in srečen!  I
Tvoj Jože Gregorc
Franc Lačen je, zavedajoč se '
viška svoje življenjske ustvarjal- ]
nosti, še vedno mladostnega vide-
za in poln optimizma svoj zlati ju-»
bilej proslavil, kot se spodobi zaj
človeka njegovih razsežnosti. V so- '\
boto, 21. januarja, je v dvorano Na- [
rodnega doma na jubilejno "2x25"j
torto povabil kar 120 bližnjih inj
daljnih sorodnikov, prijateljev, so- \
delavcev, dobrih znancev in umet-
nikov.
Vse skupaj bi lahko izzvenelo;
kot običajna zabava okrogle oblet-j
niče, če večera ne bi obogatilo tudi ]
Jubilant s staršema, ženo in vnukom.
Franc Laien, vedno veder in
nasmejan.
kulturno doživetje. Poleg njegove-
ga Komornega moškega pevske-
ga zbora, ki je slavljencu - svojemu
dirigentu - kar nekajkrat nazdravil
z ubrano pesmijo (prvič je zapel
solo tudi sam slavljenec), so večer
obogatili tudi nekateri vrhunski
umetniki. Prisrčno je presenetila
Edith Kocjan, operna pevka iz
Trsta, primadona v palermski ope-
ri (Ptujčani jo poznajo kot pevko
pri Tržaškem narodnem ansam-
blu), ki je s svojim čudovitim pet-
jem dvorano "spravila na noge". Iz
daljne Japonske je slavljencu zape-
la v kimono odeta operna pevka
Rieko Katsumata, ki je poleg ja-
ponskih napevov goste presenetila
tudi s slovensko "Dere sen jas mali
Foto: M. Ozmet
bija...". Z navdušenjem smo zaplo-
skali tudi opernemu pevcu
Dušanu Kobalu iz Gorice, ki je
nastopil že na številnih opernih
odrih doma in v tujini, zadnje čase
v mariborski operi, nekajkrat pa
tudi v Ptuju. Pevce je spremljal
pianist Aleksander Vodopivec,
trikratni Prešernov nagrajenec,
specialist za scensko glasbo in
večkratni nagrajenec Sterijevega
pozorja.
Številnim čestitkam in naj-
lepšim željam, ki so bile izrečene
slavljencu v januarskih dneh, se je
v imenu komornega zbora pri-
družil predsednik Boris Pelcl.
Poudaril je, da ni naključje, da smo
se zbrali v dvorani Narodnega
doma, kjer se je jubilant razdajal s
svojim umetniškim delom na šte-
vilnih koncertih in nastopih, ter
nadaljeval: "Verjamem pa, da vsi
mi, ki smo skupaj s tabo delili okus
medu in pelina nastopov, globoko
v sebi nosimo zavest, da smo sku-
paj preživeli lepa leta, da nas prav
to še vedno druži in ob pone-
deljkih in četrtek vleče v te prosto-
re. Ob jubileju ti želimo, da osta-
neš še naprej dirigent, prijatelj in
človek, ki bo znal zbrano bogastvo
izkušenj nesebično deliti tako z
mladimi kot tistimi^ ki so že v
Abrahamovem klubu."
V imenu sodelavcev Radia in
Tednika je v satiričnem tonu nekaj
zbranih smeh spodbujajočih misli
slavljencu namenil predsednik
sveta zavoda JožeBračič. Vimenu
ožjih sorodnikov je o bogatem in
razgibanem življenju od Francka
do Franca izredno doživeto in sli-
kovito razmišljala njegova sestra
Vida Grdiša, "uradni del" slavja pa
je sklenila Branka Bezeljak - Gla-
zer, ki mu je čestitala v imenu Zve-
ze kulturnih organizacij Ptuja.
"Potem jc h'A en lep večer,
je duša pela venomer,
naj štejejo vsi dru^i dnar,
za. vino pevc da pesem v
dar!"
•> M. Ozmec
PODJETI^iSKI KOTIČEK
ORMOŽ % Družinska trgovina Chemo
Pri Sonji in Štefanu Novaku v Ormožu je dolgoletna družinska
obrtna tradicija. Trenutno dela v kovinarski delavnici v obrtni coni
Sonja Novak, imajo pa že tudi naslednika - vnuka Boruta, ki obisku-
je četrti letnik Strojno-tehnične šole v Ptuju in bo družinsko delo
nadaljeval.
Marsikdo v Ormožu pa ne ve, da so pri tej obrtni delavnici, da bi si
olajšali materialno stanje, v lanskem avgustu odprli trgovino znane
firme Chemo Ljubljana, ki je zainteresirana, da ima v vseh večjih kraj-
ih Slovenije svoje poslovalnice. V trgovini, ki je sodobno in modno
opremljena, ponujajo bogat izbor raznega blaga. Na zalogi imajo barve,
lake, gradbeni in elektromaterial, uvožene keramične ploščice, parket,
vijake za kovinarstvo, filtre za vino, razne papirnate potrebščine, avto-
mobilsko kozmetiko ter vsa čistila za hiŠo. Če se zgodi, da česa nimajo,
danes naročijo in jutri lahko kupec to blago že dobi. VT
Lenarške navk§
PREDLAGALI NOV
SAMOPRISPEVEK
V četrtek sc je sestal svet krajevne skupnosti Lenart ;,j
potrdilohctaven razvojni program. Tudi letos hodo nadal
jevali modernizacijo cestne in vodovodne infrastrukture.
Uredili hodo vodovodno zajetje v Močni in Spodnjem
Porčiču, razširili krajevno vodooskrhno mrežo iz maribor-
skega vodovodnega omrežja in obnovili nekatere vodnja-
ke, ki jih je na celotnem območju veliko in so zlasti v
sušnih obdobjih dragocen vodni vir. Načrtujejo tudi
razširitev mrliške vežice in ureditev mestnega pokopa-
lišča. V prihodnjem Iclu bi pomagali razširiti telefonske
priključke v krajih, kjer so še brez njih, in pospeševali delo
društev, ki jc v Lenartu ponovno zaživelo. Glede na izred-
ne naravne možnosti bi radi razvijali tudi najrazličnejše
turistične dejavnosti.
Ker se je z lanskim letom iztekel občinski samoprispevek,
razmišljajo v Lenartu o novem. Z zbranim denarjem bi
uredili mestni park, prav tako tržnica, asfaltirali nekatere
ceste in zgradili avtobusna postajališča. Posodobili bi
tudi vodovod v Vinički vasi in sofinancirali delovanje
društev.
PONOVNO LOKALNA
TELEVIZIJA
V Lenartu se je sestalo Društvo za razvoj kabelskega sa-
telitskega televizijskega sistema. Po treh letih naj bipono-
vono začela delovati lokalna televizija. Poročali bodo
predvsem o lokalnih dogodkih. Prvo oddajo načrtujejo že
sedmega februarja.
VSE VEČ BREZPOSELNIH
Po podatkih mariborskega zavoda za zaposlovnjc znaša
stopnja brezposelnosti v Podravju 22,4 odstotka. Naj-
višja je še vedno v Lenartu - kar 31,4 odstotka, sledita
Ptuj s 24, Q in slovenska Bistrica s 23, Q odstotka.
DELOVNO SREČANJE O
VRTNARSKEM CENTRU
Prešnji teden so v Benediktu nadaljevali pogovore za us-
tanovitev vrtnarskega centra, ki ga načrtujejo v okviru
programa za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi. Pet-
najst zainteresiranih kmetovalcev se je sestalo s predstav-
niki ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, svetovalci
vlade ter nekaterimi izkušenimi proizvajalci vrtnin. Pogo-
varjali so se o blagovni znamki in o možnostih pridelovan-
ja vrtnin. Tamkajšnji kmetovalci se najbolj navdušujejo
za pridelovanje jagod v rastlinjakih.
•> Marija Slodnjak
Mk Koprive / SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI - SEDEM (NE)POMEMBNIH DNIj
Kai zdaj?
Po "dramatičnem ted-
nu" v slovenskem parla-
mentu seveda lahko raz-
mišljamo na različne
načine. Najprej: ali
takšne in podobne epizo-
de utrjujejo ali zmanjšuje-
jo ugled mlade slovenske
države? Ali to pospešuje
njeno demokratizacijo in
odgovornost vseh nosil-
cev javnih funkcij? Ali
razšiščevanje posamez-
nih spornih zadev in
vprašanj poteka tako, da
vnaprej in v največji
možni meri izključuje ne-
varnost menipulacij,
vsakršnih zlorab in
ogrožanja človeškega
dostojanstva in normal-
nih civiliziranih odnosov
med vsemi političnimi
partnerji? Odgovor na ta
in podobna vprašanja se-
veda ne more biti eno-
smeren.
KDAJ
INTKRPKLACIJA,
KDAJ LSTAVNA
OBTOŽBA?
Predvsem bi morali
upoštevati, da sta tako in-
terpelacija kot ustavna
obtožba vnaprej ustavno
predvidena instrumenta v
parlamentarnem poli-
tičnem sistemu. Potemta-
kem tudi njuna uporaba ne
morebiti vnaprej sporna in
problematična. Seveda pa
bi morali znati ločiti (in
tehtati), kdaj naj se kateri
izmed obeh instrumentov
uporabi. Glede tega je bilo
v zadnjih dneh tudi v Slo-
veniji nekaj vročih pole-
mičnih razprav. Vendar se
zaradi tega ne kaže pretira-
no vznemirjati. V "normal-
nih" političnih razmerah
je lahko (ne)upravičeno
sprožanje interpelacij ali
predlogov ustavnih obtožb
kaj dvorezna stvar, ki
lahko postane hudo nepri-
jetna tudi za same predla-
gatelje, če svojih predlogov
in obtožb ne znajo (in ne
morejo) podpreti z dovolj
prepričljivimi (in re-
sničnimi) dokazi. Zato bi
smeli pričakovati, da se in-
terpelacije in predlogi us-
tavnih obtožb ne bodo
spremenili v modno dnev-
no muho slovenskega par-
lamentarizma, v nenehno
medsebojno obmetavanje
strank, ker bo sicer parla-
mentu zmanjkalo časa za
druga opravila, hkrati pabi
tako hudo devalviral tudi
pomen obeh ustavnih in-
strumentov, ki imata svojo
pravo funkcijo ob zares iz-
jemnih dogajanjih, f
PRIMER
DRNOVŠEK
Skupina 17 opozicijskih
poslancev je predlagala, da
bi premierja dr. Janeza
Drnovška pred ustavnim
sodiščem obtožili zaradi
kršitve ustave in zakonov
ali še bolj določno zaradi
obljub italijanskistrani,da
bo vlada spremenila usta-
vo, ki bi Italijanom oziro-
ma drugim tujcem odprla
prosto pot do slovenske
zemlje in nepremičnin.
Prav tako je eden izmed
očitkov letel na način kon-
taktiranja in pogovarjanja
slovenske vlade oziroma
slovenskega zunanjega mi-
nistrstva z italijansko
stranjo, pri čemer naj bi bil
parlament s svojimi sta-
lišči potisnjen na stranski
tir. Ena izmed kritik je go-
vorila o tem, da so pogovori
z Italijo potekali na škodo
Slovenije. Kot konkreten
primer takšnega
popuščanja in delovanja,
ki naj bi bilo v nasprotju s
stališči in sklepi državnega
zbora, so navajali tako ime-
novana Oglejsko deklara-
cijo, ki sta jo jeseni lani pri-
pravila tedanji slovenski
zunanji minister Lojze Pe-
terle in tedanji italijanski
minister Martino.
Predsednik vlade dr. Ja-
nez Drnovšek je obtožbe
na svoj račun zavrnil in
pretekli teden v državnem
zboru izjavil, da ga predlog
obtožbe pravzaprav bre-
meni za tisto, česar ni sto-
ril. V zvezi s tem je tudi iz-
recno poudaril, da se je vla-
da v celod - z izjemo mini-
stra Peterleta - uprla oglej-
skemu papirju. Prav tako
je dr. Drnovšek opozoril,
da je bilooglejsko dogovar-
janje ministrov Peterleta
in Martina delovno
srečanje, ki naj bi pripravi-
lo podlago za sestanek pre-
mierjev, in da je bilo tisto,
do česar sta takrat prišla
oba ministra v obliki
osnutka dokumenta,
očitno največ, kar je bilo
moč doseči med obema
stranem, doseženo pa je
bilo za slovensko vlado ne-
sprejemljivo. Seveda je po-
sebna zgodba,da je zaradi
tega prišlo do hudih razha-
janj med dr. Drnovškom in
Peterletom in sploh v pog-
ledih na smeri slovenske
zunanje politike.
Vendar pa je značilno,
da se je v parlamentarni
razpravi o predlogu ustav-
ne obtožbe Drnovška tudi
Lojze Peterle iz "načelnih"
razlogov in zaradi "resni-
ce" postavil na stran premi-
erja Drnovška in opozoril
na nujnost jasnega raz-
ločevanja nekaterih dej-
stev.
Poslanci državnega zbo-
ra po obširni razpravi niso
izglasovali predloga za
obtožbo predsednika vla-
de dr. Janeza Drnovška
pred ustavnim sodiščem.
SKLPNO O
NACIONALNIH       I
VPRAŠANJIH        ]
Čeprav je predlog ustav- ■
ne obtožbe predsednika;
vlade naletel na različne, j
tudi zelo kritične in odklo- i
nilne komentarje, pa jei
hkrati res, da je tudi raz- i
prava o njem pripomogla,'
da so se nekatere nejasnos-
ti in dileme v slovenski zu-
nanji politiki in v delu vla-
de vendarle bolj razjasnile.
Kljub vsemu je namreč
vendarle treba priznati, da
je vlada očitno nekatere zu-
nanjepolitične aktivnosti,
zlasti tudi tiste, od katerih
je usodno odvisna pozicija
Slovenije v Evropi, prema-
lo koordinirala in dogovar-
jala znotraj sebe, še bolj po-
manjkljivo pa je bilo
obveščanje in usklajevanje
drugih odgovornih in
zainteresiranih dejavni-
kov v republiki, tudi parla-
menta, in usklajevanje
konkretnepolitikez njimi.
Zaradi tega bi lahko rekli,
da je marsikateri očitek
premierju dr. Drnovšku
porodil tudi občutek pre-
velike odrinjenosti in pod-
cenjenosti pri urejenju
skupnih državnih zadev.
Morda je pa vendarle tudi
zasluga predloga ustavne
obtožbe, da se je predsed-
nik vlade dr. Janez
Drnovšek končno odločil
za srečanje s predstavniki
vseh strank pozicije in
opozicije, za izmenjavo
mnenj in usklajevanje sta-
lišč o nacionalno najpo-
membnejših stališčih. Ali
ne bi bilo takšno dogovar-
janje nujno že marsikdaj
prej? Ali ne bi bilo treba
končno v Sloveniji že ven-
darle vzpostaviti neko na-
cionalno telo, ki bi z dovolj
veliko avtoriteto in zadost-
no politično reprezen-
tančnostjo usklajevalo ak-
tivnosti na zunanjpoli-
tičnem in varnostnem po-
dročju?
ČIGAVA VOJSKA?
Interpelacija o delu in
domnevnih napakah in
zlorabah obrambnega mi-
nistra Jelka Kacina je bila
dvakrat dopolnjena z no-
vim "obremenilnim" gra-
divom, ki pa v glavnem ni
vzdržalo nasprotnih argu-
mentov. Vsekakor je po
svoje nenavadno, da so ne-
kateri komentatorji kar na
osnovi obtožb predlagatel-
jev interpelacije, ne da bi
počakali na odgovore in
pojasnila Kacina, zahteva-
li njegovoglavo, njegovod-
stop ali pa njegovo odstavi-
tev z mesta ministra za
obrambo. Pravzaprav je še
najbolj pomenljivo to, da je
Delo v samo nekaj dneh v
dveh komentarjih "ugoto-
vilo" dve povsem naspro-
tujoči si stvari. Najprej, da
bi moral Kacin nepreklic-
no odstopiti, potem pa, da
se je dobro branil pred na-
padi ...
Sicer pa je bilo ob "pri-
meru Kacin" precej pri-
merjav med njim in Ja:
zom Janšo, ne vselej pc
tivnih niti za Janšo niti
Kacina. Tudi poslanec!
cinove Liberalne den
kracije je dejal, da bode
beralni demokrati podf
Kacina, čeprav ni brez
pak. Janez Janša je v nek
intervjuju izjavil,dabii
ga že zdavnaj odstavili
bi bilo vsaj nekaj
obtožb, ki letijo na Kaci
resničnih. Vendar:
državnem zboru se je po
zalo, da večina obtožt
utemeljenih. Prav tako
je ob zadnji parlamenta
razpravi močno,pravsti
zbujajoče zaznati, daf
mere znotraj obrambin
ministrstva še zdaleč n
"normalne", vojaški sek
je očitno preveč spolii'
ran in preveč v službi'
ličnih strankarskih im
esov. Janši so v času, k'
vodil obrambo minisU
vo, mnogi očitali prevel
politizacijo vojske, zda'
Janša to očita Kacinu.^
kakor ima prav vodja P
lanske skupine SloveriS'
krščanskih demokra
Polajner, ki je v parlani
tu dejal, da vojska ne ni
biti niti Janševa niti K
nova, ampak slovenski'
-❖JakKopf
TEDNIK -26. januar 1995
kultura, izobraževanje -5
GLEDALIŠČE PTUJ / KONCERT VLADA KRESLINA

Teden dni je tega, kar nos je v dobro voljo s svojim koncertom v ptujskem gledališču spra-
vil priljubljeni Vlado Kreslin. in kaj po vsem reči o dogodku? Bilo je enkratno! S svojim
spontanim nagovorom publiki, s preprostostjo, ki je Kreslinu tako vrojena, ter s celo vrsto
pesmi, ki jih ni treba posebej predstavljati in ki jih poina domala vsak, nas je Vladek
očaral, lačaral in popeljal na posebne vrste potovanje. To niso pretirani superlativi, je le
zaslužen kompliment. Tisti, ki so si koncert ogledali, so prav gotovo šli domov s kakšno
mislijo ali dobrim občutkov več. Res, bilo je enkratno! in hvala bogu, da se bo to "enkrat-
no" še enkrat ponovilo. 2. februarja bo namreč Vlado Kreslin spet gostoval v ptujskem
gledališču. Seveda je koncert že nekaj časa razprodan.
Kakorkoli že, ponudila seje pri-
ložnost, da Vlada povprašamo o
tem in onem. Ob "špricarju" paje
pogovor z njim stekel takole:
TEDNIK: Vlado, po kolikem
času spet koncertirate v Ptuju?
Kreslin: Nazadnje, mislim, je
bilo to predlani, v tisti vaši športni
hali. Bilo je super. Potem pa še po
šolah, pred petnajstimi leti pa v
Klubu mladih. Ogromno sem bil
po raznih manjših disko klubih,
teh je res veliko tu okrog, ampak
veš, kako je, to je nekaj drugega.
Vmes ves čas vrtijo disko glasbo,
tako da niti ne moreš ustvariti
vzdušja, ki bi ga rad.
TEDNIK: Ali veliko koncerti-
rate v gledališčih, kjer je vzdušje
takšno, kot na tem koncertu v
Ptuju?
Kreslin: Ja kar, pravzaprav. No
mislim, ni jih ravno veliko, je pa
v njih najboljše. Sploh na Štajer-
skem je to super.
TEDNIK: Med Slovenci ste
tako rekoč narodno blago, neke
vrste zaklad. Se vam zdi, da vas
imajo Slovenci radi?
Kreslin: Hja ... Ne bom neskro-
men. Zdi se mi, da me imajo. To mi
veliko pomeni in mi jevšeč.
TEDNIK: Kaj pa Slovenci kot
publika? Vam je všeč oziroma je
kaj karvamni všeč?
Kreslin: Težko je kot izvajalec
karkoli reči o publiki. Sploh, kar ti
pri publiki ni všeč. Tega nimaš niti
pravice reči. Publiko imaš takšno,
kot si jo zaslužiš. To je tista fraza, ki
je že zlajnana, ampak dobro se mi
zdi to, da je na koncertih veliko raz-
ličnih ljudi, od mladih do starih,
takšnih in drugačnih. Zdi se mi, da
delujem združevalno. Zdaj je v Slo-
veniji veliko razdruževalnih mo-
mentov. Vsi smo nekako skregani.
Takoj se najde kaj, za kar se skrega-
mo, zaradi česar ti nekdo "ne paše".
Tudi na naše koncerte prihajajo
ljudje, ki so ne ravno skregani, am-
pak različni. In to se mi zdi največ
vredno. Prav super je. To je ganlji-
vo. To je v bistvu največ. Je več kot
glasba sama.
TEDNIK: Kaj pa Beltinška
banda? Delate z njimi spet na
kakšnem projektu?
I Kreslin: Ne, to ne. Na projektu
ravno ne. Zdaj smo pač okrnjeni.
Nimamo več Miške, pa res je, da so
fantje že v letih, ampak še hodimo,
še igramo. Pred kratkim smo imeli
dva koncerta v Cankarjevem domu
in tudi za naprej imamo dogovorje-
ne koncerte, s tem da ne moremo
več kam daleč. Precej smo potovali
v tujino, zdaj pa več ne gre. Tu so
leta, 90, 85, to je že kar naporno.
Ampak še zmeraj je prijetno. Tudi
meni je še zmeraj lepo z njimi in
ljudje jih imajo blazno radi. So
neke vrste atrakcija, že zaradi tega,
karso. Verjetnobi tudi sam reagiral
podobno, kot reagirajo ljudje, ko
jih vidijo na odru. Recimo, ko vi-
dim Stonese, ko so šli na turnejo ...
Mislim si: če so Stonesi, potem je v
redu, potem še nismo stari. Če ima-
jo oni toliko energije in nori j v sebi,
potem je to to. Člani Beltinškeban-
de so starejši od vsakega v publiki.
Rečeš si: potem pa je življenje le
vredno, čeoni tako uživajo gori, na
odru. To je sporočilo, ki se mi pri
tem zdi pozitivno.
TEDNIK: Kaj pa vaš nastop v
novem slovenskem filmu "Halga-
to"? Delno ste zanj napisali glas-
bo pa tudi igrali ste.
Kreslin: Ja, no ... Melodija "Na-
mesto koga roža cveti" je noter, pa
variacije nanjo. Pravzaprav nisem
igral nič posebnega. Mala vlogica.
Lik mi je bil zelo blizu. Zgodba pa
govori o dveh bratih, ki skupaj
odraščata. Oba sta Cigana. Eden os-
taja Cigan, v svojem okolju, drugi
pa hoče iti iz tega okolja, v urbano
mesto, da se na nek način reši. In tu
je seveda konflikt med njima ter
razni zapleti. Gledljiv film, moram
reči. Dobro pa je, če prebereš tudi
knjigo, ki je super; film je delan po
njej. Potem lahko primerjaš.
TEDNIK: Kako pa je kaj v Bel-
tincih?
Kreslin: Ja, v Beltincih je zdaj
super. Trenutno je glavna preoku-
pacija "fuzbal". Zdaj "rasturamo".
Olimpijo mažemo pa Muro. To je
pač ena reč, s katero se ljudje ukvar-
jajo. Žal v Beltincih nimamo kul-
turnega doma in kina, imamo pa
nogomet. V Beltincih je 1500 pre-
bivalcev, na tekme pa jih pride do
4000. Dokaj velik fenomen.
TEDNIK: Lahko bi rekli, da ste
naturaliziran Ljubljančan. Naj-
več časa verjetno preživite v
Ljubljani?
Kreslin: Ja, tehnično živim v
Ljubljani. Nekje pač moraš biti, da
lahko funkcioniraš. Tja sem šel
študirat in sem tam pač ostal. Res
pa je, da če si zdoma, domač kraj ve-
liko bolj ceniš, če si pa doma, se ti
pač j... Vse se ti zdi normalno. Vsi
tisti ljudje, ki so zunaj - v Kanadi,
Avstraliji, Argentini - čutijo do
doma veliko več, hitreje jim poteče
kakšna solza, kot pa če si doma. Če
si doma, si pač doma, nič ti ne
manjka.
TEDNIK: Kaj vse pa trenutno
počnete? S čim ste začeli novo
leto?
Kreslin: Eh, slabo. To leto mi
gre v vsem narobe, moram reči.
Imel sem prometno nesrečo, zato
mor ;m še nekaj časa nositi to oporo
okrog vratu. Upam, da bo v redu.
Nimam pa nobenih blaznih pla-
nov. Izdali smo tole zadnjo ploščo
"Nekega jutra, ko se zdani", ki jo
bomo predstavili, potem pa bomo
videli. Torej promocija plošče, čez
pol leta pa se lahko vse spremeni.
Tednik: Kakšna je vaša živl-
jenjska filozofija? Imate kakšen
moto?
Kreslin: Nimam ravno mota, ki
bi ga lahko dal v en stavek. Kaj jaz
vem ...Bitissvetom,zljudmi,zok-
oljem, biti v nekem sorazmerju.
Mislim, da se še učim. Zadnjič sem
se pogovarjal s Petrom Lovšinom.
On je te stvari že dojel, jaz še zmeraj
vse preveč podoživljam vsako
stvar, naj bo dobra ali slaba. To ni v
redu. Preveč resno jemljem življen-
je. Distance se še moram naučiti.
Vendar ne bi rad bil kak ležeren
profesionalec. Nekoč sem spoznal
nekega starega Žida, v Atenah, na
nekem kongresu. V redu človek.
Na dan odhoda me zbudi telefon,
vendar prepozno, letalo je bilo že v
zraku. Bil sem paničen, kaj naj na-
redim. Grem k njemu v sobo in ga
vprašam, kaj naj naredim. On pa je
mirno stal, bral Biblijo in rekel, da
je mogoče celo bolje, da nisem šel.
Kasneje se je izkazalo, da jebilo res
bolje. Krasno sem se imel nas-
lednja dva dni. Vodil me je naokrog
in bilo je super. To zdaj odkrivam.
V stvareh je zmeraj nekaj dobrega
in nekaj slabega. To skušam dojeti.
Nobena stvar nima samo enega po-
mena. Vsaka ima svojo protiutež.
TEDNIK: Vlado, hvala za kon-
cert in pogovor. Kam se odpravl-
jate zdaj?
Kreslin: Zdaj šegrem s prijatelji
nekaj spit. Jutri pa v Ljubljano.
Tekst in posnetki:£)Msan 5^^rle
MARIBOR / SPREJEM ZA NOVINARJE V ŠKOFIJSKEM ORDINARIATU
Potrebiiiemoiiradia^ '
V ponedeljek je mariborski škof dr. Franc Kramberger v škofijskem ordinariatu v Maribo-
ru sprejel časnikarje ob godu svetega Frančiška Šaleškega, zavetnika katoliških časni-
karjev, urednikov in pisateljev. To je bilo že drugo tovrstno srečanje med predstavniki
cerkvenih in laičnih medijev ter Cerkve tega območja.
Dr. Kramberger je govoril o po-
menu medijev in odnosu Cerkve
do njih. Vloge medijev se zlasti
zaveda tudi sedanji papež Janez
Pavel IL, ki ga nekateri imenujejo
tudi "najbolj medijski papež."
Dr. Vinko Potočnik, prodekan
Teološke fakultete, pa je predstavil
nekatere vidike sodelovanja medi-
jev in Cerkve. Dejal je, da mediji
cerkvenim krogom ponujajo izred-
ne možnosti, da se predstavijo ne le
v lastnih, temveč tudi v drugih jav-
nih občilih. Cerkev mora paziti, da
se ne zapira preveč v svoje kroge in
obratno: vsi tisti mediji, ki želijo
oblikovati celostno človekovo
osebnost, ne morejo puščati ob
strani verskih vsebin.
Bližajoči se papežev obisk v Slo-
veniji bo morda pospešil ustanovi-
tev zelo potrebnega urada za stike
Cerkve z javnostjo, ki ga pri nas še
nimamo. Za to priložnost je Slo-
venska škofovska konferenca že us-
tanovila komisijo s predstavniki
AFORIZMI IVANA CIMERMANA / BUMERANGI
Mariborski škof dr. Franc Kramberger je priredil sprejem za novinarje.
vseh škofij, ki bo takrat posrednica
in kontakni člen za vse medije.
V razpravi so povedali, da Cer-
kev zelo dobro sodeluje tudi z
laičnimi mediji in so se stvari zelo
izboljšale. Še vedno pa nekateri no-
vinarji v svojih prispevkih zaradi
nepoznavanja terminologije ali li-
turgije delajo napake, kar nekatere
verujoče bralce ali poslušalce zelo
moti. Zato so predlagali, da bi v pri-
hodnje organizirali posebne teo-
loške tečaje za novinarje.
M. Slodnjak
PeftirčKt v enih piemaih
Konec lanskega decembra je pri založbi Debora iz Ljubljane izšla v slovenščini, angleščini,
nemščini, francoščini in španščini knjiga aforizmom z naslovom Bumerangi avtorja Ivana
Cimermana, ptujskega rojaka, ki živi in dela v Ljubljani. V satirično perorisbo jih je oble-
kel akademski slikar Stane Jagodic. Širši javnosti je bila knjiga, ki zajema 2780 aforiz-
mom, predstavljena v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa.
Zbirka Bumerangov preleti
slovensko 'solzno dolino Sent-
florjansko' in se ozre ter razpre
svetu. V dvanajstih tematskih
enotah naletomo na ljubezenske
domislice, ki zajemajo erotično
življenje Slovencev v zadnjega
pol stoletja. Ne le svetovni nazor
več generacij, temveč tudi repre-
sivne stiske, miselni vzorci, bal-
kanski lonec in centralizem, filo-
zofske akrobacije in kulturno tra-
pezarstvo, vse do zadnjih resnic,
ki so lahko tudi pesniški metulji
časa, nas zadenejo v srce ali pa-
met.
Pri Cimermanu se srečamo z
neko poglobljeno vrsto aforizma,
ki je poetičen, ima metafore, celo
rimo, ritem, zvočne preobrate in
priokus paradoksa.
Zakaj ravno naslov Bumerangi.
"Bumerange mečem samo za mis-
lečo divjadjo, ki zna brati tudi med
vrsticami. Pripravljen sem, da se
mi kot avstralskim Aboriginom
vračajo na glavo, če ne bodo nič za-
deli," rad pove Ivan Cimerman o
Predstavitev BUMERANGOV v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa. Z
leve: Ivan Cimerman, avtor aforizmov, prevajalca Metka BošUin Peter Umek,
igralec Dare Valič, prevajalka dr. Irene Mislej ter igralka in šansonjerka Jerca
Mrzel. fbfo; Marjan Garbajs,
svoji novi knjigi.
Ervin Fritz, pesnik in dramatik,
jeaforizme Ivana Cimermama ime-
noval tudi 'lisičje'. Meni, da so so
na Slovenskem aforizmi zelo raz-
mahnili, kar je dokaz svinčenih
časov. "Cimermanovo mesto med
njihovimi avtorji jeposebno. Zdi se
mi, da so njegovi aforizmi še naj-
bolj lisičji, taki, ki butasto in
površno birokratsko pamet cenzu-
re z navidezno nedolžnostjo prene-
sejo okoli."
Vida Topolovec
PTUJ / SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV
IN GODCEV PRELOŽENO

Zveza kulturnih organizacij
občine Ptuj sporoča, da je zaradi
neurejenega financiranja v raz-
merah nove lokalne samouprave
prišlo do zastoja pri organiziran-
ju utečenih društvenih dejav-
nosti. Medobčinsko srečanje
ljudskih pevcev in godcev, ki je
bilo napovedano za 28.1.1995, je
zato prestavljeno za nedoločen
čas oziroma do tedaj, ko ga bo
mogoče materialno pokriti. O
novem terminu bomo bralce
pravočasno obvestili. Prav tako
še ni jasno, kako bomo lahko fi-
nančno izpeljali revije pevskih
zborov in druga dosedanja
občinska srečanja do konca mar-
ca.
ZKOPtuj
PTUJ / VIKTORINOV VEČER

V petek zvečer Je Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega v re-
fektoriju minoritskega samostana pripravilo Viktorinov večer na
temo Mladi in smisel življenja. O tej sodobni in zanimivi temi je go-
vorila dr. sc. Zdenka Zalokar Divjak, spec. logoterapije iz Vzgojno-
varstvenega zavoda Krško.
Dr. Zalokarjeva se je dotaknila
predvsem osnovnega vprašanja v
okviru logoterapije: kdo in kaj je člo-
vek. Pri tem je predstavila tri osnov-
ne plasti osebnosti pri Franklu, ki so
človekova nedeljiva celota vseh treh
razsežnosti. Sicer pa je v smislu Fran-
klove logoterapije duhovna dimen-
zija tista, ki je v nas samih vedno pris-
otna in pomeni področje odgovorne
svobode posameznika. Pri tem se je
dr. Zalokarjeva posebej dotaknila
otrok in poudarila, da se morajo ti že
zgodaj zavedati duhovne dimenzije,
se z njo soočiti in se po njej ravnati.
Mnogo znanja in izkušenj pa je dr.
Zalokarjeva dobila prav pri delu z
otroki in mladimi v Taborih za ust-
varjalno življenje za otroke in mla-
de. Že deseto leto dr. Zalokarjeva dela
kototroškapsihologinja v Zdravstve-
nem domu Krško, leto več pa je peda-
goški vodja v Vzgojnovarstvenem za-
vodu. Prav na pedagoškem področju
)e po mnenju dr. Zalolcarjeve vedno
več problematičnih otrok, kljub
temu da pa se znan je na tem področju
širi. Vzroki za krizo današnjega časa
naj bi bili v vrednotenju življenja sa-
mega.
Petkov Viktorinov večer je bil do-
bro obiskan, predvsem pa se ga je
udeležilo veliko mladih in prav njim
je bil v največji meri tudi namenjen.
Dr. Zalokarjeva je s predavanjem ho-
tela pomagati mladim pri iskanju
smisla življenja. Za doživet petkov
večer je poskrbel še vokalni kvartet
Prijatelji iz Ljubljane s prazničnimi
pesmimi.
•» Tatjana Mohorko
6 ■ naši kraji in uudje
26. januar 1995-
•o MIRKO KOSTANJEVEC / USTANAVLJANJE NOVIH OBČIN

Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, objavljen v Uradnem listu RS št. 60/94 z dne 3. X. 1994, ki je
ustanovil 147 občin, med njimi 11 mestnih, je povzročil veliko nezadovoljstva in kritike. V času od 6. do 26. oktobra je
ustavno sodišče prejelo 79 pobud krajevnih skupnosti oziroma njihovih svetov ter posameznikov za začetek postopka
za oceno ustavnosti posameznih točk 2. in 3. člena zakona.
v svojih vlogah pobudniki
v glavnem navajajo:
a) kršitev drugega odstavka
139. člena ustave, ki naj bi bila
v tem, da so v območje novih
občin vključena naselja ali
njihovi deli, ki niso povezani
s skupnimi interesi in potre-
bami prebivalcev;
b) kršitev tretjega odstavka
139. člena ustave, ki naj bi bila
v tem, da pri določanju
območij novih občin ni bila
upoštevana z referendumom
izražena volja prebivalcev na
nekem območju.
Z območja bivše občine
Ptuj so vložili pobudo za oce-
no ustavnosti omenjenih čle-
nov, če se nanašajo na njih,
tile:
1. krajevna skupnost Hajdi-
na, ker zakon o ustanovitvi
občin ter določitvi njihovih
območij (skrajšano: ZUO) ne
ustanavlja občine Hajdina,
temeveč naselja z referen-
dumskega območja uvršča v
mestno občino Ptuj oziroma
občino Kidričevo;
2. Ivan Brlek in skupina
krajanov dela naselja Lanco-
va vas, ker jih ZUO vključuje
v občino Videm namesto v
občino Hajdina ali mestno
občino Ptuj;
3. krajevna skupnost Destr-
nik, ker je ZUO ne ustanavlja
kot samostojno občino, tem-
več jo vključuje v občino
Destrnik - Trnovska vas;
4. prebivalci naselja Placar,
kjer jih ZUO uvršča v občino
Destrnik - Trnovska vas in ne
v mestno občino Ptuj;
5. krajevna skupnost Žeta-
le, ker je ZUO ne ustanavlja
kot samostojno občino, tem-
več jo vključije v občino
Majšperk;
6. krajevna skupnost Vito-
marci, ker jo ZUO vključuje v
občino Destrnik - Trnovska
vas in je ne ustanavlja kot sa-
mostojno občino;
7. krajevna skupnost Le-
skovec, ker jo ZUO vključuje
v občino Videm, kar je v na-
sprotju z referendumsko vol-
jo.
Ustavno sodišče je na seji
dne 9. XI. 1994 sprejelo
odločbo št. U-I-183/94 (Ur.
lost RS št. 73/94 z dne 25. XI.
1994), s katero je ugotovilo in
odločilo:
1. Člena 2. in 3. zakona o us-
tanovitvi občin ter določitvi
njihovih območij (Ur. list RS
št. 60/94) sta iz razlogov, nave-
denih v obrazložitvi te
odločbe, v neskladju z ustavo.
2) Državni zbor mnora nes-
kladnost iz prejšnje točke od-
praviti najkasneje šest mese-
cev pred razpisom naslednjih
lokalnih volitev.
Iz zelo obširne obrazložitve
citIRANE ustavne odločbe
ne bom navajal tistega dela
obrazložitve, ki se nanaša na
mestne občine.
Po mnenju ustavnega
sodišča ZUO ni v skladu z us-
tavo v tistih primerih, ko pri
ustanovitvi občin in določitvi
njihovih območij ni upošte-
val pod a) navedenega druge-
ga odstavka 139. člena ustave.
Kar pa se referenduma,
določenega v tretjem odstav-
ku 139. člena ustavetiče,jeus-
tavno sodišče naglasilo, da
gre za t. i. poizvedovalni refe-
rendum in da je ustava
končno določitev območja
občine prepustila zakonoda-
jalcu. Zato referendumsko
izražena volja ne veže zako-
nodajalca pri določanju
območja občine absolutno
oziroma brezpogojno.
Lahko pa bi v primeru usta-
novitve občine šlo za prese-
ganje ustavnih pooblastil, če
Državni zbor ne bi oblikoval
občine na območju, ki izpoln-
juje ustavne in zakonske po-
goje in na katerem so se prebi-
valci na referendumu izrekli
za ustanovitev svoje občine.
Popolnoma jasno pa je ustav-
no sodišče, ne da bi to poseb-
no navajali pobudniki za
začetek postopka za oceno us-
tavnosti ZUO, povedalo, da je
Državni zbor postopal proti-
ustavno, ko je v nekaterih pri-
merih ustanovil občine, kot
so npr. Zavrč, Juršinci, Dor-
nava itd., ki ne izpolnjujejo
vseh v 13. členu zakona o lo-
kalni samoupravi (skrajšano
ZLS-Ur.listRS št. 72/93, št.
6/94, št. 57/94) navedenih po-
gojevh. Načelo pravne države
namreč terja, da se zakonoda-
jalec obvezno ravna po zako-
nih in drugih predpisih, ki jih
je sam sprejel.
Oglejmo si vsebino 13.
člena ZLS, ki se glasi:
"Občina mora biti sposobna
zadovoljevati potrebe in in-
terese svojih prebivalcev in
izpolnjevati druge naloge v
skladu z zakonom.
Šteje se, da je občina spo-
sobna na svojem območju za-
dovoljevati potrebe in izpoln-
jevati naloge iz prejšnjega od-
stavka, če so zagotovljeni nas-
lednji pogoji:
1) osemletno šolanje (po-
polna osnovna šola);
2) primerno zdravstveno
varstvo občanov (zdravstveni
dom ali zdravstvena postaja);
3) preskrba z življenjskimi
potrebščinami (trgovina z
živili in mešanim blagom);
4) komunalna opremlje-
nost (oskrba s pitno vodo, od-
vajanje in čiščenje odpadnih
voda, oskrba z električno
energijo);
5) poštne storitve;
6) finančne storitve hranil-
nice ali banke;
7) knjižnica (splošnoizo-
braževalna ali šolska);
8) prostori za upravno dej-
avnost lokalnih skupnosti."
Občina pa mora izpolnjeva-
ti tudi 13.ačlenZLS,kisegla-
si: "Občina ima najmanj 5000
prebivalcev.
Zaradi geografskih, obmej-
nih, narodnostnih,zgodovin-
skih ali gospodarskih razlo-
gov sme imeti občina izjemo-
ma tudi manj kot 5000 prebi-
valcev.
Pri ustanavljanju občin se
morajo kriteriji iz 13. in 13. a
člena upoštevati kot celota."
Kot vidimo, je 13. člen ZLS
jasen in precizen, medtem ko
bo 13. a člen ZLS dopuščal
različne razlage in arbitrarno
odločanje vse dotlej, dokler
ne bodo sprejeti predpisi, ki
bodo točno določali, kdaj in v
kakšnih primerih so podani
geografski, obmejni, narod-
nostni, zgodovinski ali go-
spodarski razlogi, zaradi ka-
terih bo smela občina izjemo-
ma imeti tudi manj kot 5000
prebivalcev.
POSTOPEK
USTANAVLJANJA NOVIH
OBČIN SE JE PONEKOD
ŽE ZAČEL
Ne da bi prebivalci posa-
meznih dosedanjih krajevnih
skupnosti ali naselij, ki niso
zadovoljni s sedanjimi
občinami in njihovimi
območji, čakali, da bo
Državni zbor začel izvrševati
2. točko citirane odločbe us-
tavnega sodišča, so ponekod
že začeli postopek za spre-
membo območij sedanjih
občin in za ustanovitev svoje
občine. Glede na časopisne
vesti se to na področju bivše
ptujske občine že dogaja v
bivših krajevnih skupnosti
oz. glede na 4. člen ZUO v
začasno še delujočih KS Haj-
dina in Žetale.
Na pravico za pokrenitev
postopka za spremembo
območij sedanjih občin in za
začetek postopka za ustanovi-
tev novih občin je zainteresi-
rane prebivalce opozorilo
tudi ustavno sodišče, ki je v
obrazložitvi svoje prej citira-
ne odločbe zapisalo tudi tole:
"Po konstituiranju novo us-
tanovljenih občin bodo posa-
mezna naselja ali več naselij
ali več naselij v eni ali več
občinah, kolikor bodo iz-
polnjevala pogoje za ustano-
vitev svoje občine ali če se
bodo želela izločiti iz občine
in priključiti drugi občini,
lahko začela postopek po 14.
ali 15. členu ZLS, ki omo-
gočata izločitev dela občine in
priključitev k drugi občini ali
ustanovitev lastne občine.
Takšno odločitev, ki se izgla-
suje na referendumu, bo po
navedenem členu Državni
zbor potrdil, kolikor bo
odločitev skladna z ustav-
nim konceptom in pogoji za
ustanovitev občine. To po-
meni, da bo Državni zbor
lahko potrdil sprejeto
odločitev npr. o izločitvi na-
selja iz eneobčine in o njegovi
priključitvi k drugi občini
samo, če bo takšna spremem-
ba z vidika "ostanka" občine
in "razširjene" občine še v
okvirih, ki jih za ustanovitev
občine določata ustava in za-
kon."
Konec prihodnjič
Meta Rainer
1904-1995
ČUDNA STVAR
Stara vrba ob potočku
premišljuje:
"Res bi rada vedela,
kaj ga pomlajuje!
Več ko sto let mu je že,
pa kar poskakuje,
mene pa kosti bole
vsako leto huje."
Valčki se dobrikajo
vrbi, stari mami:
"Kajposedaš sama tu?
Teti, teci z nami."
Meta Rainer
Odteklo je bogato in plod-
no življenje pesnice, ki je ust-
varjalno energijo posvetila
predvsem najmlajšim in bila
hkrati eno redkih humomih
peres na Slovenskem.
Rodila se je 1904 na Ptujski
Gori, kjer je preživela le šest
mesecev, ko se je s starši in bra-
tom preselila najprej v Kranj,
nato v Ljubljano. Tu je obi-
skovala osnovno šolo in matu-
rirala na učiteljišču.
1941. leta je bila zaprta v celj-
skem Starem piskru. Kot
mnogi Slovenci je vojno
preživela kot izgnanka v Srbi-
ji. Prvo polovico 1945. leta jo je
pot pripeljala z otroki - sirota-
mi v Bolgarijo,natose je vrnila
v Braslovče. 1952. leta je di-
plomirala na Višji pedagoški
šoli v Ljubljani iz slovenščine
in ruščine. Učiteljevala je v
različnih krajih Štajerske. V
Žalcu je 1962. leta dočakala
upokojitev kot predmetna
učiteljica.
Meta Rainer že kot otrok ni
kazala navdušenja za prak-
tične stvari. Mikale so jo knji-
ge, književnosti, jeziki in li-
kovna umetnost. Zgodaj se je
srečala s poezijo, objavljati pa
je pričela v zrelih letih. Izdala
je štiri otroške pesniške zbir-
ke, ki jih odlikujejo prijeten,
lahkoten verz ter obilica igri-
vosti in humorja. Le-ta je re-
dek gost slovenskih knjig in
prav zato so pesmi Mete Rei-
ner cenjene pri mladih bral-
cih.
Leta 1978 je izšel v zbirki
Matjaževa knjižnica
FIČFIRIČ - izbor dvainštiri-
desetihpesmijkiso razdeljene
v tri skupine: Fičfirič,Tuji je-
ziki in Komarček Pik. Knjigo
je ilustriral Marjan Manček,
spremna beseda je izpod pere-
sa pesnice Neže Maurer. V isto
zbirko jeletal983uvrščenaci.
cibanska knjiga MIHAHA,
prav tako z ilustracijami Mar-
jana Mančka. Štirje pesniški
sklopi so naslovljeni: Mihaha,
Stonoga in žoga, Gobji ples,
Dežela TIKTAK in Nespora-
zum. V zbirki Mala slikanica
Mladinske knjige najdemo
leta 1987 ZAJČKA SKA-
KALČKA, ki ga je izjemno
čuteče ilustirala Mojca Cer-
jak. Štirinajst pesmi, vsaka s
svojo ilustracijo, tiskanih z ve-
likimi črkami, je ravno prav za
prvo samostojno branje. HO-
KUSPOKUS iz leta 1990 pri-
naša sedemintrideset že ob-
javljenih pesmi, ki jih je izbra-
la in uredila Neža Maurer. Ni
naključje, da je tudi to knjigo
ilustriral Marjan Manček, saj
je med slovenskimi ilustrator-
ji cenjen po oblikovni
radoživosti in barvni iskrivos-
ti.
Poleg pesmi za otroke, te je
Rainerjeva objavljala tudi v
Galebu (otroški list iz Trsta),
Mladem rodu (otroški list iz
Celovca), v Kurirčku oziroma
Kekcu in Cicibanu, najdemo
njeno poezijo za odrasle v revi-
jah Borec, TV 15, Obrazih in
Savinjskem zborniku, ki ga je
tudi lektorirala. V Žalcu je
bila tudi članica odbora za
založništvo in tisk pri občin-
ski kulturni skupnosti.
Kar četrt stoletja je Meta
Rainer sodelovala z "listom za
pametne Slovence" - PAVLI-
HOM, kjer so jo radi klicali
"mojstrica smeha". Pod naj-
različnejšimi psevdonimi je
nasmejala s šalami, aforizmi,
satirami, basnimi in norčavo
prepesnjenimi verzi znanih
slovenskih avtorjev (Valentin
Vodnik, Simon Jenko, Oton
Župančič, France Prešeren,
Anton Aškerc, Josip Murn).
Izbor njenega humorja je izšei
1992. letu v Žalcu z naslovom
SKOZI PRSTE v založbi
Občinske matične kn j ižnice.
V Mladinskem oddelku
knjižnice Ivana Potrča Ptuj
smo pripravili razstavo v spo-
min Mete Rainer. Vabimo vas
vsak dan od osme do devetnaj-
ste in ob sobotah do dvanajste
ure.
Lil jana Klemenčič
IZ ZGODOVINE PTUJSKEGA GLEDALIŠČA - I.

ŠTIRI DESETLETJA OD USTANOVITVE PTUJSKEGA POKLICNEGA GLEDALIŠČA
Pred štirimi leti, ko sem končeval študij režije na
ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, fllm in televi-
zijo, sem moral kot študijsko obveznost napisati tudi se-
minarsko nalogo pri predmetu zgodovina gledališča.
Profesor dr. Marko Marin meje spodbudil, naj v svoji
nalogi raziščem delo režiserja Hinka Košaka, kije bil kar
nekaj let povezan s povojnim ptujskim gledališčem.
Takrat sem /seveda/ doživl-
jal seminarsko nalogo kol
nujno zlo. Ko pa sem jo ne-
davno tega ponovno prebral,
se mi je zazdelo, da bi jo bilo
vseeno vredno /ustrezno prire-
jeno in - naj mi bo dovoljeno -
tudi komentirano/ predstaviti
širši javnosti. Navsezadnje
okolju, o katerega fragmentu
zgodovine govori.
Objava naloge se mi zdi
smiselna vsaj iz naslednjih
razlogov:
1. Res je, mnogi nismo vide-
li predstav, ki jih obravnavam
v nalogi, //n ravno vtem je catch
- kot bi se reklo moderno - gleda-
liške zgodovine, da skuša dogna-
ti smisel predstav, duha časa ...
prek materialnih ostankov./
Ampak včasih srečam igralca,
režiserja ali drugega ustvar-
jalca, omenjenega v tej nalogi,
in včasih mi znanci povedo,
da so jih sami videli igrati na
odru. Za oboje zna biti naloga
še posebej zanimiva. /Lojze
Matjašič, na primer, še vedno
uspešno režira in igra - spomnite
se zadnje velikonedeljske
uspešnice Zadrega za zadregojj
2. Imena, ki nastopijo v na-
logi, so tako ali drugače zaz-
namovala ne le ptujsko, am-
pak tudi širšo slovensko gle-
dališko zgodovino, z nekate-
rimi pa je povezan tudi
današnji slovenski gledališki
trenutek. /Samo najznačilnejši
primer: Daniel, Zlatko in Jernej
Šugman. Prva dva sta na ptuj-
skih deskah nastopala. A bo kdaj
tudijemej?/
3. Ta naloga je samo izrez iz
zgodovine ptujskega poklic-
nega gledališča. /Pač tisti del,
ki ga je zaznamovalo udejstvo-
vanje režiserja Hinka Košaka./
Toda/.'.'.'/ ko sem se prebijal
skozi zaprašene liste iz arhiv-
skih škatel, sem /kljub "suho-
parnosti" predmeta zgodovina
gledališča po resnici povedano
vznemirjen/ ugotavljal, da je
veliko gledališčnikov, ki da-
nes v zgodovini slovenskega
gledališča kaj pomenijo, dela-
lo kdaj tudi na Ptuju. Na to
sem opozoril profesorja Mari-
na in upam, da mu bo uspelo v
prihodnosti preusmeriti v
ptujski arhiv še kakšnega štu-
denta in da bo slika ptujskega
poklicnega gledališča kdaj
vsaj nekoliko jasnejša, kakor
je danes.
4. In ne nazadnje: v času, ko
si prizadevamo za profesiona-
lizacijo gledališča, bi se lahko
izzgodovinetudi česa naučili.
naHajdini, 9. januarja 1995
UVOD
Seminarska naloga, ki se
je lotevam, naj bi poskušala
osvetliti dvoje stvari, ki ju
napoveduje že naslov: gle-
dališkega in radijskega
režiserja Hinka Košaka in
amatersko oziroma poklic-
no gledališče v Ptuju.
Vendar če bi hotel obdelati
in analizirali delo režiserja
Hinka Košaka ali ptujskega
gledališča v celoti /in le to bi
bilo v smislu portreta zanimivo/,
bi snov gotovo presegala
okvire seminarske naloge.
/Cista fraza! Kakor da seminar-
ska naloga ne bi smela biti
obsežna in temeljita.../
Zalo se odločam za analizo
tistega dela umetniškega ust-
varjanja Hinka Košaka in de-
lovanje ptujskega gledališča,
kjer sta se poti obeh "protago-
nistov" seminarske naloge
srečali.
Takemu "srečanju" smo
priča dvakrat. Najprej precej
po vojni,vsezonah 1945/46in
1946/47 /Zakaj se gledališko
leto pravzaprav ne začne janu-
arja in konča decembra kot vsa
normalna leta in je bliže šolske-
mu letu? Pride to od tega, ker so
nekoč mislili, da se je treba v gle-
dališču - kakor v šoli - česa
naučiti?/, ter nekako čez sla-
bih deset let, ko je Hinko
Košak režiral v treh sezonah,
in sicer: 1954/55, 1955/56 in
1956/57.
V prid odločitvi, da posta-
vim pod drobnogled tako
režiserja kot gledališče, govo-
ri dejstvo, da je v dveh izmed
omenjenih sezon bil Hinko
Košak umetniški vodja ptuj-
skega ansambla. Prvič v sezo-
ni 1946/47 in nato natanko
čez deset let. Obe sezoni
Košakovega umetniškega vo-
denja ptujskega gledališča sta
nasvoj način izjemno zanimi-
vi. V prvi gre za specifičen čas
in razmere po državljanski
vojni in socialistični revolu-
ciji, za katere vemo, kako
usodno so tematsko, slogov-
no, oblikovno in še kako dru-
gače zaznamovale umetnost
in kulturo nasploh. Pred-
stavljam si, da je bil to čas, ko
so s krampi in lopatami gradi-
li lepšo prihodnost - ne na-
zadnje tudi ptujskega gleda-
lišča, ki pa je/ie/ komaj čez de-
setletje bilo prav tako goreče
razdejano: leto dni po umet-
niškem vodenju Hinka
Košaka je bilo poklicno gle-
dališče v Ptuju ukinjeno
(1958).
"Za ukinitev je bil tedaj od-
govoren samo en človek (B.
Z.). Čez dve leti sva se
slučajno srečala v Ljubljani.
Prijazno me jepozdravil in re-
kel: 'Tisto z ukinjanjem gle-
dališča je bilo premalo pre-
mišljeno.' Šel sem svojo pot in
nisem odgovoril."
(Jože Gregorc: Kulturno
življenje tik pred 2. svetovno
vojno in po njej v Ptuju, 5.
Ptujski zbornik, Ptuj 1985,
str.171)
To je citat zadnjega direk-
torja ptujskega poklicnega
gledališča, ki je očitno v pro-
test zoper ukinitev gledališča
lahkostorilleto,dajepostavil
za konec na oder igro s simbo-
ličnim naslovom: Vsakih sto
let.
Nalogo bom razdelil na dva
dela. V prvem nameravam
predstaviti v glavnih obrisih
razvoj ptujskega gledališča do
časa, ko začne tukaj režirati
Hinko Košak. Režiserja sa-
mega bom v tem delu obrav-
naval izven konteksta ptuj-
skega gledališča, in sicer z na-
menom, da se seznanim z
dejstvi, ki bi mi kasneje ka-
korkoli pomagala pri razisko-
vanju njegovih režij na ptuj-
skem odru.
/No, in tega dela v Tednikovi
Zahvaljujem se vsem, ki
so mi pomagali pri zbiran-
ju gradiva. Predvsem del*
avcem Zgodovinskega ar-
hiva, še posebej pa gospe
Mariji Hernja-Masten;
gospe Nataliji Mesaric,
gospodu Franju Gunžerju
in prijatelju Adolfu Žižku,
ki so mi pomagali identifi-
cirati obraze na porume-
nelih fotografijah in mi po-
vedali še marsikaj zanimi-
vega.
In seveda gospodu Hin-
ku Košaku, ki je kljub bo-
lezni karnekaj let ljubezni-
vo in predvsem potrpežlji-
vo sodeloval z ne preveč
pridnim študentom, avtor-
jem te naloge.
verziji ne bo. Preprosto se mi m
zdi tako zanimivo. Stvari sem i
glavnem prepisal iz različnih
knjig, in ker sem jih slabo razu-
mel - ali sploh ne -, so ostale nerc-
flektirane, neinterpretirariC'
Malček suhoparne skratka./
V drugem delu se bom om^
jilnavseh 13predstav,ki jih)'
Košak zrežiral na Ptuju.
TEDNIK ■26..ianuar 1995
naši kra.u in ljudje -7
PREJELI SMO
ŠPORTNI PRAZNIK ALI
VESELICA - ODGOVOR
Ker me je pisec članka v prejšnji številki Tedni-
ka direktno izzval, se čutim dolžnega, da mu od-
govorim. Drugi del mojega pisanja se nanaša na
komentar Ludvika Kotarja Kam drsi ptujski
moški rokomet.
Res je, da je bila anketa klubom podana brez kri-
terijev (če bi bili kriteriji znani, se verjetno ne bi vsi
potegovali za uvrstitev športnic, športnikov ali ekip
leta) s strani Športnega zavoda. Res pa je, da je bila
z anketo poslana tudi ponudba za prireditev, prav
tako brez kriterijev ali želja Športnega zavoda, kaj
naj bi na prireditvi potekalo, kako naj bi ta izgledala
niti kdaj naj bi bila izvedena.
Po mojem globokem prepričanju je bil izvajalec in
soorganizator znan, ko je ponudba šele prišla v klu-
be ali društva, saj je skoraj neverjetno, da se nekdo
lahko dogovori v mescu dni za dvorano, ansambel
in to vse v prednovoletni mrzlici. Toda možno je in
priče smo bili "enkratni organizaciji in ogrevanju".
Kako dobro je bila prireditev izpeljana, potrjujejo
pisni in ustni komentarji. Strinjam se s piscem, da
smo v športu vsi enaki, torej sem odločno priti po-
sebnemu statusu POVABLJENCEV (pa čeprav sem
bil sam med njimi). Zame so pomembni tudi športni-
ki in športni delavci - ljudje na primer iz Juršincev, ki
so zgradili in uredili prieško velikanko in si po mo-
jem prepričanju zaslužijo posebno zahvalo (prieška
velikanka je smučarska skakalnica, za katero me-
nim, da večina športnikov in športnih delavcev ve,
verjetno pa ne vedo strokovnjaki Športnega zavo-
da).
Zdi se mi tudi omembe vredno, da je ženska eki-
pa NTK Petovia res edina ženska ekipa v prvi ligi, pa
ni uvrščena med 6 ekip in si ne zasluži pokala. Sicer
pa je "strokovna" komisija Športnega zavoda po
predstavitvi rezultata že vedela, po kakšnih kriterijih
ni tako.
Sama prireditev ni bila koordinirana s Športno
zvezo, ki je delala enajst mesecev v letu 1994, niti s
svetom Športnega zavoda, katerega član sem, in to-
rej menim, da je bila ta prireditev zasebnega
zanačaja. Svoje mnenje in ogorčenje nad takšno
prireditvijo (in vstopnino) sem že podal v intervjuju
g. Klajnšku (dopisniku Tednika) že na sami priredit-
vi. Žal pa očitno moje mnenje, ki je bilo mnenje
večine prisotnih športnikov, njihovih staršev ter
športnih delavcev, ni bilo pomembno za Tednik in
se je pač moja izjava zdela nekaterim delavcem
Tednika nepomembna. Čemu potem intervju?!
Očitno pa je pomembno, da kot podjetnik vlagam
sredstva (in to ne mala) v razvoj športa. Posebej
sem ogromno vložil v rokometni klub "Drava" Ptuj na
začetku razvoja RK Drava, a je ta prerastel okvire fi-
nanciranja samo z moje strani in delno države.
Omenil bi, da sem v začetku uspešne poti RK Drava
nabavil mali avtobus, ga sam plačal, plačeval sem
tudi 3 - 4 osebne avtomobile za prevoze na tekme.
RK Drava je imel veliko selekcij, ki so tekmovale. Me-
nim pa, da v večini primerov razen prispevka države
(premalega) klub ni bil deležen dovolj velike fi-
nančne podpore in ne čudite se takemu stanju RK
Drava. Zaradi takšnih odnosov do RK Drava sem
tudi odstopil z mesta predsednika že 16. 7. 1994,
čeprav sem bil pripravljen in tudi nadalje sodelujern^
z RK predvsem kot financer.
Kot športni delavec in podjetnik sem zmeraj pri-
pravljen sodelovati, kar sem že dokazal in dokazu-
jem tudi pri sodelovanju z NTK Petovia. Z delavnimi,
razumnimi posamezniki, klubi in društvi sem še na-
prej pripravljen sodelovati na podlagi razumevanja,
spoštovanja ter rezultatskih uspehov in tako še na-
prej dokazovati, da so tudi športni uspehi povezani
s poslovnostjo in gospodarstvom ali pa tudi obrat-
no.
Jasno mi je, da bomo poslovneži in gospodarst-
vo, delovne organizacije v pretežni meri zopet finan-
cirali šport v mestni občini Ruj, posebej pa še roko-
met, ki je paradna panoga mesta in ima tudi veliko
tradicijo ter zasluge za promocijo mesta Ruja in ne
nazadnje tudi prispeva k turistični promociji Ptuja,
turizem pa predstavlja vsesplošni razvoj v Ruju. O
vsem tem se je treba globoko zamisliti. Zato
pričakujemo pošteno delo in rezultate v klubih, ne
pa smo zahtevke po financah.
Upam, da sem podal sprejemljivo razlago pisce-
ma Športni praznik ali veselica ter Kam drsi ptujski
moški rokomet.
Ivan Gomilšek
ALi PRI MERCATORJU NI
VSAK KUPEC DOBRODOŠEL?
O tem, kako prijazni smo trgovci do stank, bi
se dalo na široko razpravljati, pa vendar nas
majhni, neljubi pripetljaji spravljajo ob živce.
Tako prodajalci kot kupci premalo naredimo za
dobro trgovanje.
Kaj sem kot kupec doživel pred dobrim tednom?
V četrtek sem se v popoldanskih urah napotil v
market Oskrba na Turnišče, da kupim nekaj kilogra-
mov kruha. Sam sem namreč prodajalec v zasebni
trgovini in prav na ta dan mi je kruha zmanjkalo. Pro-
dajalke me v omenjenem merketu dobro poznajo,
pa kljub temu kruha tisti dan nisem mogel dobiti,
čeprav ga je na policah bilo še precej hlebov. Ko
sem eni izmed prodajalk povedal, kaj želim, je pris-
topila druga in odločno rekla, da če bo kruh meni
prodala, bo potem njim manjkal. Ob tem se je še pri-
jetno nasmejala. Vprašal sem drugič, vendar sem
takrat ostal brez odgovora, le na prodajalkinih obra-
zih je bil ciničen nasmeh. Zahvalil sem se za "prijaz-
no" postrežbo in po prihodu v trgovino, kjer sem za-
poslen, poklical poslovodja marketa Danijela Kola-
riča. Tudi njega že dalj čas osebno poznam, vendar
nikoli nisva bila v kakšni konfliktni situaciji. Gospod
Kolarič je ob mojem pripovedovanju zaključil z be-
sedami, da je morda vmes kakšno "maščevanje", da
pa trgovke pri tem nimajo ničesar. Ob koncu tele-
fonskega pogovora sem ugotovil, da je takšno ne-
primerno obnašanje prodajalk pod vplivom poslov-
odja samega. Menim namreč, da si prodajalke kaj
podobnega same ne bi izmislile, zato je krivda pri
poslovodji.
Osebno sem neljubo srečanje v prodajalni
doživel že tretjič, vendar je bilo zadnje le malo pre-
več. Zakaj kruha tokrat nisem dobil, ne vem, vem le
to, da bi ga plačal kot vsak kupec. Kot prodajalec si
česa podobnega ne bi dovolil, vendar je pri Merca-
torju to očitno drugače.
Prepričan sem, da si prodajalci ne bi smeli dovo-
liti ugibanj, komu, kaj in kako prodati. Le s prijaznim
in človeškim nastopom bo naše poslovanje
uspešno.
Srečko Svenšek, prodajalec
ORMOŽ / 90 LET MATILDE PEČUH
ianiiim /o vse, kaj se
thgaia po svetu
Včasih ne moreš verjeti, ko izveš, da znanci iz sosedstva, ki jih poznaš že lep čas,
praznujejo visok življenjski jubilej. Nekaj podobnega bi lahko trdila tudi za
Pečuhovo staro mamo, ki bo 4. februarja letos dopolnila 90 let življenja. Visok
jubilej za osebo, ki je še kljub častitljivim letom krepka in čila ter je še ne tako
dolgo kuhala in drugače skrbela zase in za hčerkino družino.
Njena življenjska pot se je
začela v Bučečovcih, srcu Prleki-
je, v bogati kmečki družini Kolbl.
Šolo je obiskovala v Vučji vasi.
Ko je obujala spomin na tiste
čase, je povedala, da je bilo takrat,
za razliko od danes, ko v kraju ni
več šole, v razredu veliko otrok.
Kaj dosti od mladosti ni ravno
imela, saj se je komaj šestnajstletna
že omožila. Seveda so ji morali
starši 'kupiti leta'. Ker so bili boga-
ti, jim to ni bilo težko. Tudi gostija
je bila nekaj posebnega: veselili in
rajali so teden dni in svatje kar niso
hoteli oditi domov. Starši so ji v
Ormožu za doto kupili hišo, in ker
je bil mož Franjo, doma iz bližnje
Stare Nove vasi, klepar, še klepar-
sko delavnico. Rojevali soseotroci:
najstarejša Draga, nato Zdenka ter
še Sonja in Marina. Ko ji je 1948.
leta umrl mož, je ostala sama z dve-
ma nepreskrbljenima hčerkama.
Kmalu zatem se je zaposlila hčerka
Sonja in od takrat živi Matilda, ki
ne prejema pokojnine ali kakšne
druge pomoči, pri njej.
Iz Dravske ulice, kjer je bila hiša
in delavnica, se je družina kasneje
še nekajkrat selila, dokler se niso
pred leti ustalili v Flegeričevi ulici.
fAatilda Pečub
5 prapravnukinjo Tamaro.
kjer si je hčerka Sonja z možem
zgradila hišo. Danes tu živijo kar
štiri generacije: mama, babica in
prababica Matilda, hčerka Sonja z
možem, vnukinja Štefica in prav-
nukTomi.
Jesen življenja Matilde Pečuh je
lepa. Domači jo imajo radi, ona pa
njih. Ob hčerkah jo raz\'eseljujepet
vnukov, sedem pravnukov in pra-
pravnukinja. V dnevni sobi sedi v
svojem fotelju in dopoldan najprej
temeljito 'preštudira' Večer in dru-
ge časopise, potem pa pride na vrsto
televizija, ki jo z družino gleda do
poznih ur. Tu in tam celo poko-
mentira razmere v dnevni politiki,
saj pozna po imenu oba državna
predsednika, strankarske prvake
in ministre. Zanima se tudi za poli-
tiko sosedov na drugi strani Drave.
Rada popije kavico z mlekom in iz
fotelja 'nadzira', ali je v hiši vse v
redu. Nekaj težav ji dela govor, ven-
dar se dobro spominja veliko zani-
mivosti iz svoje mladosti.
•» Vida Topolovec
PTUJ / 125 LET GASILSKEGA DRUŠTVA
lačeit z veliko podporo
Gasilsko društvo Ptuj je bilo ustanovljeno 3. marca 1870. leta. Na
ustanovnem občnem zboruje bilo 34 prijavljenih in izvršujočih
članov, ki so izvolili prvi upravni odbor Prostovoljnega gasilskega
društva Ptuj. Upravni odbor so sestavljali: predsednik in namest-
nik predsednika, tajnika, blagajnika, vodje plezalcev in namestni-
ka, vodje škropilcev in namestnika, vodje vodarjev in namestnika
ter vodje zaščitnega oddelka in namestnika.
Ob koncu prvega društvenega
leta je štelo društvo 75 izvršujočih
in 54 podpornih članov. Med
izvršujočimi člani je bilo 19 ple-
zalcev, 25 škropilcev, 18 vodarjev,
12 mož zaščite in 3 trobentarji.
Točno je bil določen tudi terito-
rij, na katerem je društvo moralo
gasiti. To območje je zajemalo
mesto Ptuj terpomembnejšedele
občin Kaniža, Breg in Krčevina.
Mestna občina je izročila
društvu svojo zastarelo gasilsko
orodje. Začeli so zbirati denarna
sredstva za nabavo najnujnejše
opreme in je v ta namen društvo iz-
vedlo dve nabiralni akciji - zbirki,
ki sta bili zelo uspešni. Za denarne
prispevkesejedrušivo obrnilo tudi
na predstojnike v gasilsko območje
vključenih občin, na zavarovalne
družbe in mestno prebivalstvo.
Uspeh je bil razveseljiv.
Po ustanovitvi društva so začeli
gasilci intenzivno vaditi. Zanimi-
vo je, da so že 20. maja 1870 sprejeli
na izrednem zboru službena pravi-
la in je moral vsak gasilec položiti v
roke predsednika zaobljubo.
Za strokovno vodstvo so pozvali
na pomoč iz Celovca tamkajšnjega
poveljnika in ta je nudil gasilcem
potrebne inštrukcije. Gasilci so
vztrajno in pridno vadili in se sez-
nanjali z rokovanjem z gasilskim
orodjem. Ptujski hišni lastniki pa
so jim radi nudili svoja poslopja za
večjevaje.
Tako piše v listinah in zapisih o
ustanovitvi prostovoljnega gasil-
skega društva Ptuj. In kako je da-
nes?
Predsednik društva:
Edvard Kozel, ing.
KOG / USTANAVLJAJO VINARSKI MUZEJ BOLFENK
Pnieli zbirati eksponate
Pokrajinski muzej Ptuj pripravlja v letu 1995 skupaj z vinogradnikom Mirkom
Mundom iz Vodrancev ustanovitev vinarskega muzeja Bolfenk na Kogu. Muzej
bo v hiši vinogradnika Mirka Munda.
Vzrokov za njegovo ustanovitev je več. Kog je
namreč eno glavnih središč vinarstva v Sloveniji,
je izrazito vinogradniško naselje z zelo dolgo vino-
gradniško in vinarsko tradicijo. Na njegovem po-
dročju se razprostirajo vinogradi, na katerih ras-
tejo pretežno visoko kvalitetne sorte vinskih trt.
Iz njih tukaj.šnji vinogradniki že več sto let pride-
lujejo kvalitetno vino. Zanj so poskrbeli izjemni
naravni pogoji in seveda pridne roke tukajšnjih
vinogradnikov. Tako se tudi kraj ponaša z mnogi-
mi priznanji, kijih že vrsto let na različnih tekmo-
vanjih in ocenjevanih pridobivajo tukajšnji vino-
gradniki in vinarji.
Vinarski muzej na
Kogu bo omogočil kul-
turni in turistični razvoj
kraja. Vplival bo na
oživljanje etnološke
dediščine Koga in okoli-
ce. Namenjen bo pred-
stavitvi vinogradništva,
z njim pa bosta prikaza-
na kultura in način živl-
jenja ljudi tega po-
dročja. Namenjen bo
domačinom, ki bodo
spoznavali svoje okolje,
pa seveda tudi obisko-
valcem, ki bodo v muze-
ju spoznavali novo okol-
je, dediščino in način
življenja prebivalcev
tega področja.
Priprave za ustanovi-
tev muzeja potekajo že od
septembra leta 1994.
Tako je bilo podpisano
pismo o nameri, h katere-
mu so pristopili štvilni
podpisniki. Finančno in
vsebinsko je bil obliko-
van projekt in koncept
muzeja, ustanovljena pa
jebila tudi projektna sku-
pina. Akcijo vodijo vino-
gradnik Mirko Munda iz
Vodrancev, Jože Piano iz
Ljubljane (M.B.A., con-
sultant za marketing) in
Pokrajinski muzej Ptuj
(v sodelovanju z etno-
loškim oddelkom grad
Velika Nedelja in etno-
loškim oddelkom Ptuj).
V januarju poteka na
Kogu zbiralne akcija et-
noloških predmetov.
Krajani Koga so bili o
tem podrobneje seznan-
jeni. Predmeti bodo po
predhodnem restavri-
ranju razstavljeni v mu-
zeju. Sicer pa bo ob raz-
stavljenih eksponatih
prestavitev Koga, vino-
gradništva in vinarstva
tudi s pomočjo slikovne-
ga gradiva, fotopovečav,
legend, makete, glasbe,
filma in diapozitivov.
Izšli bodo tudi zloženka,
katalog in razglednice.
V zbiralno akcijo so se
aktivno vključili tudi
Turistično društvo Kog,
osnovna šola na Kogu in
krajevna skupnost Kog.
V februarju bomo
pričeli priprave materia-
la oz. gradiva za muzej,
saj naj bi bila otvoritev
predvidoma v avgustu.
Za funkcioniranje muze-
ja bo potrebno v tem času
tudi ustrezno pripraviti
prostoft(hišo)za muzej.
•» Nevenka Korpič
GORIŠNICA / DOSLEJ BREZ ZAPLETOV
Končana prva sej«
občinskega sveta
s soglasno potrditvijo začasne
sekretarke občine Gorišnica, za
ketero je bila predlagana Marija
Horvat, in s potrditvijo začasnega
statutarnega sklepa je bila v petek,
12. januarja, sklenjena prva seja
občinskega sveta občineGorišnica.
Seja se je začela že 20. decembra
lani, na njej pa so poleg začasnega
poslovnika občinskega sveta spre-
jeli in potrdili še vrsto drugih
občinskih teles. Imenovali so ko-
misijo za mandatna vprašanja, vo-
litve in imenovanja, ki jo sestavlja-
jo predsednik Daniel Polajžer ter
člana Vekoslav Čagran in Rajko
Zavec. Soglasno so potrdili na
prvih volitvah izvoljeni 16-članski
občinski svet, ki ga sestavljajo:
Slavko Rižnar, Zlatko Sok, Janko
Bezjak, Alojz Žiher, Stanislav
Vojsk, Vekoslav Čagran, Jožef
Kline, Daniel Polajžar, Stanislav
Gole, Simon Milošič, Rajko Za-
vec, Miran Kline, Janko Žnida-
rič, Janez Rožmarin, Zvonko
Arnečič, Mirko Lesjak.
Člani občinskega sveta so med
drugim soglasno potrdili tudi
mandat za župana občine
Gorišnica Slavku Visenjaku, ki so
ga občani Gorišnice z nekaj več kot
73 odstotki glasov izvolili že v
prvem krogu lanskih volitev.
Oblikovali so komisijo za pri-
pravo statuta in poslovnika občine
Gorišnica, v njeni sestavi pa potrdi-
li Slavka Visenjaka kot predsedni-
ka ter Alojza Žiherja in Jožefa
Klinca kot člana komisije.
V nadaljevanju seje 12. januarja
so člani občinskega sveta na pred-
log komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja
soglasno potrdili še predsednika
sveta občine Gorišnica, za katerega
je bil predlagan Stanislav Vojsk,
ter podpredsednika sveta Jožefa
Klinca.
D. Sterle
JURŠINCI / ZASEDAL
OBČINSKI SVET
Morda tretje
zasedanje že ta
mesec
v občini Juršinci se je občinski svet
drugič sestal 12. januarja in takrat
izvolil svojega predsednika in pod-
predsednika. Svetniki, teh je v novi
občinski upravi devet, so se odločili
za Simona Toplaka iz SLS, pod-
predsednik pa je postal Stanislav
Holc, prav tako iz Slovenske ljud-
ske stranke. Kot je povedala tajnica
KS Juršinci in sedanja sekretarka
občinskegasvcta Angela Šmigoc,so
od prvega občinskega zasedanja os-
tala nerešena nekatera vprašanja,
tako da na zadnji seji predlaganega
Stanisiva Holca niso izvolili za
podžupana, dobil pa je mesto pod-
predsednika občinskega sveta. Na
seji so obravnavali še nekaj točk z
dnevnega reda, ključna vprašanja, ki
zadevajo ureditev nove občine, pa
bodo predmet naslednjih občinskih
sej. Kdaj bo tretja seja občinskega
sveta Juršinci, še ni znano, morda jo
bodo sklicali že ta mesec.
8- odtod in tam
26. januar 1995- TEDNIK
z BRANKOM BRUMNOM OB IZTEKU MANDATA

Branko Brumen je štiri leta vodil ptujski izvršni svet. Po porazu na volitvah za župana mestne občine Ptuj se njegovo ime pojavlja v številnih takšnih in drugačni!
kombinacijah in povezavah. Da bi več izvedeli o tem, kako ocenjuje svoje dosedanje delo, kje in kako bo v bodoče delal, smo mu zastavili nekaj vprašanj, ki gotovi
zanimajo tudi javnost.
TEDNIK Gospod Brumen, kako
komentirate volilni izid? Gotovo
ste razočarani.
B. Brumen: "Težko bi govoril o
razočaranju. Sam verjamem, da je na
svetu vse manj naključij. V demokra-
ciji je že tako, da na volitvah odločijo
tisti, ki izkoristijo pravico dosvobod-
ne izbire in se volitev udeležijo oziro-
ma so na volitve 'poslani'. Razočaran
sem nad metodami osebne diskredi-
tacije in populizma, ki so jih upo-
rabljali volilni štabi nekaterih proti-
kandidatov pri ciljnih skupinah vo-
lilcev z namišljenimi anonimnimi
pismi v dnevnem časopisju in agita-
cijo predvsem v primestnem delu
mestne občine. Gospod Luci je legal-
no in legitimno dobil mandat za vo-
denje mestne občine Ptuj. Verja-
mem, da se zaveda pomembnosti
dobljenega mandata in da bo izpolnil
predvolilne obljube: nadaljevanje in
nadgradnja zastavljenega."
TEDNIK Politika je nepred-
vidljiva. Ali ji boste še naprej zaupa-
li?
B. Brumen: "V politiki je že tako,
da morajo človeku zaupati politične
stranke in volilci. Čeprav sem bil pro-
fesionalni politik, se nikdar nisem
ukvarjal s strankarsko politiko, tudi
nikdar nisem bil član politične stran-
ke ali organizacije razen statusa sim-
patizerja Zelenih Ptuja. Politiko vi-
dim kot stroko in poklic za ljudi, ki
imajo vizijo in sposobnost iskanja
konsenzualnih rešitev med interesi
in programi političnih strank, inter-
esnih skupin in lobijev. Torej
predvsem kot sredstvo za delovanje v
javnem interesu. Funkcije predsed-
nika IS SO Ptuj nisem jemal kot de-
lovno mesto ali službo, temveč kot
smisel in način življenja, kot ure-
sničevanje vizije in javnega interesa,
sprejetih in potrjenih na razvojnih
konferencah. Očitno je odnos volil-
cevvtempolitičnopregretemčasudo
takšnega videnja in ravnanja nepred-
vidljiv."
TEDNIK Kje bo vaše mesto v
bodoče ? Ugibanj o tem je veliko.
B. Brumen: "Življenje je na srečo
polno izzivov za ljudi, ki vedo, kaj
hočejo, in so pripravljeni svoje spo-
sobnosti, znanje, osebne reference in
čas vložiti v uresničevanje zastavlje-
nih ciljev, ob zavedanju, da na tem
svetu nismo samo zato, da zadovolji-
mo primarne potrebe in poskrbimo
za reprodukcijo. Sam sem v tem tre-
nutku v dilemi, ali nadaljevati profe-
sionalno ukvarjanje s politiko ali
sprejeti nov izziv. Novoizvoljeni
župan mi je v srečevanju med kamp-
anjo in po izvolitvi zatrjeval, da v pri-
meru, če bo izvoljen, računa na moje
sodelovanje v vodstvu občine, ker bo
politiko temeljil na dograjevanju
doseženega. Do danes - mesec dni po
volitvah, v času strankarskega
trženja volilnih izkupičkov - kon-
kretne ponudbeše ni bilo, kljub temu
da sem izrazil pripravljenost, da ob
nespornem priznavanju volilnega
izida svoje znanje, poznavanje pro-
blematike, osebne in politične refer-
ence na političnem in poslovnem po-
dročju na lokalni, državni in medna-
rodni ravni tudi nadalje udejanjam v
uresničevanju sprejete vizije in raz-
vojne strategije Ptuja. Na srečo je iz-
zivov in ponudb še nekaj, tudi v real-
nem sektorju. Upam le, da bodo man-
datar in politične stranke pravočasno
spoznali, da lahko nadaljnji razvoj
zagotovi samo politika kooperativ-
nosti in da nimamo dosti ljudi, ki bi
želeli in predvsem znali uveljaviti in-
terese Ptuja v javni funkciji, ki zahte-
va celega človeka. Kam pripelje poli-
tika izključevanja, smo na Ptuju
spoznali leta 1990, po prvih večstran-
karskih volitvah. Upam, da smo se
kaj naučili."
»STATUS DRŽAVNEGA
SVETNIKA Mi JE ODPRL
MARSIKATERA VRATA«
TEDNIK Do leta 1997 ostajate
državni svetnik. Do sedaj so se sta-
lišča do gradiv DS v glavnem obli-
kovala na enem mestu. Kako bo v
novih razmerah? Kako boste sode-
lovali z novim županom?
B. Brumen: "Funkcijo državnega
svetnika in podpredsednika komisije
državnega sveta RS za regionalni raz-
voj opravljam neprofesionalno. Sta-
tus državnega svetnika mi je odprl
marsikatera vrata, da sem kot pred-
sednik IS lažje uveljavil interese Ptu-
ja na državni ravni. Pri tem sem rav-
nal po načelu: 'Misli lokalno, deluj
globalno.' Ker smo imeli na ravni IS
in SO Ptuj jasno zastavljeno vizijo in
strategijo, so stališča naslajala pre-
težno v sodelovanju s predsednikom
SO in strokovnimi službami IS in SO
Ptuj. Upam in verjamem, da bo tako
tudi v bodoče. Novoizvoljenim župa-
nom devetih občin, katerih interese
zastopam v državnem svetu, sem po-
nudil sodelovanje in pomoč pri uti-
ranju poti na državni ravni."
TEDNIK Štiri leta ste bili pred-
sednik ptujske občinske vlade.
Kako jih ocenjujete?
B. Brumen: "Malokdo dobi v živl-
jenju priložnost, da lahko aktivno
vpliva na razvoj tako velike skupnos-
ti, kot je bila občina Ptuj. In to v času,
ko smo med prvimi občinami plačali
ceno demokratizacije po prvih
večstrankarskih volitvah, ko smo si
izborili lastno državo,ko smo izgraje-
vali občino v času spremembe
družbenopolitičnega in družbenoe-
konomskega sistema, ko je Ptuj z iz-
gubljenimi delovnimi mesti plačal
nesorazmerno veliko ceno nacional-
ne in makroekonomske politike kol
posledico pozicije 'somestja Maribo-
ra' v okviru centralnoplanske regije
Podravje, ko smo gradili pozicijo
Ptuja - razvojnega središča nacional-
nega pomena, ko smo razpolagali s
74% povprečja javne porabe na prebi-
valca v Sloveniji, kar je pomenilo 5.
najnižji proračun med vsemi občina-
mi ... Relevantni rezultati opravljene
analize nesporno kažejo, dasmo bili v
času, ko mi je bil z ekipo zaupan man-
dat za upravljanje z občino, v okviru
pristojnosti občine uspešni - merlji-
vo in primerljivo z drugimi občinami
ali drugimi časi. Prepričan sem, da
smo pravočasno zaznali priložnost in
možnosti Ptuja ter jih znali uveljavi-
li. Potem ko je Slovenija navzven
priznana in konstituirana država, se
izgrajuje navznoter. Zadnja tako po-
membna preobrazba, ko se na novo
vzpostavljajo vloga in pomen mest in
pokrajin v državi, je bila v Sloveniji
konec petdesetih let, v času komunal-
ne reforme, ko je Ptuj izgubil vlogo
regijskega - okrožnega središča. Z ak-
tivnim delovanjem in sodelovanjem
na občinski in državni ravni smo
uspeli Ptuj ponovno uveljaviti kot
razvojno središče nacionalnega po-
mena na dveh od treh področij orga-
niziranja države, tretje se organizira
sedaj. Na področju pravosodja je Ptuj
sedež enega od 11. okrožnih sodišč in
tožilstev. Na področju lokalne sa-
mouprave je Ptuj jeenaod 11 mestnih
občin. Na področju državne uprave je
že pridobljen status območne enote
uprave za obrambo, podpisano pismo
o nameri za območno enoto geodet-
ske uprave in območno enoto mi-
nistrstva za okolje in prostor, pri-
dobljena je carinarnica in blagovno-
trgovinski center, ustanovljena Bi-
stra kot nov tehnološki center mi-
nistrstva za znanost in tehnologijo
RS. Zastavljena in na razvojnih kon-
ferencah potrjena in sprejeta vizija
"Ptuj jutri - podjetje lastnega razvoja
na razvojni osi Slovenije" z razvojno
strategijo je uresničena na temeljnih
strateških ciljih, kar recimo ni uspelo
Jesenicam, Piranu, Postojni, Škofji
Loki, Krškemu, Kamniku in še kate-
remu mestu, ki je bilo leta 1990 iz vi-
denja države vsaj tako pomembno
kot Ptuj.
PTUJ IMA KONKRETNE
RAZVOJNE PROGRAME
Dosedanja občina Ptuj ima sprejete
razvojne programe, ki se uresničuje-
jo. Štirinajst obnovljenih, dograje-
nih ali adaptiranih osnovnih šol, sko-
raj 200 km asfaltiranih cestin, 100 km
vodovoda, več sto novih telefonskih
priključkov, nova porodnišnica in
otroški oddelek bolnišnice,
knjižnica Ivana Potrča v Malem gra-
du, dom upokojencev, obnovljeni
vrtci, nadgradnja zdravstvenega
doma, obnovljeni kulturni spomeni-
ki, vzpodbujenih 1000 novih delov-
nih mest s kreditnimi sredstvi raz-
vojnega sklada, prenovljena infra-
strukturna, kulturna, poslovna in so-
cialna struktura starega mestnega je-
dra, pričetek izvajanja projekta ptuj-
ski podvoz ... so le nekateri najbolj
vidni rezultati nove razvojne para-
digme, ki temelji na zaupanju v neiz-
koriščene potenciale Ptuja in omo-
gočanju pogojev ter vzpodbujanju le-
teh. Občinski proračun smo s projek-
tom, vodenim na državni ravnipreko
državnega sveta, uspeli pripeljati do
92% povprečne javne porabe na pre-
bivalca v Sloveniji, s tem da je bil pro-
račun vsa štiri leta po trifaznem pos-
topku sprejet na SO Ptuj soglasno,
brez glasu proti, prav tako poročila o
delu in zaključni računi. Proračun
mestne občine Ptuj za leto 1995 je po
zakonu o financiranju občin peti naj-
višji od vseh občin v Sloveniji. V
občinah na območju dosedanje
občine Ptuj bodo v primerjavi s pro-
računom leta 1994 župani in občinski
sveti razpolagali s skoraj 200 miljoni
tolarjev več proračunskih sredstev.
Dediščina dela IS in SO Ptuj v man-
datu 1990 - 1995 torej ni zanemarlji-
va, če jo ocenjujemo realno, kar
potrjujejo tudi najvišja priznanja
občini Ptuj na državni ravni za po-
dročja varovanja naravne in kulturne
dediščine, turizma, varstva okolja in
urejanja prostora. Rezultati so
predvsem posledica politike koope-
rativnosti, ki smo jo vodili, teamske-
ga dela in nadpovprečnega
angažiranja ekipe, za kar se jim pose-
bej zahvaljujem."
RAZVOJNIH PROCESOV
SE NE DA ZAUSTAVITI
TEDNIK Nesporno dejstvo je, da
se je pod vašim vodstvom Ptuj uspel
uveljaviti v slovenskem prostoru.
To vam priznavajo tudi nasprotni-
ki. Kaj pa je za vas največji uspeh
tega obdobja?
B. Brumen: "Kot sem že dejal,
uveljavljen status razvojnega sre-
dišča nacionalnega pomena na po-
dročjih lokalne samouprave, pravo-
sodja in deloma državne uprave, ki se
vzpostavlja sedaj, saj bo takšna vloga
Ptuja, če ne bo zapravljena, verjetno
veljala naslednjih nekaj desetletij.
Verjamem, da je zavedanje
Ptujčanov, da so lahko kreatorji last-
nega in državnega razvoja, ne pa zgolj
opazovalci in izvrševalci ponujene-
ga, najboljše zagotovilo, da se vzpo(
bujenih razvojnih procesov in pr,
jektov ne da zaustaviti, lahko sel
upočasnijo. Navedeno in ustvarjen
klima, naklonjena varnemu in done
snemu investiranju kapitala, ki j
daje rezultate v prepotrebnih novjl
delovnih mestih, kaže na to, da je a
Ptuju vredno in perspektivno bivati
TEDNIK Vaše želje v novec
letu?
B. Brumen: "Osebno bom po štiri:
letih, ko so mi v strokovnih službi
odpisovali veliko večino neizko
riščenega dopusta in so bili dnevi nt
malokrat prekratki, več časa nameni
družini in prijatel jem,ki so mi vesčj
stali ob strani, pa sem jim ostal marsi
kaj dolžan. Predvsem zaradi podpoi:
velikega števila Ptujčank i:
Ptujčanov na volitvah, za kar se jin
iskreno zahvaljujem, si bom v okvin
danih možnosti tudi nadalje po svoj
ih močeh prizadeval dokazovati, d;
zastavljena vizija in razvojna strate
gija nista utopija, temveč realna raz
vojna možnost za Ptuj danes in jutn
Županu in novemu vodstvo želiro.i
ohranijo doseženo razvojno stopni«
in dogradijo zastavljeno.
Vsem občankam in občanom dose
danje občine Ptuj se v osebnem in
imenu ekipe zahvaljujem za zaupanj;
v zadnjih letih in jim želim, da bisi
jim uresničile osebne, tudi najbo!
skrite želje."
«^ Majda Goznil
RAZISKOVALNI TABOR DRAVA '94 / Piše: ANDREJ ŠORGO, prof, bio.

Na ekološkem raziskovalnem taboru Drava '94 smo se odločili, da bomo večji del svojega časa posvetili iskanju sov in njihovih izbljuvkov na področju Haloz. V preteklih letih (Šorgo 1991 a, b, Šorgo 199!
a, b, Šorgo 1993 a) smo preučevali predvsem Dravsko - Rujsko polje in Slovenske gorice, tako da so Haloze ostale najvecia bela lisa v poznavanju sov ter malih sesalcev na območju občine Ptuj.
Metoda dela je bila enostavna. S
kombijem smo napravili več eks-
kurzij po občini Ptuj. Na izbranih
mestih, kjer smo ocenili, da bi lahko
živele sove, smo napravili krajše
postanke. Na mestu postanka se je
skupina razdelila v dva dela. Av-
strijski del skupine - Martin in dva
Štefana - so pod drevjem iskali
izbljuvke sov, medtem ko so Barba-
ra, Borut, Mateja in Tanja po-
skušali pridobiti podatke o bivanju
sov z anketiranjem domačinov.
Najdene sovje izbljuvke smo v la-
boratoriju premerili in ugotavljali
sestavo plena v njih (Šorgo 1993b).
PREGLED PO
LOKALITETAH
# Polenšak
Intenzivno smo preiskali gozdove
v okolici Polenšaka. Raztreseno smo
našli izbljuvke lesne sove in nekaj
izbljuvkov, ki bi lahko pripadali veli-
ki uharici.
# Gradovi in grajski parki
Dornava - grajski park (25. 6.
1994); 4 izbljuvki lesne sove.
Tumišče - grad in grajski park(25.
6.1994): kljub intenzivnemu iskanju
nismo našli nobenih sledi bivanja
sov.
Negovski grad - grajsko pod-
strešje in park (26.6.1994): stari, od
moljev razžrti izbljuvki lesne sove.
Kidričevo - podstrešje, drevesa v
okolici gradu (27.6.1994): nekaj sta-
rih izbljuvkov lesne sove.
Ravno Polje - grad in park (27. 6.
1994): prebivalci sovo slišijo. Iz opa-
zovanj preteklih let (Šorgo 1991)
sklepamo, da slišijo lesno sovo.
Bori - podstrešje in park (28. 6.
1994): 1 star razpadel izbljuvek lesne
sove. Po pripovedovanju domačinov
gnezdi sova v dimniku. Štumberger
(ustno) je na gradu opazoval čuka.
Zavrč - okolica gradu (28.6.1994):
25 celih izbljuvkov in nekaj razpad-
lih izbljuvkov je pripadalo lesni sovi.
5 svežih izbljuvkov je bilo čukovih.
Po pripovedovanju domačinov sove
slišijo vsak večer. Videli so jih, ko so
krmile mladiče.
# Cerkve in pokopališča
Rogoznica pri Ptuju (25.6.1994): v
borovem nasadu tik ob pokopališču
smo nabrali več kot petdeset celih
izbljuvkov male uharice.
Zavrč - zgornja opuščena cerkev
(28. 6. 1994): 3 izbljuvki lesne sove.
Na podstrešje nismo mogli.
Sv. Ana nad Dolanami (Haloze -
29.6.1994): sov ne slišijo. Izbljuvkov
v okolici nismo našli.
Zupnišče v Vidmu pri Ptuju (1. 7.
1994): izbljuvkov nismo našli.
• Haloze (29.6.1994 in 1.7.1994)
Hrastovec 130:  gnezdo je v
srednjem dimniku hiše. Slišijo jih
vsako noč.
Belski Vrh 22: slišijo skovikanje,
pred dnevi sovidelisovo,ki jeprilete-
la iz gozda za hišo.
Belski Vrh 18: deset let so imele
gnezdo na lipi z bršljanom. Vsako
leto so imele po dva mladiča. Ob mra-
ku jo vidijo vsak večer. Letos ni gnez-
dila.
Veliki Vrh: na drevesu v grapi pod
vinogradi so prenočevale male uhari-
ce. Videl i so j ih vzletati po 12 in več. V
letošnji zimi so sove pokončali.
Dravinjski Vrh 27: sovo so videli
vzletati s hrasta. Slišijo jih iz oko-
liških gozdov. Opisali so jo kot "mala
siva sova".
Dravinjski Vrh (kontrolna točka
Haloške planinske poti): vsako jutro
slišijo sove na drevju za hišo.
Majski Vrh (hiša brez številke pod
hišo št. 23): čuk gnezdi v dimniku.
Čuka smo videli odleteli v gozd.
Majski Vrh 12: lesna sova poje vsak
večer na češnji pred hišo. V grapi pod
hišo so sove gnezdile v dimniku
opuščene hiše.
#ŠTURMOVCI
Preiskavi terena v Šturmovcih smo
namenili celo dopoldne. Kljub in-
tenzivnemu iskanju smo našli le eno
samo pero pegaste sove.
SESTAVA PLENA
Sestava plena treh vrst sov je prika-
zana v tabeli.
Na letošnjem taboru smo imeli dve
možnosti. Odločiti smo se morali
med iskanjem sov na nam neznanih
terenih ali pa kontrolo že znanih lo-
kalitet. Odločili smo se za prvo
možnost in zbrali precej podatkov o
Tabela 1: Sestava plena sov
bivaniu sov v Halo/ah, žal pa smo
našli le tri lokalitete, na katerih smo
lahko nabrali izbljuvke. Pa še tu smo
večje število izbljuvkov našli le v
Zavrču. Druge lokalitete, na katerih
smo nabrali izbljuvke, so nam bile
znane že od prej, obiskali pa smo jih
predvsem zato, da smo zbrali materi-
al, na katerem smo se učili določevali
plen.
Med pomembnejšimi podatki, k
smo jih uspeli zbrati, bi posebej pou
daril vse najdbe čuka. Čuk velja v Ti
hodni Evropi za eno od najboi
ogroženih vrst ptic, tako da je vsak
najdba še toliko pomembnejša. Pre/
godaj je še za kakršnekoli zaključke
vendar slutimo, da v Halozah živi š
relativno močna in stabilna populi
cija čuka. Ob neprevidnih posegih
naravo in divji urbanizaciji, ki smol
priča, pa se lahko stanje v irenutk'
poslabša.
V Halozah smo izvedli še za dv
skupinski počivališči malih uharif
na katerih je prenočevalo ludi več k«
kor 50 sov skupaj. Vsaj eno od pr(
nočišč je bilo uničeno.
V okolici Polenšaka nas je presen«
tila najdba izbljuvkov, ki smo jih pf
pisali veliki uharici. Žal ptice nisiH'
našli.
Mirno lahko trdimo, da je lesU
sova najbolj razširjena vrsta sov v tel
koncu Slovenije. O stopnji njefl
ogroženosti je težko govoriti, žal P
smo v pogovorih z domačini vse pr'
večkrat zaznali željo po nagačeH
sovi, sovi v kletki ali pa kar tako - ^
zabavo ubili sovi.
(Seznama literature zaradi obsežnoi"
v Tedniku ne objavljamo, najdete pa i'
lahko v poročilu z letošnjega raziskovi^^
nega tabora, ki so ga izdali Zeleni f^^
ja.)
TEDNIK -26. januar 1995
od tod in tam - 9
PREDSTAVLJAMO VAM ... / IVAN SISINGER, POSLANEC
Ontimist nt unokoteiice, detctvce in aosffce
Ivan Sisinger je izredno prizadeven in prepričljiv poslanec v državnem zboru, zagotovo tudi eden pionirjev političnega vzpona Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ki je na
volitvah dosegla presenetljive štiri odstotke glasov. Sisingerjeva prizadevanja in nenehna prepričevanja v parlamentu in stranki so kronana z uspehom, ki se še stopnjuje: njegova
stranka postaja vse močnejša in glede na to, da se število upokojencev še povečuje (tudi pomlajuje), bo njena vloga v slovenskem političnem prostoru zagotovo vse bolj pomembna.
Ob vsem tem je poslanec Sisinger eden tistih redkih Slovencev, ki nikoli ne pozablja in celo večkrat poudarja, od kod je doma: "Še vedno se čutim Ptujčana, saj sem doma iz Formina,
čeprav že od mladih učnih let živim - sedaj seveda z družino - v Mariboru."
TEDNIK Politična pre-
pričevanja in prerekanja gor ali
dol, zagotovo ste v parlamentu v
minulem letu opravili izredno ve-
liko dela, saj je bilo treba sprejeti
kup raznih zakonov, določil in
drugih za državo pomembnih ak-
tov.
I. Sisinger: "Zagotovo je bilo
opravljenega veliko dela, čeprav je
bilo v očeh državljanov, ki so
spremljali delo parlamenta po jav-
nih medijih, velikokrat izpostavl-
jeno le politično prepričevanje in
prerekanjemed poslanci izpozicije
in opozicije. Zase lahko trdim, da v
državnem zboru nikoli nisem rav-
nal tako, ampak vedno v interesu
ne samo upokojencev, gasilcev ali
športnikov, ampak vsega sloven-
skega naroda. Kot poslanci vendar-
le nosimo velik del odgovornosti,
saj je bilo in je še treba v razmeroma
kratkem času sprejeti kupzakonov,
podzakonskih in drugih aktov, ki
so za mlado državo nujno potreb-
ni."
TEDNIK Mnogi poslanci svoje
naloge niso vzeli tako resno kot
vi, kajti nemalokarat je parla-
ment sklepal na robu sklepčnosti,
saj je od 90 bila prisotna komaj
dobra polovica poslancev.
I. Sisinger: "Res je in sam se za-
radi tega resnično velikokrat je-
zim, kajti do sedaj nisem bil odso-
ten niti na enem zasedanju. Imeli
pa smo zares veliko dela. Lahko
vam povem, da smo imeli v letu
1994 poleg 11 rednih kar 19 izred-
nih sej, kar je skoraj nenormalno.
Sprejeli smo več kot 300 raznih za-
konov, več kot 110 ratifikacij naj-
različnejših sporazumovz drugimi
državami, obravnavali skoraj 1000
najrazličnejših zadev, pa več kot
4000 različnih predlogov, ki so jih
predlagala najrazličnejša delovna
telesa, itd. Kot je povedal predsed-
nik državnega zbora, smo za vse to
delo v lanskem letu poslanci prese-
deli več kot 7 in pol mesecev. To je
verjetno edini parlament v Evropi
in tudi v svetu, ki je v tako kratkem
času opravil toliko dela.
Pričakujem, da letos ne bo nič
boljše, nič manj napeto, saj mora-
mo dodelati še celo vrsto zakonov.
Mogočebomanj napetozadnjeleto
parlamenta v sedanji sestavi, torej
leto 1996, saj bi po predvidevanjih
glavnino dela morali končati le-
tos."
TEDNIK Kaj menite o novem
razmerju političnih sil po lokal-
nih volitvah oziroma o vplivu tega
razmerja na delo parlamenta?
I. Sisinger: "Čeprav nekateri
trdijo obratno, sem prepričan, da
po lokalnih volitvah prihaja do
bistveno drugačnega razmerja. Re-
volucionarna sprememba je že v
pristojnostih, saj bo recimo občin-
ski svet sam 6dločal o zadevah, ki so
bile do sedaj v domeni občinske
skupščine iz izvršnega sveta.
Kar pa se tiče političnega raz-
merja: res je, da so se nekatere
stranke na volitve pripravile bolje,
drugespetslabše. In stanjepo volit-
vah je samo odsev vloženega truda
in priprav v posameznih strankah.
Zato so ponekod predvsem zaradi
boljše pripravljenosti zmagali do
sedaj skoraj anonimni kandidati.
In prav zaradi tega ne razumem ne-
katerih prenapetih političnih
strasti, ki se razraščajo v prave kon-
flikte. Skrajni čas je, da se politične
strasti umirijo, kajti šele potem bo
možno preudarno odločati o izred-
no pomembnih zadevah za našo
mlado državo."
TEDNIK Ali se vam ne zdi, da
so tudi nekateri poslanci potreb-
ni temeljite zresnitve, kajti milo
rečeno zelo neodgovorno je, da
ste v parlamentu pogosto sklepali
na robu sklepčnosti?
I. Sisinger: "Osnovna zgodba je
jasna. Če nekaj predlaga opozicija,
bodo pri glasovanju manjkali pos-
lanci iz vrst pozicije in obratno. Ta-
kim primerom, ki dišijo po nezre-
losti, smo seveda priča tudi v razvi-
tem svetu, zato bolj zamerim tistim
poslancem, ki se pogosto iz neupra-
vičenih razlogov sej ne udeležujejo.
Prisotnost poslancev je v vsakem
trenutku ugotovljiva s stiskom na
gumb in moje mnenje je, da bi proti
tistim, ki pogosto manjkajo, re-
snično morali ukrepati. Dosedanje
finančne sankcije, razni odtegljaji
za neudeležbo na seji, očitno niso
dovolj učinkovite."
TEDNIK Morda zato, ker so
poslanske plače resnično precej
visoke?
Ivan Sisinger, vedno in povsod
optimist.
I. Sisinger: "To nam velikokrat
očitajo. Ne rečem, da so plače
majhne ali da niso na nivoju. Mo-
ram pa vam iskreno povedati, da za
takšno celodnevno delo niso tako
velike, sploh pa če si poleg tega še
član raznih komisij in odborov.
Moj delovni dan se prične zgodaj
zjutraj in se včasih konča še krepko
po polnoči. In če vzamemo, da pos-
lanecz minulim delom vred prejme
okoli 185.000 tolarjev, mislim, da
ni pretirano, kajti kolikor vem,
imajo nekateri direktorji - tudi sla-
bih firm - po dvakrat ali trikrat toli-
ko. Slišal sem tudi za razmerje 1
:10,panihčenikomurnič... Lahko
bi očital sindikatom, da so prav tu
premalo glasni."
TEDNIK Zagotovo bodo tudi
sindikati morali pokazati več
učinkovitosti, predvsem pa se
bodo morali otresti očitkov, da so
strankarski.
I. Sisinger: "Nacionalni interes
mora biti, da bi se številni brezpo-
selni, a za delo sposobni čimprej
vrnili v delovna okolja, da bodo za
svoje delo dobili plače in jih potem
spet porabili za svoje potrebe. Ta
proces ne sme biti prekinjen, tako
kot je sedaj, in žal sindikati tu re-
snično niso učinkoviti; pravzaprav
njihovega stališča nihče ne jemlje
dovolj resno."
TEDNIK In zato imamo v Slo-
veniji razmerje med zaposlenimi
in neaktivnimi prebivalci 1,4:1.
To pomeni da za vsakega upoko-
jenca skrbi zaposlen in pol, torej
je obremenitev več kot očitna.
I. Sisinger: "Držalo bo, kajti po ■
nekaterih podatkih imamo v Slo-^
veniji okoli 700.000 redno zaposle- ■
nih in okoli 460.000 upokojencev]
oziroma neaktivnih prebivalcev.!
To je resnično huda obremenitev '
in dobro vemo, zakaj je tako: ker je
vlada s svojimi ukrepi pred dobri-
mi tremi leti povzročila rapidno,
skoraj prisilno upokojevanje ljudi;
Število zaposlenih je bilo treba
čimprej zmanjšati tudi z upokojit-
vami. Vsi ventili so bili odprti,
samo da bi upokojili čimveč 'pre-
sežnih' delavcev - z dokupi let, tako
ali drugače, samo čimprej v penzi-
jo. Že takrat bi morali misliti na te
obremenitve. Na srečo se stanje
počasi vendarle umirja in iz-
boljšuje, sicer ne vem, kako bi šlo
naprej."
TEDNIK Do sedaj je veljala
trditev, da je Desus nestrankar-
ska organizacija upokojencev
Slovenije. Ali je še vedno tako?
I. Sisinger: "Demokratična
stranka upokojencev jevseod usta-
novitve ideološko neopredeljena,
pri reševanju problematike pa so-
deluje z vsemi izredno korektno.
Nekateri ne morejo dojeti, da smo
se ob volitvah za državni zbor do-
govorili pripadniki štirih strank:
Delavske stranke Slovenije, Soci-
aldemokratske unije, SDP in De-
mokratične stranke upokojencev
predvsem zato, da smo skupaj nas-
topili in kandidirali. Demokra-
tična stranka upokojencev pozneje
ni šla na ustanovni kongres stranke
socialdemokratov Slovenije, v ka-
teri naj bi bile te štiri stranke. Pre-
pričan sem, da se upokojenci nikoli
nebomo združevali z nikomer,am-
pak bomo sami zastopali interese
svojih članov, torej upokojencev,
in zato smo tudi sami kandidirali v
občinske svete. Kot veste, smo do-
segli kar lep uspeh."
TEDNIK Zakaj se vaša stranka
ne ogreva za spremembe zakona o
pokojninskem in invalidskem za-
varovanju?
I. Sisinger: "Predloge novega za-
kona smo v parlamentu že veliko-
krat premlevali in državni zbor je v
prvem branju sprejel 23 pomemb-
nih sklepov, ki zavezujejo vlado in
predlagatelja - ministrstvo za delo,
da pripravijo za drugo branje 'čis-
tejši'zakon. Demokratičnastranka
upokojencev je ostro nasprotovala
nekaterim točkam. Bistvo izhaja iz
našega prepričanja, da ni mogoče
spreminjati 160. člena,kibi upoko-
jencem zagotavljal pokojnino s
poračuni; to pomeni sprotno us-
klajevanje pokojnin z rastjo plač.;
In ker je vlada predlagala ravno,
obratno, da bi prenehali usklajeva- i
ti pokojnine z rastjo plač, smo bili'
odločno proti temu. Zahtevamo |
vse poračune, kot so bili v lanskem •
letu, obenem pa zahtevamo spre-:
membenovega 159.člena,kidovol-
juje nižje razmerje med plačami in
pokojninami, če v skladu ni dovolj
sredstev. V sedanjem zakonu lepo
piše, da se pokojnine usklajujejo z
rastjo plač v razmerju najmanj 85
odstotkov in prepričani smo, da je
to za upokojence najbolj spre-
jemljivo. Zaradi tega si v DeSUS v
bistvu želimo, da bi na tem po-
dročju vsebinsko ohranili dose-
danjo zakonodajo."
TEDNIK Višine pokojnin so za
mnoge nepravične, v Sloveniji je
vse več pripomb na razmeroma
visoke pokojnine bivših oficirjev
JLA?
I. Sisinger: "To je res. Glejte,
vsak, ki se upokoji, stori to na osno-
vi veljavnega sistemskega zakona.
Ta pa v bistvu dovoljuje izbiro na-
jugodnejšega 10-letnega razmerja
na osnovi dohodkov, ki so bili
vloženi v pokojninski sklad. In ker
so oficirji v JLA prejemali kar lepe
plače, so tudi njihove pokojnine v
primerjavi z drugimi sedaj razme-
roma visoke. Parlament je lani
sprejel sklep, da mora vlada pripra-
viti nov predlog zakona, s katerim
bodo regulirane tudi te in podobne
pokojnine."
TEDNIK Pred nami so skle-
panja kolektivnih pogodb za novo
časovno obdobje. Ali se vam ne
zdi, da so razmerja med za-
jamčenimi plačami, ki so 27.000,
in pokojninami, ki so trenutno
33.700 tolarjev, v neskladju?
I.Sisinger: "Veste, da so ali pa še
bodo kolektivne pogodbe sklepali
trije partnerji: vlada, sindikati in
gospodarska zbornica. In ravno te
dni potekajo pogovori o določitvi
novih osnov za leto 1995. Sindikati
seveda zahtevajo višje osnove, in če
se bodo z vlado uspeli dogovoriti -
mislim, da je ta v svojih stališčih že
nekoliko popustila -, potem bo mo-
rala tudi zbornica.
Osebno pa menim, da sta obe ka-
tegoriji prenizki. Tako kot so pre-
nizke pokojnine, so seveda nizke
tudi zajamčene plače. Ob tem ne
smemo pozabiti, da si nekdo, ki
svoje delo vlaga 35 ali 40 let, mora
zaslužiti pokojnino za zadovolje-
vanje svojih eksistenčnih potreb."
TEDNIK Kakšno pa je vaše
osebno mnenje o očitkih delav-
cev z območja mariborske regije,
da center v Ljubljani načrtno
uničuje gospodarstvo maribor-
ske regije?
I. Sisinger: "Kolikor vem, ob-
stajajo očitki na dveh straneh: vla-
da očita nesposobnost vodilnih ka-
drov v mariborskem, gospodarstvu,
delavci pa so prepričani, da je glav-
na krivda med ljubljansko smeta-
no, ki pač ne dovoli, da bila še kate-
ra regija industrijsko močna. Re-
snica je po mojem nekje vmes, kajti
poslanci mariborske regije smo že
leta 1993 predlagali in sklenili, da
je treba ustanoviti poseben team
strokovnjakov, ki naj bi skupno
reševali vse nastale probleme, pa s
tega ni bilo kaj prida uspeha. Šele
potem ko smo lani poslanci zadeve
ostreje postavili, je prišlo do tega,
da je predsednik vlade dr.
Drnovšek prišel v Maribor z
močno ekipo ministrov in da so se
zadeve premaknile."
TEDNIK Mnogi verjetno ne
vedo, da ste že dobrih 40 let pre-
dan tudi gasilstvu. Še zmeraj ste
član domačega GD Formin, ne-
kaj 10 let ste tudi član GD Mari-
bor-Studenci, ste tudi strokovni
svetovalec Gasilske zveze Slove-
nije pri Zvezi gasilskih društev
občine Ptuj, ste pa tudi eden od
iniciatorjev novega zakona o
požarnem varstvu in zakona o ga-
silstvu.
I. Sisinger: "Oba nova zakona-o
gasilstvu in požarnem varstvu - sta
nastajala s pomočjo sodelavcev iz
ZGD občine Ptuj in vse prve teze,
ki so bile predlagane pred leti, smo
postavili skupaj prav v Ptuju. Izha-
jamo iz tega, da je društvo listo, iz
katerega izhaja vse drugo, kar jega-
silskega. Z obema zakonoma smo
tudi zagotovili, da postanejo gasil-
ska društva lastniki premične in .
nepremične gasilske imovine. S i
tem smo potrdili to, kar že imamo,;
sočasno pa smo želeli jasno poveda-
ti, kakšne so obveznosti države do \
vprašanja financiranja, zagotav-'
Ijanja tehnike in opreme. Dejstvo '
je, da je po novem osnovni vir fi- j
nanciranja vsakega gasilskega
društva proračun države in pro-
račun lokalne skupnosti (občine).
Ob tem smo sprejeli še zakon o nar-
avnih in drugih nesrečah, ki vse
skupaj samo še dopolnjuje.
Nečesa se moramo zavedati: sko-
zi Ljubljano lahko prikoraka tudi
50.000 uniformiranih gasilcev, pa
nam prav nič ne pomaga, če ti gasil-
ci nebodozadovoljivoopremljeniz
gasilsko tehniko in opremo. To pa
je tudi dolžnost države. Tu nas čaka
še veliko delo in v letošnjem letu
bom vložil vse svoje sile, da nam
bodo državni organi to tudi zagoto-
vili."
TEDNIK Ostajate torej opti-
mist v vseh pogledih?
I. Sisinger: "Vseskozi sem bil in
ostajam optimist. Nezaposlenost,
slabe plače in pokojnine nas
mučijo, a prepričan sem, dasezadc-
ve počasi in vztrajno normalizira-
jo. Mislim, da je še dovolj rezerv v
financah in kapitalu, pa tudi v de-
lovni sili. To pa so osnovna zagoto-
vila za optimistično prihodnost.
Zato sem optimist tudi za vse upo-
kojence, zaposlene in nezaposlene,
pa tudi za gasilce. Vsem tem
obljubljam, da bom v parlamentu
dal zanje vse od sebe."
•♦.M. Ozmec
BUKOVCI / 100 LET JULIJANE KUKOVECl
»Da bt te bi bita zctravaN
župan mestne občine Ptuj
dr. Miroslav Luci je v petek, 20.
januarja, skupaj s predstavniki
krajevne skupnosti Markovci
obiskal eno najstarejših kra-
jank - Julijano Kukovec iz Bu-
kovcev 102, ki bo 17. februarja
praznovala svoj 100. rojstni dan.
Slavljenki je nazdravilo tudi
šest njenih že "krepko odraslih"
otrok, gostje pa so ji izročili
šopke cvetja in spominska darila
ter z njo obujali spomine na trdo,
a izredno razgibano življenje
skromne, a ponosne in še vedno
čile kmečke matere. Visokega ju-
bileja se bo zagotovo veselilo tudi
njenih 12 vnukov in 21 pravnu-
kov.
Beseda je dala besedo in poka-
zalo se je, da je Julijana Kukovec
kljub letom še vedno izredno
zgovorna, saj je med svojimi žel-
jami izpostavila predvsem dve:
"Da bi bila zdrava in da bi dobila
kak dinar..." Kljub temu da jevse
življenje trdo delala in garala na
srednje veliki kmetiji, namreč
nima nobenih prejemkov in "za
Dr. fAiroslav Luci je stoletni Julijani Kulcovec izročil šopek in spominsko
darilo. Foto: M. Ozmet
vsak dinar je lahko hvaležna svo-
jemu sinu in snahi", kjer preživl-
ja jesen življenja.
Ko smo jo obiskali pred 15 leti,
je ob 85-letnici brala Tednik še
brez očal. Tokrat je lahko tako
prebralalenekaj naslovov,zatosi
sedaj želi tudi očala. Ampak za
novo leto je nekaj voščilnic kljub
temu napisala sama, za silvestro-
vo pa je bojda tudi zaplesala z
enim od svojih vnukov.
Večo njenem bogatem življen-
ju pa v enem prihodnjih Tedni-
kov.
^-OM
PREJELI SMO
v Tedniku z dne 19.1.
1995 je bil na strani? v
rubriki "Prejeli smo" ob-
javljen članek g. Ivana
Pšajda z naslovom
Športni praznik ali ve-
selica.
Gospod Pšajd! Kot
član za Vas "diietantske
komisije" za vrednotenje
rezultatov Vam moram v
kratkem odgovoriti na ta
članek, niakor pa si, kot
to Vi mislite, ne mislim do-
pisovati na straneh Ted-
nika. Komisija je bila prej
strokovna kot diietantska
- ali patudi ne; dopuščam
Vaše nasprotno mišljen-
je. Že na začetku sestan-
ka oziroma dela komisije,
ki naj bi dala odgovor na
to, kdo bo najboljši šport-
nik, sem podal svoje
mišljenje. Ker mislim, da
sem ravnal prav, ga
zapišem v Vašo vednost:
°Če naj bi še drugo leto
sodeloval v podobni ko-
misiji, bi želel, daje mate-
rial pripravljen prej in bolj
sistematično, da se
bomo lažje odločali."
Mislim, da so pri odgo-
vorih bili klubi tisti, ki so
dali premalo podatkov,
ali pa tisti, ki je to gradivo
pripravljal. Imam tudi
predlog, da bi se v pri-
hodnje opravilo glaso-
vanje preko našega Ted-
nika. Obstajajo različne
možnosti. To, da sta Vi in
Vaša dekleta vrnili priz-
nanje, je že druga stvar.
Žal pa se godijo krivice ali
diletantstvo tudi drugje.
Bilo bi dobro, da bi pre-
brali članek o podelitvi
priznanj najboljšim
športnikom Slovenije za
Ni mi jasno, zakaj toliko j
mešate podjetnike in no-
vopečene politike. Če ste;
imeli kaj konkretnega, bi
lahko navedli imena in
priimke ter zakaj. Prav
tako mi ni jasno, zakaj;
iščete in praktično izziva-'
te odgovor od podpred-
sednika ŠZ Ruj in člana
sveta zavoda gospoda
Gomilška in ne od pred-
sednika Športne zveze
Ruj in predsednika Jav-
nega športnega zavoda.
Če izzivate odgovor, mo-
rate tudi dati elemente, ki
bi lahko bili predmet od-
govora. Če jih nista na-
vedli v članku, me potem
vjari kači možnih odgo-
vorov tudi ne zanimajo.
Prav pa Vam dajem
glede same prireditve
oziroma podelitve priz-
nanj najboljšim športni-
kom za leto 1994, ki je
bilo 1.1. 1995 v dvorani
Kidričevo. O tej prireditvi
je bil objavljen tudi moj
članek. Želel bi, da se po-
data še dve izjavi, ki sem
ju zabeležil na tej priredit-
vi.
Še enkrat pa bi zapisal,
da bi bilo dobro, da bi bilo
manj diletantov in oseb-
no naravnanih ljudi nas-
ploh. Žal komisija ni bila
takšna. Želja in osebno
zadovoljstvo bi mi bilo,
če bi ljudje, ki delajo v
športu, že sedaj pričeli s
predlogi o ocenitvi rezul-
tatov, o načinu izbire kan-
didatov za najboljše
športnike v ptujski občini,
da zopet ne bi bilo besed,
katerih pojmovanje in
razčlenitev sta vprašljiva,
da bi bilo čim manj krivic
in čim več javnega dela. S
tem bi verjetno odpravili
še zadnje dvome.
S spoštovanjem!
Danilo Klajnšek
10-zanimivosti, rp:portaže
26. januar 1995- TEDNI
•fr Vesna Ribaril / Peti del; Večina Brazilcev živi po načelu čimpnanj skrbi in čimveč zabave; vedno se najde lažja pot
BI VOZ I f 1^(1 ff Kužbci BidjUi
mefa> sambe in nasprofij
Moja glava pa se medtem ukvarja z razmišljanjem o revščini in bogastvu, množicah
pohabljenih in bolnih, ki dve nadstropji nižje čakajo na svoj delež pomoči. Pogra-
bi me melanholija spričo nemoči vplivati na karkoli od tega. In da ne bi preveč
zabredla v notranja depresivna razglabljanja, ki ne vodijo nikamor, si skušam pozitivno nas-
likati svojo drobceno vlogico pri vsem skupaj. Tam, v Amazoniji bom s svojim znanjem po-
skušala pomagati konkretnim ljudem.
Hvala bogu, da je Luis končal z
delom. Pozno je že in imava le še
slabo uro časa, da se skozi pro-
metni kaos prebijeva iz Niteroja
do centra Ria. Danes moram
plačati letalske vozovnice za Ma-
naus. Vsa zadihana uspeva pri-
teči do agencije nekaj minut, pre-
den jo zaprejo.
Ampak glej ga zlomka: ne spre-
jemajo potovalnih čekov! V nor-
malnih okoliščinah bi zadeva mo-
rala funkcionirati. Kadar pa se v
državi z več kot 150 milijoni prebi-
valcev odločijo, da bi zamenjali de-
nar, pokopali bankovce z nepreg-
lednimi vrstami ničel, ki so sad
vrtoglave inflacije, in pridobili
trdno valuto, tega pač ne gre za
šteti med normalne okoliščine. Re-
snici na ljubo pa so v Braziliji
takšne menjave denarja že kar vaje-
ni - v zadnjih osmih letih so to sto-
rili že kar petkrat in tako z vsemi
cruzeirosi, cruzadosi, cruzado novosi,
cruzeros reaisi in tokrat z reasi Aali
možnost mnogim popularnim in
slavnim Brazilcem, da so bili ove-
kovečeni na bankovcih. Jim bo to-
krat zares uspelo pokončati inflaci-
jo? Izobraženi ljudje se zavedajo,
da takšne papirnate poteze nimajo
nobene vrednosti brez korenitih
sprememb v gospodarstvu, teh pa
ni. Gre pač še za eno od predvolil-
nih potez peščice ljudi, ki ima v ro-
kah oblast, in večina razgledanih
ljudi se strinja z mnenjem, da bo
stabilnost valute vzdržala
kvečjemu do jesenskih volitev. Po-
tem pa bo na sporedu ista stara pe-
sem. Če pa se pogovarjaš o novem
denarju s preprostimi, naivnimi
ljudmi, se ti ponosno nasmejejo in
pravijo: "Argentini je uspelo, zakaj
ne bi še nam!?" Tudi jaz vam od
srca želim, da bi bilo res tako,
čeprav je upanje majhno in imam
sedaj težave s potovalnimi čeki,
živi jen je v Braziliji pa je s to menja-
vo postalo skoraj dvakrat dražje
kot sicer. Torej bo jutri treba še en-
krat sem na centralno banko, ki v
tem času edina v centru Ria menja
potovalne čeke. Zato pa imam da-
nes možnost za večerno-nočni og-
led centra. Glavna avenija - Aveni-
ja Rio Branco, ki nosi ime po Beli
reki - ni v mraku prav ničbela, jepa
osvetljena z milijoni luči in neon-
skimi reklamnimi napisi, ki
označujejo sedeže vseh pomemb-
nih tujih in domačih podjetij v ne-
pregledni vrsti bogatih, imenitnih
stolpnic. Z Luisom zaokroživa
proti ob tem času mirnejšemu pre-
delu ob obali. Moderna galerija
trenutno gosti razstavo - o čem
drugem kot o zgodovini nogometa
in svetovnih nogometnih prven-
stev. Na sami obali leži tudi leta-
lišče za notranji letalski promet -
Santos Dumont. Letališče pomeni
glavno povezavo s 500 km oddalje-
nim Sao Paolom. Zračni most Rio -
Sao Paolo je povsem upravičeno
ime za to povezavo, saj letala tudi
ponoči vzletajo vsake pol ure. Ne-
daleč je mondena Marina da Glo-
ria. Že v jadranskih marinah jebilo
občudovanje krasnih jadrnic moj
priljubljeni bobi, kakšne jadrnice
morajo imeti šele tukaj!
Prijazen vojak, s katerim se za-
pleteva v pogovor, medtem ko je na
častni straži ob spomeniku padlim
v II. svetovni vojni, pa naju posva-
ri. Pravi, da je v parku od spomeni-
ka do marine v nočnem času precej
kriminala, zato se na račun varnos-
ti svoji ljubezni do hobija odpo-
vem. Saj pravzaprav že samo dejst-
vo, da se med tropskim zelenjem
sprehajam po nočnem Riu, kar
težko dojemam. Kruta realnost
bolnišnice - dopoldanska izkušnja
- se mi v tem trenutku zdi skoraj
tako daleč kot domovina, proti ka-
teri nastalgično zrem na obali At-
lantika, obrnjena nekam proti se-
verovzhodu.
Se nikjer nisem srečala toliko
ljudi, ki b: toliko časa prebili pri te-
lefonskih razgovorih kot tukaj v
Braziliji. Tudi Luis je eden od
njih. Že navsezgodaj se vrstijo po-
govori; kličejo ga ljudje, ki prihaja-
jo na prakse. Pogovarja se z Beo-
gradom in dobim pozdrave iz Ju-
goslavije. Prav radovedna sem,
kakšno je njihovo trenutno mnen-
je o Sloveniji in Slovencih. Spoz-
navam, da so Brazilci tudi pravi
mojstri v iskanju "easy way". Sama
bi porabila več kot ves dopoldan,
da bi v centru uredila vse potrebno
in plačala letalske karte. Luis pa je
poklical nekaj agencij in na koncu
našel varianto, po kateri sva v Nite-
roju uredila vse potrebno v slabe
pol ure! Tako. Karte imava, Alen-
ka je tudi že skoraj zdrava. Se malo
in začelo se bo zares. Čeprav sva tu-
kaj že skoraj cel teden, še vedno
trdno zaupava zdravim, trdnim ev-
ropskim načelom - da stvari pote-
kajo tako, kot si jih zastaviš. Ne
veva še, da je tukaj možno marsikaj
- tudi presenečenja in komplikaci-
je v zadnjem trenutku, pa tudi
rešitve niso problem, saj se tu v
glavnem držijo pravila "Don't wor-
ry, be hoppy!" In zato najprej še ena
nogometna tekma Brazilija - Šved-
ska.
Linina mama je kar vznemirje-
na. Najprej dve Slovenki na obisku
čez vikend, sedaj pa še kopica Lini-
nih prijateljev, ki so prišli gledat
tekmo. Podkrepimo se s pivom in
popcornom in navijamo, navijamo
za rumeno-zelene. Pa ne pomaga
dovolj. Rezultat je ob koncu neod-
ločen. Zaskrbljeno pričakujem na-
daljevanje dogajanj. Če je po zma-
gah na sporedu splošno rajanje in
zabava, kaj se bo zgodilo sedaj ? Ve-
soljni potop zaradi brazilskih solz?
Kje pa! "Gremo na bližnjo plaži
pogledat, kaj se dogaja," naju pova
bijo prijatelji. Le kako mora tuk
res izgledati karneval, s;
sprašujem, medtem ko v sebi pre
magujem tesnobo ob srečanju:
ogromno množico ljudi, ki me ob
daja, takoj ko se znajdemo v bližin
plaže. Razlega se samba, ljudj;
plešejo in norijo. Upam, da bon
preživela, tesno se držim prijatel
jev. Kaj bi skrbeli, življenje je zrn,
da se uživa in zabava. Revni in h
gati, bolj temnopolti, manj temne
polti, stari in mladi.
Danes je glavna prometna zveza med Riom in Niterojem 13 km dolg most ■ najdaljši most na svetu, zgrajen nad oceanom
Branko Cestnik / PISMO IZ RIMA
»Bog je Kostariian!«
Zivlienje je prebogato in preobilno, da bi ga bilo mogoče označiti z eno samo besedo in živeti z eno samo ozko
usmeritvijo. Življenje napleta raznorazne in na videz čudne navezave. Ena izmed teh je gotovo povezava med
religijo in športom. Pokukajmo danes v nogomet prav s strani religioznosti in parareligioznosti.
Odnos nogometašev do vere je pač takšen, kot je od-
nos vsake druge poklicne kategorije do vere: eni ne
verjamejo nič, eni verjamejo in eni verjamejo pre-
več. Poglejmo nekaj zabavnih premerov, ko nogometaši ver-
jamejo "preveč".
Na nogomet-
nem igrišču je
gotovo "sila".
Pritisk je ogro-
men. Potrebno
je ohraniti cele
kosti, predvsem
pa je potrebno
zmagati. Če ne
gre drugače, tudi z "božjo
pomočjo". Tako igralci (mišljeni
so predvsem južnoevropski in
južnoameriški) na razne načine
"kličejo" nadnaravno podporo.
Večina se jih prekriža, kar je
lepo, nekateri si pomagajo s sve-
tinjicami in križci, kar ni
napačno, najdejo pa se tudi
taksni, ki si vtaknejo v nogavico
podobno kakšnega svetnika,
misleč, da bo tako noga bolj
gibčna pri driblanju in bolj na-
tančna pri strelu. Ne pomislijo,
da ta noga lahko tudi zlomi nogo
nasprotnemu igralcu. Ali bo v
tem primeru odgovornost za
bergle nosil ubogi svetnik?
Lepo je, če je nogometna zvezda
pobožna, vendar naj ne pretirava,
kot je svoj čas pretiraval veliki Die-
go Armando Maradona. Pred leti
je z roko neopazno (vsaj za sodni-
ke, ne pa za kamero) izbil žogo iz-
pred argentinske mreže. Ko so mu
novinarji očitali to dejstvo, je od-
govoril, da on ni imel nič pri tem.
"Žoga ni šla v gol, ker je posredova-
la božja roka," je zagotavljal zvezd-
nik.
Tudi brazilski velešampion Ro-
mario da Silva se rad pohvali z
božjo asistenco. Globoko je pre-
pričan o svoji izbranosti. "Bog me
je ustvaril za dajanje golov," je izja-
vil. Ubogi vrtarji! Ko se pred njimi
pojavi Romario, se zdi, da jih je
Bog ustvaril za prejemanje golov,
bi lahko pokomentirali njegovo iz-
javo.
Za razliko od mnogih, ki samo
prosijo, se Romario zna tudi zahva-
liti. Tako ga je moč videti, kako se
po vsakem golu prekriža mrmrajoč
kratko molitev.
Uspešno odigrana tekma je ne-
komu lahko dokaz za obstoj Boga.
Še več, lahko mu celo pove, kakšna
je božja nacionalna opredelitev.
"Dios es costariqueno - Bog je Kos-
taričan!" je namreč vzhičeno vzkli-
knil kostariški televizijski komen-
tator>.ko iepred leti majhna Kosta-
rika izenačila z mogočno Nemčijo
in se uvrstila v osmino finala sve-
tovnega prvenstva v Italiji.
Vera nogometašev je lahko tudi
vir medverskega polemiziranja.
Takšen je primer Roberta Baggia,
ki je budist. Pravijo, da je nekoč iz-
javil, da je Buda močnejši od Kris-
tusa. To je šlo marsikomu v nos,
tudi neki starejši redovnici v
Rimu. Ta redovnica - Brazilka po
narodnosti - mi je pojasnjevala, češ
kako prav je, da je Baggio zgrešil
odločilno enajstmetrovko. In ne
samo zato, ker so Brazilci potem
osvojili naslov svetovnega prvako.
"Naj se ve, da je Kristus močnejši,"
mi je veselo razlagala častna sestra.
Povrnimo se k Romariu. Z njim
se da namreč odkriti še eno plat od-
nosa med nogometom in vero: do-
brodelnost. Romario izhaja iz zelo
revne brazilske družine. Svoje
otroštvo je preživel na socialnem
robu. Ko je zaslovel, ni pozabil tis-
tih, ki so na robu ostali. Ustanovil
je dobrodelni sklad "Fundacija Ro-
mario", ki skrbi za najbolj po-
zabljene.
Med italijanskimi moštvi po
doobrodelnosti in po čutu za soci-
alne in vzgojne probleme najbolj
izstopata "Inter" in "Parma". Neka-
teri igralci "Interja" celo sodelujejo
z župnijami na področju mladin-
ske problematike. Pri "Parmi" je
precej aktiven brazilski vratar in
svetovni prvak Tafarrel. Septem-
bra je sodeloval na nepomembnem
medžupnijskem turnirju v nogo-
metu. Časopisi so poročali, da se je
zelo razveselil zmage svojega far-
nega moštva. Vir veselja je bila
predvsem njegova pozicija na
igrišču: končno je lahko tudi on -
vratar - igral v vlogi srednjega na-
padalca.
S strani Cerkve je na Zahodu
opaziti vedno več odprtosti in za-
nimanje za to "profano in nedu-
hovno" dejavnost, ki ji pravimo no-
gomet. Med redovniki so najdlje
italijanski kapucini, ki imajo svojo
državno selekcijo. Televizija je
lani prenašala njihovo dobrodelno
tekmo proti selekciji pop pevcev.
Bradati kapucini so prišli na
igrišče v redovnih kutah z naleplje-
nimi številkami na hrbtni strani.
Potem so seveda igrali v normal-
nih dresih. Igrali so dobro in zma-
gali. "Razvratu podvrženi čudaški
rokerji pač niso mogli proti svet-
niško ponižnim menihom," bi pri-
pomnila kakšna pobožna duša.
Zelo zanimivo in prijetno branje
so tudi tedenski časopisni komen-
tarji o italijanskem nogometu, ki
jih za časnik "Avvenire" piše šesta
Paola. Njena razmišljanja o doga-
janju na zeleni površini vnašajo v
trdi moški svet nogometa malo
ženske nežnosti in kepetavosti, pa
ludi malo tiste igrive sproščenosti,
ki jo sodobni šport mnogokrat po-
greša.
Njegova m ehloha, vJ anos
telesu, lesU in zaščita - vse t(
so lastnosti, ki nas vecln(
znova navdušijo in pre
pričajo, zakaj se odločit
prav za usnje. Usnje, ki je p<
svojik lastnostik in videzi
kolj primerno za športni
oklačila, lakko s primerni
linijo doki tudi eleganten vi
dez.
Ce ste torej navdušeni noi
usnjeni, je zdaj pravi ča-
zanj. Najpogosteje 5'
odločamo za tako imenovafi
jacket, ki naj ima kratek ot
ratnik, veliko fazono ali navO
den srajčni ovratnik, ki naj h
tudi velik. Ta kratki jacket j
lahko podaljšan nekje do ho^
ov, linija naj sledi telesu ali
to lakko naredimo tako, da
pasu jakno stisnemo z usnji
nim pasom.
Zraven se poda prav tali
usnjeno mini krilo, ki je kroj^
no v že znani letošnji linij
črke A. Krilce lahko
daljšamo navzgor tako, J'
postane ohlekca v obliki preC
pašnika.
Prav tako pa so v modi tu^
usnjeni telovniki. Gumhi ft^
domeščajo vlogo zadrg, ki $0
usnjenih ohlačil letos doh^
sedno izginile.
Največji ljuhitelji usnja pa ^
prav gotovo ne hodo odpoc^
dali tudi kratkim ali dolg^^
hlačam iz usnja.
TEDNIK -2fi-tanuar1995
šport-11
KICKBOKS
PtuM nailiotrši v srovenni
V decembru sta bila zaključna
turnirja državnega prvenstva v dis-
ciplinah semi kontakt v Novi Gorici
in light kontakt v Ormožu. Ptuj jebil
ekipni državni prvak, med posa-
mezniki pa so prvaki: Andrej Vin-
diš, Aleš Skledar, Barbara Murat,
Verena Brenholc, Maja Ozmec,
Boštjan Brumec, Matjaž Vindiš,
Karmen Meško, Anja Hergula, Si-
mona Menoni, Samo Kralj in Alojz
Vidovič.
REZULTATI - SEMI KONTAKT
\' letu 1994 je sodelovalo 275 tek-
movalcev iz 13 klubov. Ptujčani so
presegli pričakovanja in so ne samo
ponovili, ampak povečali svoj uspeh
iz prejšnjih let. Rezultati Ptujčanov
(prva tri mesta) po kategorijah:
-pionirji: do 32 kg: I.Andrej Vin-
diš, 2. Dorotej Kline, 3. Damjan Go-
lub;do40kg: 3. Matjaž Brumec; nad
63 kg: 1. Aleš Skledar, 2. Rupert
Fišer; pionirke: do 35 kg: 1. Barbara
Murat, 2. Ines Kacijan, 3. Tanja
Plohi; do 45 kg: 1. Verena Brenholc,
2. Nadja Šibila; nad 45 kg: 1. Maja
Ozmec;
- mladinci: do 48 kg: 1. Boštjan
Brumec; do 56 kg: 2. Gordan Krajnc;
do 63 kg: 1. Matjaž Vindiš, 2. Boštjan
Zupanič, 3. Davorin Gabrovec; do 71
kg: 3. .Matej Pozek;
- mladinke: do 50 kg: 1. Maja Oz-
mec; do 55 kg: 1. Karmen Meško, 2.
Najuspešnejša tekmovalca kluba v zadnjih letih: Alojz Vidovič (levo)
in Branko Fidler.
Saša Prelog, 3. Zdenka Rus; do 60 kg:
1. Anja Hergula; nad 60 kg: 1. Simo-
na Menoni;
- člani: do 57 kg: 1. Samo Kralj; do
63 kg: 2. Leon Kaučevič; do 74 kg: 2.
Branko Fridler; do 89 kg: 2. Milko
Panikvar.
LIGHT KONTAKT
v tej disciplini je sodelovalo 44 tek-
movalcev. Ptujčani so imeli dva pred-
stavnika: Branko Fidler, ki je nasto-
pil samo na enem turnirju, je kljub
temu osvojil skupno 3. mesto. Alojz
Vodovič pa je v kategoriji do 79 kg
osvojil naslov državnega prvaka.
Sezona '94 je bila doslej naju-
spešnejša v 19-letnem delovanju klu-
ba. Uspehi tekmovalcev so seveda v
veliki meri rezultat dela trenerjev
kluba. To so v Ptuju: Dušan Pavlica,
Zvone Zinrajh, Alojz Vidovič, Leon
Kaučevič, Branko Fidler in glavni
trener Vladimir Sitar.
Franc Slodnjak

PD Ptuj organizira v ponedeljek, 6. februarja, ob 19. uri v Srednješol-
skem centru predavanje o vzponu na Anapurno III. Predaval bo Boris
Strmšek, član prve štajerske himalajske odprave, član AO PD Kozjak.
Pripravil je 250 diapozitivov. Vstopnine ni.
KOLEDAR IZLETOV ZA
JANUAR IN FEBRUAR
28. januar - Raduha
4. februar - Vinska gora -
Ramškov vrh - vodi F. Kodela
11. februar - tradicionalni pohod
Dramlje- Žiče- vodi F. Kodela
19. februar - Peca ali Raduha -
vodi Uroš Vidovič
21. in 22. februar - Zelenica - vodi
Primož Trop
25. februar - Mojstrana - Vrata -
tekaški smučarski pohod - vodi
Uroš Vidovič
8., 9., 10. in 11. februar Vršič-
Sleme - Mojstrovka - vodita Franc
Korpar in Vlado Fridl. Odhod ob
6.44 (Mura) z železniške postaje
Ptuj. Cena je 3.000 SIT. Prijave s
plačilom do 3. februarja. Pre-
nočišče 500 SIT, polpenzion 1.500
SIT. Obvezna popolna zimska
oprema. Sestanek udeležencev bo
3. februarja ob 17. uri v prostorih
društva.
Odbor za informiranje
in propagando PD Ptuj
LOKOSTRELSTVO
ZmugmI Fefer Itopflmifccir
Viteški lokostrelski klub Frideric
I. Ptuj je v športni dvorani Mladika
organiziral izbirno lokostrelsko
tekmo. Udeležilo se je je 60 tekmo-
valk in tekmovalcev iz 18 lokostrel-
skih klubov.
Prisotni so bili vsi najboljši sloven-
ski lokostrelci: Peter Koprivnikar,
Dominika Žiberna(obasta bila v letu
1994 najboljša lokostrelca). Samo
.Medved, Matej Krumpestar, Teja
.Makoter in drugi. Tekmovali so tudi
člani domačega kluba: Marjan Ko-
kol, Oto Tež.ak, Iztok Kokol in Bran-
ko Flegar.
Tekmovanje je bilo v treh slogih na
razdalji 18 m: golilok,olimpijski slog
in compound. Razlika med posamez-
nimi slogi je v videzu loka: goli lok
nima merilnih pripomočkov, pri
olimpijskem slogu ima merilne pri-
pomočke, compound lok pa je poseb-
ne konstrukcije s sistemom
škripčevja.
Rezultati: goli lok - ženske: 1. Ma-
rija Justin (Škofja Loka) 376 krogov;
moški: 1. Žare Krajnc (Gornji Grad)
530 krogov; 2. Vladimir Justin (Ško-
f)a Loka) 480 krogov; 7. Branko Fle-
gar (Ptuj) 258 krogov; compound -
ženske: 1. Dominika Žiberna (Mari-
bor) 541 krogov; 2. Jožica Emeršič
(Polzela) 529 krogov; 3. Bernarda
Zemljak (Polzela) 529 krogov;
f 0/0: Langerholc
moški: 1. Samo Šteharnik (Ravne)
573 kiogov; 2. Vlado Sitar(Tržič) 573
krogov; 3. Rajko Ušaj (Nova Gorica)
568 krogov; olimpijski slog - žen-
ske: 1. Teja Makoter (Kamnik) 538
krogov; 2. Dunja Zupančič (Moste)
513 krogov; 3. Danijela Flerin (Kam-
nik) 499 krogov; moški: 1. Peter Ko-
privnikar (Maribor) 574 krogov; 2.
Samo Medved (Moste) 566 krogov; 3.
Matej Krumpestar (Kamnik) 559
krogov; Ptujčani: 11. Marjan Kokol
507 krogov, 16. Oto Težak 410 kro-
gov, 17. Iztok Kokol 399 krogov.
Tehnično je pri organizaciji tek-
movanja pomagal Lokostrelski klub
Maribor. Vrhovni sodnik dr. Ko-
privnikar je organizacijo tekmovanja
pohvalil, saj so upoštevali nova tek-
movalna pravila mednarodne loko-
strelske zveze. Žal pa je domači klub
doživel grajo tako sodnika kot tek-
movalcev, ker dvorana ni bila ogre-
vana in je bila temperatura samo 14
stopinj.
Bot
GIMNASTIICA

Športno-rekreacijski
centerježica jebil minulo
soboto prizorišče držav-
nega prvenstva osnovnih
šol v akrobatiki. Ude-
ležilo se ga je kar 263 telo-
vadk in telovadcev, nas-
topili pa so v kategorijah
mlajših in starejših
dečkov in deklic.
Tekmovanja so se ude-
ležili tudi mladi aktobati
vseh štirih ptujskih osnov-
nih šol (Mladika, Ljudski
vrt, Olge Meglic, Breg) in
dosegli dobre rezultate.
V kategoriji starejših
dečkov je OŠ Olge Meglic
dosegla odlično drugo
mesto, med 38 posamezni-
ki pa se je David Erjavec
(OŠ Olge Meglic) uvrstil
na 12. mesto.
Med starejšimi deklica-
mi je bila ekipa OŠ Olge
Meglic četrta, posamično
pa se je med 92 telovadka-
miSandraGrgur(0Š01ge
Meglic) uvrstila na 17.
mesto.
Med ekipami mlajših
dečkov je OŠ Breg dosegla
peto mesto, med 36 posa-
mezniki pa sta se najbolje
uvrstila Goran Zavec (OŠ^
Olge Meglic) na 17. in Ra-
dovan Korošec (OŠ Breg)
na 20. mesto.
V kategoriji mlajših de-
klic je bila ekipa OŠ Olge
Meglic četrta, med 97 po-
sameznicami pa se je In-
grid Pernat (OŠ Olge Me-
glic) uvrstila na 15. mesto.
D. Sterie
MALI NOGOMET
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 6. kola: Kovi-
nostrugarstvo Zamuda - Sv. Tomaž
Pro Land 5:0, Krona Zagi - Pizzeri-
ja Slonček 3:2, Gumanno 69 - Poe-
tovio Miško d.o.o. 5:4, Bistro Ma-
jolka-Tames6:l.
Rezultati tekem 7. kola: Poeto-
vio Miško d.o.o. - Markaovci 5:0,
Sv. Tomaž Pro Land - Gumanno 69
2:5, Tames - Krona Zagi 1:1, Pizze-
rija Slonček - Kovinostrugarstvo
Zamuda2:5.
1. BISTRO M/UOLKA      6 5 1 O 23:1111
2. GUMANNO 69 6 5 0 1 22:13 10
3. KOVINOSTR. ZAMUDA 6 4 11 35:12 9
4,P0ET0VI0MIŠK0 6 4 1 1 23:9 9
5. SV. TOMAŽ-PRO LAND 6 2 2 2 10:14 6
6.KR0NAZAGI 7 1 2 4 9:17   4
7. MARKOVCI 6 1 1 4 8:23  3
8. PIZZERIJA SLONČEK    6 1 0 5 9:16  2
9. TAMES 7 0 2 5 9:33  2
Razpored tekem 8. in 9, kola: so-
bota, 28. januar, športna dvorana
Center Ptuj: 13.00 - Gumanno 69 -
Pizzerija Slonček, 13.40 - Markovci
- Sv. Tomaž Pro Land, 14.20 - Kro-
na Zagi - Kovinostrugarstvo Zamu-
da, 15.20 - Sv. Tomaž Pro Land - Bi-
stro Majolka, 16.00 - Pizzerija
Slonček - Markovci, 16.40 - Kovi-
nostrugarstvo Zamuda - Gumanno
69.
Play off: nedelja, 29. januar,
športna dvorana Center Ptuj: od
10.00 do 15.00 ure se bodo pomerile
štiri prvouvrščeen ekipe I. lige za
prvaka MNZ Ptuj v malem nogo-
metu.
II. LIGA - SKUPINA A
Rezultati tekem 5. kola: Bistro
Milena - Sara 5:1, Bistro Žoga - Zi-
darstvo Zamuda Macho 2:2, Zavod
93-LitežStoperce4:0,GastroŽeta-
le - Copy Canon Ambiente2:2.
1. BISTRO MILENA        5 4 1 0 23:7 9
2. BISTRO ŽOGA 5 3 11 15:11 7
3. ZAVOD 93 5 3 1 1 17:14 7
4. SARA 5 2 2 1 18:15 6
5. Zlti. ZAMUDA MACHO 5 2 2 1 16:14 6
6.C0PYCAN0NAMBIENTE5 1 1 3 14:17 3
7.GASTR0ŽETALE 5 0 1 4 8:17 1
S.LnOŽSTOPERCE -1    5 0 1 4 7:23 O
R azpored tekem 6. kola: nedelja,
29. ianuar, športna dvorana Mladi-
kaPtuj: 16.10- LitožStoperce-Ga-
strc Žetale, 17.30 - Sara - Copy Ca-
non Ambiente, 18.50 - Zidarstvo
Zariuda Macho - Zavod 93,20.10 -
Bis ro Milena - Bistro Žoga.
II. LIGA SKUPINA B
Rezultati tekem 5. kola: Tomaž
foto Host-Gostišče pri Tonetu 1:3,
Bistro Lipa - Cirkulane 3:3, Center
Kolo - Vitomarci 1:5, Butik Ivana -
Šmarnica Kuhar 3:3, Tomaž foto
Host - Vitomarci (3. kolo) neodi-
grano.
1. GOSTIŠČE PRI TONETU 5 4 1 0 22:10 9
2. BUTIK IVANA 5 3 2 0 27:11 8
3. VITOMARCI 4 3 O 1 16:8  6
4. ŠMARNICA KUHAR     4 2 1 1 12:9   5
5. B. LIPA VITOMARCI     4 112 18:16 3
6. TOMAŽ FOTO HOST     4 1 1 2 7:11   3
7. CIRKULANE 5 0 2 3 10:17 2
8. CENTER KOLO 5 0 0 5 8:38  O
Razpored tekem 6. kola: nedelja,
29. januar, športna dvorana Mladi-
ka Ptuj; 15.30 - Vitomarci - Butik
Ivana, 16.50 - Gostišče pri Tonetu -
Šmarnica Kuhar, 18.10-Cirkulane
- Center Kolo, 19.30 - Tomaž Foto
Host - Bistro Lipa, 21.00 - Bistro
Lipa - Šmarnica Kuhar (3. kolo).
Branko Lešnik
ROKOMET

Slovenj Gredec -
športna dvorana, gle-
dalcev okoli 800, sod-
nika Čeak iz Ljubljane
in Babic iz Domžal.
Drava: Valenko, Os-
terc 3, Terbuc 1, Žuran 1,
Belšak 5, Potočnjak 1,
Vugrinec 8, Mlakar, Pi-
sar, Koželj, Margušič in
Kotar.
Rokometaši Drave so
doživel i še enega v seri j i
porazov. Tokrat jih je
premagala ekipa slo-
venjgraškega Preventa
z devetimi zadetki raz-
like. Kot vedno so bili
ptujski rokometaši ena-
kovreden tekmec do
sredine prvega polčasa,
nato pa so zopet popus-
tili v obrambi, v napadu
bili nenatančni, nekaj-
krat pa je zelo dobro
posredoval domači vra-
tar. Tudi v drugem
polčasu je bilo podob-
no.
Ekipa Preventa je
bila pred nekaj koli na
prvenstveni razpredel-
nici za Dravo. Vodstvo
kluba je ukrepalo in re-
zultati so že vidni. Pri
ptujskih igralcih bomo
v prihodnjih treh kolih
lahko gledali borbeno
igro za obstanek. V so-
boto bo priložnost za
točke, ko prihaja zelo
čvrsta ekipa AFP Do-
bova. Kljub igralski os-
labljenosti bi bilo po-
trebno glasnejše
vzpodbujanje s tribun.
Po odhodu in neigran-
ju sedmih igralcev, ki
se jih ne bi sramovalo
nobeno prvoligaško
moštvo, mladi igralci
potrebujejo vzpodbu-
do, saj so najmanj krivi
za nastalo situacijo.
D.K.
TENIS

Da je Nena Vukaso-
vič teniški talent, je
dokazala že zelo zgo-
daj, vendar so se njeni
uspešni nastopi neka-
ko "izgubili" v senci
starejšeTine,kijenaj-
večji uspeh dosegla v
letu 1991 z osvojitvijo
naslova neuradne
mladinske svetovne
prvakinje (Orange
Bowl), v letu 1994 pa je
bila dvakrat boljša na
državnem članskem
prvenstvu, ko je pre-
magala Tino Križan,
igralko, ki je danes pod
100. mestom na sve-
tovni računalniški
lestvici. Ob Tininih
uspehih je "zorela"
tudi mlajša Nena, ki je
danes prva Ptujčanka
z nastopom na naj-
večjem turnirju -
grand slamu Australi-
an open v kategoriji
mladink.
To ji je uspelo z
uspešnimi nastopi na
nekaj turnirjih v raz-
1 ičn ih kraj ih Avstralije,
kjer je že od 1. novem-
bra lani. Prvi uspeh je
dosegla z uvrstitvijo na
svetovno računalniško
lestvico in prav to ji je
dalo pravico nastopa v
kvalifikacijah za glavni
mladinski turnir na
odprtem prvenstvu Av-
stralije. Prvi kvalifika-
cijski nastop je opravila
v izredno težkih razme-
rah, saj sta igralki zara-
di močnega dežja odi-
grali le en niz. Pre-
pričljivo s 6/1 ga je do-
bila Nena proti močni
avstralki Whitting-
ham. V drugem kolu je
premagala s 6/3 in 6/4
Avstralko Ho in to je
bila zadnja stopnička
pred največjim uspe-
hom - nastopom na
glavnem mladinskem
turnirju. Ker je ta pod-
vig uspel tudi Mari-
borčanki Žani Žlebnik,
bosta v glavnem mla-
dinskem turnirju nas-
topili še v igri dvojic.
To pa je daleč več, kot je
lahko Nena računala ob
odhodu na štirime-
sečno avstralsko turne-
jo.
S.R.

BOKS O Zlati grb Pošu
V nedeljo popoldan jebilovšportni
dvorani v Slovenski Bistrici drugo
mednarodno tekmovanje v boksu za
zlati grb. Osvojil ga je domači tekmo-
valec Vojko Poš. Ptujski boksarji
Holc, Arnuš in Zavec so svoje na-
sprotnike zanesljivo premagali, Hor-
vat pa je boksal neodločeno s tekmo-
valcem iz Kranja, čeprav je bil precej
boljši. To je potrdila tudi žirija, saj ga
je izbrala za tekmovalca z najboljšo
tehniko. Ptujčanisosiopremozanas-
top izposodili, saj jim je Športni za-
vod zaklenil prostore, ki so j ih uredili
sami. Zato je bila v ponedeljek zvečer
skupščina kluba, na kateri je pred-
sednik Janko Gabrovec odstopil.
STRELSTVO # Janez Štuhec
pen
V Rušah je bil tridnevni medna-
rodni strelski turnir, na katerem je
nastopilo 150 najboljših strelcev in
strelk iz Avstrije, Madžarske, Češke,
Slovaške, Hrvaške in Slovenije. V
tekmovanju s standardno zračno
pištolo je bil član Strelske družine
Ptuj Janez Štuhec s 569 krogi peti,
Alenka Peteršič pa med članicami s
340 krogi dvajseta.
ŠAH # V Moškanjcih tretji turnir
V soboto bo šahovsko društvo iz
Gorišnice v gostišču Firbas v Mo-
kanjcih izvedlo tretji turnir. Začeli
ga bodo ob 15. uri, prijave pa spreje-
mali pol ure pred začetkom. Igralni
čas bo 2 krat po 15 minut, prijavnina
700 SIT, vsak udeleženec pa mora j
imeti s seboj brezhibno šahovsko
uro. Najboljših šest bodo nagradili z
denarnimi nagradami.
ATLETIKA • Doki v Medulinu
najboljši
Najboljši slovenski metalci in me-
talke so bili na 14-dnevnih pripravah
v istrskem Medulinu. Ob koncu so se
pomerili na preglednem tekmovan-
ju. Med člani je v suvanju krogle s 15
metri in 48 centimetri zmagal ptujski
atlet Dejan Doki.
l.k.
NOGOMET G Drava - Beltinci
0:6
V prvi letošnji pripravljalni tekmi
so nogometaši NK Drava po 14-
dnevnih pripravah, med katerimi so
pretekli nič koliko kilometrov in
dvignili precej uteži, na zasneženem
nogometnem igrišču v Ptuju izgubili
proti nogometašem iz BeUincev.
MALI NOGOMET G Za prvaka
med občinami
To nedeljo bo v športni dvorani
Center potekal zaključek tekmovanja
za prvaka Medobčinske nogometne
zveze v "A" ligi malega nogometa. Po-
merile se bodo ekipe Gumanno 69,
Poetovio, Majolka in Kovinostru-
garstvo Zamuda. Zmagovalna ekipa
se bo neposredno uvrstila v prvo
državno ligo malega nogometa, dru-
gouvrščena pa se bo udeležila kvalifi-
kacijskega turnirja in morala svoj
vstop v ligo še dodatno potrditi.
Začetek tekmovanja bo ob 10. uri.
DS
ODBOJKA
Marsel - Ljutomer 0:3
športna dvorana Mladika, gledalcev 50, sodnika Krajnc (Radenci),
Bogodijevski (Velenje).
Marsel: Gojkoškova, Marjeta in Marta Emeršič, Kostadinovičeva, Godčeva,
Klajderičeva, Vindiševa, Zenunovičeva in Bevconova.
Ljutomerčanke so zlahka opravile vlogo favoritinj. Tekma je trajala le
nekaj več kot eno uro. Pod taktirko znanega trenerja Dervenška in igralke
izRusijesobilenjihove vrsteurejene. Rezultati nizov: 3:15,10:15 in 12; 15.
V naslednjem kolu bodo igralke Marsela gostovale na Jesenicah.
Ciani: Ptuj - Celje 1:3
Kar dobro uro in pol je trajal dvoboj dveh izenačenih ekip, zmagala je
srečnejša vrsta Celja, ki je trenutno na četrtem mestu. Posebno dobro so
Ptujčani zaigrali v drugem nizu, ko so ga rešili v svojo korist. Rezultati ni-
zov: 5:15,16:14,5:15 in 11:15.
V naslednjem kolu bodo člani gostovali v Lenartu.
L Z.
12- nasveti
26. januar 1995 - TEDNI)
Kuharski nasveti
Danes bomo pripravili: polnjene paprike z rižem, gratinirani riž s škampi in slan rižev puding.
POLNJENE PAPRIKE Z
RIŽEIM
- 2 rdeči in 2 rumeni papriki
- 20 dag riža
-1 zrel paradižnik
-1 čebula
-10 dag izbranih gob
- 4 žlice nastrganega parmezana
- sol, poper
- lOdagpečenic
- / žlica sesekljanega peteršilja
- ščepec timijana
- 2 skodelici juhe
- žlica olja
- za oreh masla
Gobe očistimo, operemo,
posušimo in narežemo ter jih
dušimo približno 1 O minut z žlico
olja. Solimo, popramo in potrese-
mo s sesekljanim peteršiljem. Pa-
radižnik pomočimo v krop, olupi-
mo in sesekljamo z nožem.
Narežemo in sesekljamo tudi
čebulo in pečenico ter oboje pre-
pražimo v 2 žlicah olja in masla na
zmernem olju. Po nekaj minutah
dodamo riž, vse skupaj dušimo,
nato dodamo paradižnik, po ma-
lem juho in kuhamo 1 5 minut. Riž
stresamo v skledo, dodamo par-
mezan, timijon in gobe, dobro
premešamo, in če je potrebno,
doselimo in popramo. Paprike
kuhamo 5 minut v slanem kropu,
nato odrežemo kapice, odstrani-
mo semena in jih napolnimo z
riževo mešanico. Postavimo jih v
pekač, v katerega smo zlili preos-
talo olje, in jih pečemo v zmerno
vroči pečici približno 30 minut. Po
potrebi prilijemo v pekač nekaj-
krat po žlico vode. To jed lahko
ponudimo samostojno, primerna
pa je za piknik.
GRATINIRANI RIŽ S
ŠKAMPI
- 40 dag riža
- 20 dag škampovih repov
-10 dag tanko narezanega sira
-10 dag nastrganega parmezana
- 0,501 bešamela, precej tekočega
-2 del smetane
- sol, poper
Rižskuhamo v velikoslane vode,
ga odcedimo, zavijemo v suho
krpo in ga za 1 5 minut postavimo
v zmerno toplo pečico, da se
posuši, V bešamel zamešamo
nastrgan parmezan, smetano in
ščep popra. Repe škampov sku-
hamo, oluščimo, zmešamo v riž in
prelijemo s polovico bešamela.
Vse skupaj stresemo v nepregorno
posodo, posodo pokrijemo z rezi-
nami sira in ostankom bešamela
ter postavimo za 1 O minut v zmer-
no toplo pečico.
SLANIJUŽEVPUDING
Slan rižev puding.
- 40 dag riža
-3 jajca
-1 skodelica nastrganega
parmezana
- za oreh masla
-1 kozarec mleka, sol, poper
Riž stresemo v slan krop in ga ku-
hamo približno 15 minut. Odce-
dimo ga in prelijemo z mrzlo
vodo. V skledi steperrio jajca, pri-
mešamo mleko, solimo, popra-
mo in dodamo riž. Začinimo s
parmezanom, temeljito pre-
mešamo in stresemo kaševino v
model, namazan z maslom. Mo-
del prislonimo v posodo, v kateri
je za dva prsta vrele vode, in pos-
tovimo v zmerno vročo pečicd za
približno 45 minut, dokler zmes
ne bo popolnoma trda. Nato
zvrnemo puding na servirni
krožnik in postrežemo.
Veliko uspeha pri pripravi vam
želim in dober teki
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE -I

Ljudje zelo različno mislijo o tem, kaj so duševne
motnje in bolezni. Res ni več veliko takih, ki bi menili, da
je vzrok duševne bolezni obsedenost s hudobnim du-
hom, razhajajo pa se mnenja o tem, kaj je vloga dednosti,
vzgoje, življenjskih travm in kaj pomen živcev, še bolj pa
se razhajajo mnenja o načinih in uspehih zdravljenja.
Tudi med strokovnjaki ni
popolne enotnosti, toda
človek še ni popolnoma ra-
ziskan in marsikaj bomo ra-
zumeli in spoznali o člove-
ku šele v bodočnosti.
Seveda pa vemo danes o
duševnih motnjah in bolez-
nih veliko več, kot smo ve-
deli v preteklosti. Bolniki
so imeli le malo koristi od
opisovanja in razvrščanja
bolezenskih znakov in od-
krivanja vedno novih "bo-
lezenskih slik", čeprav je
bilo o tem napisano mnogo
učenih knjig.
Dandanes ne opazujemo
več bolnika ločeno od nje-
govega okolja in tako posta-
ne njegovo nerazumljivo
vedenje in doživljanje pov-
sem logično razumljivo. To
sicer pogosto skrito logiko
srečamo tako pri milejših
kot tudi pri najhujših
duševnih motnjah in bolez-
nih.
NEKAJ O NEVROZAH
Zelo pogosto slišimo od
mnogih ljudi, da nekateri
tožijo zaradi neosnovanega
strahu, nemira, nespečnos-
ti, brezvoljnosti, občutkov
krivde in manjvrednosti,
seksualnih motenj, težav v
navezovanju stikov z drugi-
mi ljudmi, motenj pri delu,
občutkov nemoči, razcepl-
jenosti, telesnih težav (za
katere zdravnik ne odkrije
organskih vzrokov),
osamljenosti itd.
In kaj je vzrok tem
težavam?
Zanimivo je, da večina
ljudi vidi vzrok v nekakšni
"živčnosti" oziroma "ner-
voznosti". Ta razlaga je se-
veda povsem napačna in to
zato, ker oba izraza zavajata
na zgrešeno misel, češ da so
opisane težave posledica
bolnih ali opešanih živcev.
V strokovnih krogih se zato
uporablja drug, čeprav
morda ne najboljši izraz, in
sicer "nevroza". Podobnost
izrazov (nervoza - nevroza)
je zgolj zgodovinskega po-
rekla in nas ne sme zavesti.
Leta 1776 je škotski
zdravnik Cullen prvič za-
pisal izraz nevroza. S to di-
agnozo je označil bolezni
živčevja, pri katerih ni opa-
ziti vnetja (za razliko od ne-
vritisa). Seveda so kasneje
uporabo izraza nevroza v
tem smislu povsem opusti-
li.
Danes torej vse tiste
duševne in telesne motnje
in bolezni, ki so nastale za-
radi zavestnih ali podza-
vestnih čustvenih proble-
mov človeka, označujemo z
"nevrozo".
•> mag. Bojan Sinko
CELJE / ČETRTA DRŽAVNA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI
Na ogled vec kot 2500 malih živali
Minuli iconec tedna je bila na ceiisicem sejmišču na ogled že četrta državna razstava
malih živali, ki jo je pripravila Zvexa društev gojiteljev malih živali Slovenije, njen
glavna gst^krovitelj pa je bilo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo R Slovenije.
Utrinek z razstave na
celjskem sejmišču
Po besedah podpredsednika or-
ganizacijskega odbora razstave
ter hkrati predsednika Društva
gojiteljev malih živali Ptuj Ivana
Brleka, je razstava odlično uspe-
la. Udeležilo se je je več kot tristo
domačih in tujih razstavljalcev,
ki so dali na ogled več kot 2500
malih živali.
Med udeleženci je bilo tudi dvaj-
set ptujskih gojiteljev z okrog 180
živalmi v tridesetih pasmah, od
tega so v ocenjevalnem delu razsta-
ve v dvajsetih pasmah prejeli naziv
"prvak Slovenije" oziroma "šampi-
jonska kolekcija".
Še posebej pohvalno je dejstvo, da
sta bili organizacija razstave in kva-
liteta razstavljenih živali nazelo vi-
soki ravni, tako da se po tej plati
lahko enakovredno primerjamo z
nedavnimi razstavami na Češkem
in v Avstriji.
V okviru četrte državna razstava
malih živali je potekala tudi
meddržavna razstava južnoame-
riških činčil, katere raven je bila še
višja. Gojenje južnoameriških
činčil zmeraj bolj prodira tudi k
nam,saj je gojiteljev zaradi dragega
in cenjenega krzna zmeraj več. Po-
leg slovenskih so na tej razstavi
prisostvovali  še  gojitelji  iz    ■
Nemčije, Avstrije, Italije in    j
Hrvaške.
Tekst in posnetek: D. Sterle
V vrtu
v SADNEM VRTU po-
svečamo pri negi sadnega dreve-
sa največjo pozornost vzgoji
drevesne krošnje. Rez sadnega
drevesa, ki ga prištevamo med
glavna opravila pri vzgoji dreve-
sne krošnje, je potrebna že pri
mladem drevescu, da bi na njem
vzgojili ob neki določeni dreve-
sni obliki in razvrstitvi močne
ogrodne veje, te pa naj bi se
obrastle z rodovitnim lesom.
Z rezjo usmerjamo rast vej po
drevesni krošnji tako, da enako-
merno izrabimo njen prostor. Z
rezjo vzpostavljamo ravnotežje
med rastjo in rodnostjo oziroma
lahko vplivamo na začetek in
trajnost rodnosti. Glavni namen
rezi pa je poleg vzgoje oblike
drevesne krošnje takšna razvr-
stitev rodnega lesa, da bo vsak
list ter cvet oziroma plod izpos-
tavljen zraku in soncu.
Kot ni vseeno, s kakšnim pri-
borom bi nam zdravnik oskrbel
telesno rano, tako je tudi z rana-
mi, ki jih ob rezi povzročimo na
drevninah. Od tehnike rezi in
kakovosti orodja je odvisno,
kako bodo zaraščale rane,
povzročene na sadnem drevesu
z rezjo. Enoletne poganjke
režemo pol centimetra nad
brstom z rahlim nagibom rezne
ploskve nasproti očesu oziroma
brstu. Daljši štrcelj bi pričel
trohneti, prav tako pa rana ne bi
zarastla, če rezna ploskev ne bi
bila gladka ali zmečkana.
Mladi les režemo pravokotno
na dolžino veje, da bo rezna plo-
skev čim manjša. Pri izrezovan-
ju starejših vej pa raje naredimo
dva reza: prvega za kakšen pe-
den j nad osnovo oziroma na dol-
gi čep, da se veja ne bi začesnila
in povzročila prevelike rane, ki
se tudi ne bi zacelila, in drugega
ob izvoru veje, tako da pustimo
greben lubja in vejni ovratnik
nedotaknjen.
Rezno ploskev zgladimo z
nožem krivcem in premažemo s
kambisanom ali podobnim
voščenim premazom. Za rez
sadnega drevja uporabljamo le
kakovostno sadjarsko orodje
žagico, škarje in nož, ki mora
biti ostro. Sedaj je čas, da si pri-
pravimo orodje za tako po-
membno opravilo, kot je pri sad-
nem drevju rez.
V OKRASNEM VRTU se v
zimskem času, ko narava na
prostem počiva, posvečamo
negi sobnih rastlin, saj sta nji-
hov razvoj in rast odvisna od
rastnih razmer in nege, ki jo
nudi oskrbovalec.
Po pomembnosti za rastlino
med svetlobo, toploto, hrano in
vlago ni razlike. Vsi so za rastli-
no potrebni in je rastlina najbolj
odvisna od tistega, ki je v po-
manjkanju.
Ker je optimalna oskrba sob-
nih rastlin z vodo najzahtev-
nejša, tokrat recimo nekaj o vlo-
gi vode v rastlini in zalivanju!
Rastlinsko telo sestavlja 80 do
95 odstotkov voda, za tvorbo 1
kg suhe snovi porabijo listi 30o
do 10001 vode. Razvoj rastline je
potemtakem pretežno odivsen
od razpoložljive vode, ker je
potrebna kot gradivo, kot trfl
sporter rastlinske hrane in kot
vzdrževalec temperature v rast-
lini. Sobnice oskrbujemo, če je
le mogoče, z dežnico. Dežnica je
mehka voda, ker ne vsebujeapna
in je za rastline neškodljiva, še
posebej za sobne, ki so precej
občutljivejše od rastlin na pros-
tem. Dežnico dobimo kot pre-
strežno kapnico, v ribnikih,
mlakah ali počasi tekočih poto-
kih, v katerih so se težke primesi
oborile.
Posodovke zalivamo pravilo,
ma šele, ko so vode že potrebne,
to pa spoznamo po rastlini, ko
kažejo spodnji listi prve znake
ovenjenosti. Zalivamo podnevi,
da se bodo listi še pred mrakom
posušili; v temi se namreč na
mokrih listi hitreje širijo
okužbe in gniloba. Temperatu-
ra vode sme biti kakšno stopinjo
ali dve nižja od sobne, nikakor
pa toplejša. Pretirano zalivanje
povzroča kisanje prsti in gnilo-
bo korenin, kar spoznamo po
kislem vonju prsti in naglem
bledenju listov.
Za pridelavo zgodnejše zelen-
jave V ZELENJAVNEM
VRTU se približuje čas setve se-
men, iz katerih si lahko tudi na
sobnem oknu doma pridelamo
sadike solatnic, kapusnic, para-
dižnika, paprike, kumaric in
druge. Na setev se pravočasno
pripravimo, za to pa moramo
poznati pogoje za kalitev, to je
vlago, zrak, toploto in prst.
Posoda za sejališče je lahko iz
različnega materiala, le da ima
propustno dno ali pa drenažno
podlago iz glinopora, da bo se-
menu na voljo dovolj zraka. Prst
naj bo tovarniško pripravljer,
substrat ali kompostnica,
pomešana s šoto in mivko. Za
kalitev semen je primerna tem-
peratura med 20 do 30C. Za
vzdrževanje stalne temperature
so že na voljo ogrevani
razmnoževalniki oziroma speci-
alno prirejena sejališča z vgraje-
nim ogrevalnikom, vendar bo za
kalitev že povsem dovolj navad-
na posoda, dobro pa je upo-
rabljati termometer, da lahko
nadzorujemo kalilno toplota
Med kalitvijo so zahteve glede
svetlobe različne, s svetlobo ka-
litev lahko pospešujemo ali za-
viramo, zato kalitev najbolje
usmerjamo na okenskih policah
z okenskimi senčili, s katerimi
sejališča po potrebi zastremo.
(***)
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zaradi lista,
od 25. do 27. januarja ter od 2. do
5. februarja,zaradi plodovod 28.
do 30. januarja, zaradi korenike
od 22. do 24. ter 30. in 31. januar-
ja ter zaradi cveta in zdravilna
zelišča 24. in 25. januarja ter 1. in
2. februarja.
•«• Miran Glušič, ing. agr
KRVODAJALCI
10. JANUAR-Leopold
Krošl, Draženci 88/a, Haj-
dina; Jožef Kolar, Senčak
4, Juršinci; Stanko Vajda,
Gajevci 34, Gorišnica; Bo-
rut Šalamun, Nova vas
101, Ptuj; Stanislav Frčeč,
Apače 242, Lovrenc na
Dravskem polju; Rudi
Serdinšek, Kicar 32, Ptuj;
Stojan Dajnko, Ptujska
Gora 105; Robert Križaj,
Mestni Vrh 68, Ptuj; Stan-
ko Habjanič, Drbetinci
38, Vitomarci; Dušan
Janžekovič, Kicar 61,
Ptuj; Radko Hojak,
Kraigherjeva 15, Ki-
dričevo; Srečko Kirbiš,
Zg. Hajdina 71; Marjan
Cajnko, Nova vas 100,/b,
Ptuj; Marjan Pukšič,
Nova vas 62, Ptuj; Janez
Čeh, Grajenščak 26/c;
Olga Šoštarič, Rimska
ploščad 17, Ptuj; Janez
Muršec, Ločki Vrh 52/a,
Destrnik; Davorin Arnu-
ga, Belšakova 31, Ptuj;
Branko Ivančič, Lovrenc
na Dravskem polju 1;
Srečko Cajnko, Flege-
ričeva 3, Ptuj; Vlado
Belšak, Panonska 5, Ptuj;
Roman Vorih, Kicar
118/a, Ptuj; Anton
Kovačec, Slomi 1, Po-
lenšak; Bruno Skubar, B.
Kraigherja 26, Kidričevo;
Zvonko Juriševič, Apače
176, Lovrenc na Drav-
skem polju; Janko Zavec,
Mala Varnica 17, Lesko-
vec; Franjo Vidovič,
Soviče 23, Videm.
12. JANUAR - Slavica
Kokol, Hlaponci 49, Po-
lenšak; Rudi Bogdan,
Lackova 5, Kidričevo;
Helena Šmigoc, Bukovci
9/a; Ignac Kozel, Skorba
41/a, Ptuj; Miran Ritonja,
Vintarovci 10, Destrnik;
Martin Vozlič, Zamušani
4, Gorišnica; Dušan Be-
drač, Hlaponci 49, Po-
lenšak; Franc Kovačec,
Formin 13, Gorišnica;
Franc Ljubeč, Spuhlja
132/a; Vinko Cvetko, Hla-
ponci 53, Polenšak; Franc
Beranič, Lovrenc na
Dravskem polju; Igor Ser-
dinšek, Nova vas 56, Ptuj;
Milena Toplak, Dragovič
47, Juršinci; Rozalija Ma-
rin, Polenci 31, Polenšak;
Marjan Murko, Podvinci
130, Ptuj; Vladimir Za-
goršek, Dornava 145;
Ivanka Muraj, Levanjci 2,
Destrnik; Slavko Petek,
Gorišnica 154; Stanko
Kovačec, Ul. V. Vlahoviča
79, Maribor; Peter Petek,
Starošince 5, Cirkovce;
Branko Repič, Videm pri
Ptuju 24/a; Vincenc Cvet-
ko, Hlaponci 53, Po-
lenšak; Alojz Topolovec,
Zg. Leskovec 9/d; Srečko
Rodošek, Prepolje 28,
Starše; Danilo Jakomini,
Mestni Vrh 66/a,Ptuj; Bo-
ris Polegeg, Ingoličeva 10,
Zg. Polskava; Vlado Per-
hač. Mestni Vrh 7; Franc
Lašič, Marjeta 6/c, Starši
Irena Tašner, Trubarje^
11, Ptuj; Boris Kurbu
Prepolje 42, Starše; Alo;
Sužnik, Grajenščak 2i
Janko Feguš, Pobrežj
11 l/a, Videm; Danilo B
ranic, Pleterje 31/a, Ci
kovce; Krešo Noval
Štrekljeva 64, Maribor
Vasilij Juršič, Dvorjan'
9/a,Sp.Duplek.
13. JANUAR-Jože Ca
futa,Sp.Velovlek48,Ptuj
Stanko Menoni, Nova va!
85, Ptuj; Marjan Jus,Ptur
ska Gora 2/a; Daniel Fras
Ob Grajeni l/a, Ptuj; .Mif
ko Ivančič, Veliki Okič lO
Milan Bogdanovič, Žab
jak 34/a, Ptuj; Vlad'
Rozman, Markovci 9.
TKDN'* -26. januar 1995
za kratek cas - 13
Info - glasbene novice!
Inffo-kviz
Ali ste uganili, katera skupina je
na sliki? Izrežite kupon (rešitve
brez kupona ne veljajo!), vpišite
njeno ime, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajalni
Tehnika Emone Merkurja Ptuj
podarili CD.
Pred štirinajstimi dnevi jebila na
sliki Dolly Parton. Nagrado prej-
me Alenka Horvat, Juršinci 42.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Tednik
Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok:
četrtek, 2. februarja. Ql^^.^,^^
Človek že od nekdaj išče srečo
v glasbi, in če ga glasba zares
osrečuje, si svoje najboljše pesmi
vrti in vTti ter v njih zmeraj najde
nekaj novega, kar mu daje moč v
dobrih in slabih trenutkih!
>>>
Duo Eurythmics sta sestavljala
Annie Lennox in Dave Stewart, ki
ima trenutno velik hit Heart of
Stone. Pevka Annie Lennox seje
leta 1991 predstavila z debitan-
skim albumom Diva, ki mu bo sle-
dil album Medusa, na njem pa bo
tudi fantastična pesem NO
MORE    T    LOVE    YOU'S"!
^ W W V W
^ ^ M /TV
Britanska pop zsedba NEW
ORDER je ob zaključku lanskega
leta izdala Greatest hits album, s
katerega so sneU na novo odpet in
odigrankomadizletal987,kinovi
naslov z letnico 1963.
Dve blondinki iz skupine
SHAMPOO sta že imeh hita
Trouble in Viva La Megobabes. ki
jima sledi sohdna pesem DELI-
CIOUS. (^)
I Evropski radijski power play
preteklih tednov je skladba IN-
DEPENDENT LOVE SONG no-
vega ženskega dueta SCARLET.
(***)
Ameriški komik JIM CARREY
je za svoj film The Mask posnel rit-
mično zanimivo pesem GUBAN
PETE. (^*)
.V A .V
MASSIVE ATTACK je imela
včasih v svojih vrstah pevko Sha-
ron Nelson. kije odpela super hit
Unfinished sympathy. Sedaj pa
skupina MASSIVE ATTACK z
novo vokalistiko predstavlja pe-
sem PROTECTION.
Ameriška soul pevka ANITA
BAKER je dobila zvezdo na zna-
meniti ulici Walk of fame. Z albu-
ma Body & soul ANITA promovi-
ra novo pesem I APOLOGIZE.
Pevka DONNA ALLEN je za
film The Specialist odpela dobro
soul balado z naslovom REAL.
Britanski najstniki ULTIMA-
TE KAOS so uspeh s pesmijo
Some girls in kot predskupina
skupini Take That. Po izredno
: poslušljivi pesmi Some girls so
; fantje pospeših ritem v komadu
HOOCHIEBOOTV. (**^)
.     .TIMMV SOMMERVILE je bil
nazadnje na lestvicah s priredbo
To love somebody. Nekaj časa je
bil v ZDA, kjer je posnel pop pe-
sem HEARTBEAT. (**^
Reggae pevec APACHE INDI-
AN je k sodelovanju povabil re-
peija Tirna Doga, skupaj pa se
mučita v komadu MAKE WAY
FORTHEINDIAN. (^)
Ameriški ročk band QUEENS-
RYCHE snema drugi album, prva
skladba za pokušino pa j e ročk ba-
lada BRIDGE. (*-^)
že legendarni BOB SEGER s
skupino SILVER BULLET
BAND je trenutno na turneji po
Avstraliji, kjer predstavljajo tudi
pesem ON YOUR LOVE. (*^^
SIMPLE MINDS napoveduje-
jo veliki come back z zase značilno
skladbo    SHE'S    A   RIVER.
^ /r^ jTk ^)
Don Hcnleyjc pevec in gonilna sila
banda EAGLHS. ki je lani posnel
album HelI Frcczes Over s štirimi
novimi skladbami in nekaterimi
klasikami te skupine. Po dobrem
ročk n'roll komadu Gct over it se
skupina EAGLES umirja v krasni
baladi LOVE WILL KEEP US
ALIVE.(****^
Druga posthumna izdaja sku-
pine NIRVANA po smrti Kurta
Cobaina je akustična izvedba pe-
smi THE MAN WHO SOLD THE
WORLD (^*^*^, ki jo najdete
na albumu Unplugged in New
York. Pesem The man who sold
the world je napisal in izvajal Da-
vid Bowie, ki se mu je Cobain, ko je
še živel, zahvahl za dovoljenje za
priredbo!
•♦David Breznik
POPULARNIH 10
1.CottoneyeJoe-REDNEX
2.Takeabow-MADONNA
3. Stayanotherclay-EAST17
4.Alllwanna(lo-SHERLY
CROW
5. Here comesthehotstep-
per-INIKAMOZE
6. Thinktwice-CELINEDION
7. The strangest Party - INXS
8. Zombie -
THECRANBERRIES
9. BlindMan-AEROSMITH
10. An Angel-
THEKELLYFAMILY
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj
(med 20. in 23. uro).
Mladi dopisniki
ŠTIRI NOVE SANJSKE UČILNICE
Dve leti sem hodila v OŠ Ljudski vrt
en mesec dopoldne, dva meseca po-
poldne. Zato sem skupaj s sošolci in
sošolkami sanjala o tem, da bi zme-
raj imeli pouk zjutaj. In med lan-
skimi počitnicami su res začeli na
stari šoli podirati ostrešje. Vsi smo
nestrpno čakali, kaj bo iz tega nas-
talo. Se spati pravi nismo mogli.
V noči s torka na sredo smo komaj
čakali, da prestopimo prag nove
učilnice. Končno smo dočakali, da
nas je učiteljica odpeljala v novo
učilnico. Takoj sem jo vzljubila, saj
je svetla, pohištvo je primerno moji
starosti in vse je tako pisano in
živahno - kot naša mladost.
V novi učilnici bomo imeli dva me-
seca pouk zjutraj, tretji mesec pa
popoldne do večera. To mi ni všeč,
saj zvečer, v temi, ne hodim rada do-
mov. Zato z velikim pričakovanjem
hrepenim po tem, da bomo nekoč
imeli pouk le v eni izmeni. Tedaj bo
naša šola postala sanjska šola, naj-
boljša nasvetu.
Anja, 3. a
OŠ Ljudski vrt
ISKANJE ZAKLADA
Nekega dne, ko nisem vedel, kaj bi
počel, sem se odpravil v računal-
niško knjižnico. Na računalniku
sem pregledal ogromno disket, na
katerih so bili napisani naslovi
knjig, vendar nisem našel nič zani-
mivega. Odpravil sem se na odde-
lek, kjer so še vedno imeli knjige.
Hodil sem med policami in eno za-
radi neprevidnosti prevrnil. Med
knjigami sem zagledal star zemlje-
vid. Uspel sem ga spraviti v žep, še
preden Je prišel robot, da bi pospra-
vil nered.
Doma sem zemljevid dobro pregle-
dal. Ugotovil sem, daje to načrt za-
kopanega zaklada, kije na Saturnu.
Hitro sem zgrabil nekaj nujnihstva-
ri in jih spravil v nahrbtnik. Po poti
sem kupil čudežni kristal, ki se ga
prebivalci Saturna zelo bojijo. Se-
del sem v prvi raketotaksi in že sem
bil na poti proti Saturnu. Ko sem
končno prispel, sem plačal vožnjo
in s padalom skočil na tla. Na srečo
sem pristal v grmovju, okrog pa je
kar mrgolelo nevarnih, pisanih bitij.
Na zemljevidu sem videl, daje za-
klad ravno tam, kjer jih je bilo naj-
več. Vzel sem kristal in ga vrgel
mednje. Nekaj časa so prestrašeno
gledali, potem pa so se razbcžali.
Takoj sem začel šteti korake. Ko
sem bil na pravem mestu, sem začel
kopati. Kopal .sem žc celo globlje,
kot jc pisalo nazcmljividu,aozakla-
du ni bilo ne duha ne sluha.
Razočaran sem poklical raketotak-
si in odictel nazaj na Zemljo.
Čez nekaj dni sem v časopisu pre-
bral, da v naše mesto prihaja razsta-
va velikega zaklada s Saturna.
Mogoče je že kdo pred menoj videl
zemljevid in šc dolgo .sem raz-
mišljal, ali je to mogoče zaklad, ki
sem ga iskal.
Sa.šo Kmetec, 6. a
OŠ Videm
IZLET V PLANICO
Učenci OŠ Velika Nedelja smo ime-
li srečo, da smo bili izžrebani pri
Zavarovalnici Triglav za brez-
plačen izlet v Planico, j
Začcloseje z izbiranjem učencev, ki '
sov tem letu dosegli dobre rezultate
na športnem področju. Ko smo iz-'
vedeli, kdo vse se bo s štirimi učitelji
odpeljal v Planico, je bilo to naj-1
boljša novica v tem šolskem letu. ^
Bili smo polni navdušenja.
Zbrali smo se v petek, 9. decembra,
ob 6. uri na avtobusni postaji. Bili
smo zelo veseli, ker je bil to za nas
pouka prost dan. Vozili smo se štiri
ure. Ob 10. uri smo prispeli v Plani-
co. Ogledali smo si prvo serijo sko-
kov. Skakalci so seveda imeli samo
uraden trening, zato ni bilo čutiti
tekmovalne napetosti. Po končani
seriji smose odpravili v vrsto, kjer so
delili toplo malico. Vsak ude-
leženec je za spomin .še dobil trak,
da namje ogrel ušesa. Podrugiscriji
skokov seje ob doskočišču drenjalo
veliko navdušenih navijačev, ki so
hoteli avtograme. To se jc nekate- j
rim celo posrečilo, drugi pa so imeli
smolo, ker nisostali na pravem mes-
tu. Najzanimivejša je bila zadnja se-
rija skokov. Vsi smo spodbujali
naše tekmovalce pa tudi druge.
Po končanih skokih smose odpravi-
li proti avtobusu in začela se jc pot
domov. Na poti smo sc seveda šc us-
tavili ob avtocest i, ker domov nismo
hoteli priti s polnimi denarnicami.
Ob 6. uri zvečer smo prispeli na svo-
je postaje. Izlet v Planico je bil zelo
zanimiv in mi bo še dolgo ostal v
spominu. Obenem pa se v imenu
vseh udeležencev zahvaljujem Za-
varovalnici Trigalv, ki namje ta izlet
omogočila.
Srečko Muršič, 7. a
OŠ Velika Nedelja
DEDEK MRAZ JE LE ŠE SPOMIN
Stara sem bila šest let. V hiši se je že
čutilo novoletno vzdušje.
Okraševali smo stanovanje in pos-
tavili novoletno Jelko. Tega dogod-
ka se zelo rada spominjam, ker sem
mami lahko pomagala. Mama Je
kupila okraske, lučke in čokoladne
bonbone. Vse to sem obesila na jel-
ko. Ko sva jelko okrasili, sva
prižgali še lučke. Mama mi je
pričela pripovedovati zgodbico o
dedku Mrazu. Rekla mi Je, da se bo
pripeljal s sanmi, kijih vlečejo jele-
ni. V njegovem spremstvu so tudi
škrati in druga pravljična bitja. Po-
vedala mi je tudi, da pridnim otro-
kom dedek Mraz izpolni vsako
željo.
Napisala sem pismo dedku Mrazu,
v katerem je bila ena sama želja.
Zaželela sem si štampiljke v obliki
črk. Pri sosedi Nini sem nekočvidc-
la štampiljke z Disnevjevimi liki,
mene pa je zamikalo, da bi s temi
štampiljkami lahko pisala.
Verjela sem, da nas obišče dedek
Mraz ponoči, ko otroci spimo, zato
sem zvečer kar hitro smuknila v pos-
teljo.
Naslednji dan meje pod smrekico-
čakalo darilo. Bilo jc lepo zavito in
na njem jc bilo napisano moje ime.;
Darilo sem počasi in radovedno od-;
vijala. V njem so bile štampiljke, ki'
sem sijih takoželela.
Moj starejši brat že davno ni več ver-
jel v dedka Mraza, zato mi je po-
skušal razložiti, kakoje s tem. Seve-
da sem to le počasi razumela. Še isto
leto sem šla v šolo in mi je bilo kar
hudo.dajcbilatovsc le domišljija in
da so se sanje tako hitro razblinile.
Tudi sedaj najdem pod jelko
kakšno darilo, ki si ga zelo želim.
Zdaj vem. da me z njim obdaruje
moja družina.
Včasih si zaželim, da bi se kolo časa
zavrtelo naziij v moje otroštvo in v
svet dedka Mraza in njegovih
spremljevalcev. Škoda, da čas
pravljic tako hitro mine. Zdaj dozo-
revam in si večkrat zaželim, da bi še
lahko verjela v pravlj ice.
Tina Cvetko, 6. c
OŠ Ljudski vrt Ptuj
MOJA DRUŽINA
V moji družini smo štirje člani: ati
Ivo, mami Magda, moja sestrica
Mojca injaz.Vsiseimamozeloradi.
Najbolj smo srečni, ko smo skupaj,
ker lahko gremo v mesto. Imamo
tudi stražarja. To je naš Lesi. Moj ati
je po poklicu vodovodar, moja
mami je kuharica. Moja sestrica je
stara štiri leta, zato hodi v vrtec, jaz
sem stara osem let in hodim že v
šolo.
Natalija Sagadin, 2. a
OS Kidričevo
MOJ PRIJAHLJ
Moj najboljši prijatelj je Evgcn Pul-
ko. Doma jc v Hajdošah. Evgcn je
moj sošolec. Prijatelj mi jc zalo, ker
me nikoli nc tepe in tudi zdrugimi se
ne pretepa. Zelo všeč mi jc njegov
glas. Ko prideva skupaj na postajo,
se pogovarjava o šoli. Včasih greva
iz šole domov peš. Evgena v šoli vse
zanima, zato učiteljico vedno kaj
vpraša.
Želim si, da bi bil Evgcn vedno moj
prijatelj.
Sašo Vrnik, 2. b
OS Hajdina
poslovna sporočila - 17
TEDNIK -26.-tanuar 1995
PREJELI SMO
KAJ SE DOGAJA v
^      PTUJSKEM ŠPORTU?
K pisanju članka me med dru-
gim vzpodbujata dva dogodka, ki
ne bi smela ostati zakrita javnos-
ti in ki terjata javno presojo.
Prvo je članek v Tedniku ob po-
delitvi priznanja športnika leta v
Kidričevem z naslovom "Veseli-
ca ali šport", ki ga je podpisal go-
spod Pšajd, in dogodek dne 20. L
1995, ko so bila boksarjem BK
Ptuj zaprta vrata v njihove vad-
bene prostore v športni dvorani
Mladika. Na vratih so namreč
našli obvestilo: "Pri boksu je
menjana ključavnica. V kolikor
bo kdo iskal ključ, mu reci, da
naj se javijo pri direktorju!"
Boks ostane zaklenjen!
Boksarski klub Ptuj je začel svojo
uspešno pot iz skromnih razmer,
vendar z veliko zagnanostjo šport-
nikov in vodstva. Postal je v pre-
teklem letu drugouvrščena ekipa
v državni Sloveniji in se s tem uvr-
stil med najboljše in naju-
spešnejše klube v Sloveniji in
ptujski občini. Sporazumno s
Strelsko zvezo Ptuj je v športni
dvorani Mladika pridobil vadbe-
ne prostore v nadgrajeni dvorani,
v ureditev katerih je preteklo leto
poleg prostovoljnega dela vložil
4.850.000,00 SIT. Prostori še niso
povsem dokončani in opremljeni,
omogočajo pa uspešne treninge in
vadbene pogoje našim boksarjem, j
ki dosegajo z vsakim svojim nas-
topom doma in v tujini zavidljive
uspehe. Za to pa dobivajo od jav-
nega športnega zavoda Ptuj le
12.500 SIT mesečne dotacije!
Spoštovani bralci! S 1. 6. 1994 je
vse športne objekte res prevzel
javni športni zavod Pruj, a ga po
mojem globokem prepričanju
vodi brez posluga in sposobnosti
direktor gospod Stanko Glažar. In
ta želi sedaj s svojo samovoljo
izničiti delo in športne uspehe
boksarskega kluba. Če sem pravil-
no seznanjen, je naloga zavoda,
zlasti pa njegovega direktorja,
pravilno in enakopravno usmerja-
ti razvoj vseh športnih panog, jih
povezovati in jim pomagati, vse s
ciljem doseganja čim boljših re-
zultatov in s tem promocije mesta
Ptuja v slovenskem prostoru in
tujini. Tako pa direktor gospod
Stanko Glažar s svojim neodgo-
vornim početjem podžiga prepire
med klubi in športniki in si jemlje
pravice, ki mu ne pripadajo. Ali
niso bili boksarji in mnogi drugi
ogoljufani na prireditvi ob pode-
litvi naziva športnika leta v Ki-
dričevem ne samo za priznanje,
pač pa tudi za sodelovanje ob izbi-
ri športnika leta z oderuško vstop-
nino 3.500,00 SIT po osebi?
Upravičeno se sprašujemo, komu
se ob taki priliki daje poudarek -
športu, veselici ali trženju?
Za nas, ki delamo v posameznih
športnih panogah ljubiteljsko in z
veliko mero entuziazma ter vlaga-
mo vanje ogromno prostega časa
in tudi sredstev, uvaja gospod
Glažar uradne ure. Izgovori:
"Niso uradne ure, ne bom se pogo-
varjal!" ne vodijo nikamor.
Samovoljno zapiranje vrat in
vstopa športnikom v njihove vad-
bene prostore brez sklepa ustrez-
nega organa, prejšnjega dogovora
in obvestila pa je dejanja, ki ga v
boksarskem klubu Ptuj najostreje
obsojamo.
Javni športni zavod Ptuj je od
bivše Športne zveze Ptuj podedo-
val veliko in urejeno premoženje
ter prevzel zagnane in strokovno
usposobljene delavce. Slednje je
kratko malo nagnal, premoženje
pa naj pusti upravljati tistim, ki so
ga bili sposobni usvariti in z njim
ravnajo kot dobri gospodarji. Me-
nim, da moramo iz športa odstra-
niti in ne dopustiti samovolje po-
sameznikom. Politiko v športu
naše občine naj začrta svet zavoda,
za njeno izvajanje pa naj skrbi ose-
ba, ki bo delovala med klubi pove-
zovalno in ki ji bomo skrb tudi
zaupali. Če ne bo tako, potem
spoštovani predsedniki vseh
športnih klubov, ne razmišljajte
več o bodočnosti in razvoju svojih
klubov vi, saj bo vse to namesto
vas opravljal direktor gospod
Stanko Glažar.
Prepričan sem, da se s početjem
direktorja zavoda dela športu v
ptujski občini velika škoda. Zato
kot predsednik BK Ptuj pozivam
vodstva drugih klubov in še pose-
bej gospoda župana, da skupno in
vsak za svoio panogo pretehtajo
program in smernice razvoja jav-
nega športnega zavoda Ptuj, vse z
namenom preprečitve nadaljnjih
negoglasij in nazadovanja športa
na Ptuju.
Zaradi nerazumevanja so nekateri
predsedniki uspešnih klubov že
odstopili. Kot predsednik boksar-
skega kluba Ptuj sem znal z drugi-
mi sodelavci, predvsem pa z zag-
nanostjo športnikov nadaljevati
sicer že omajano tradicijo boksa
na Ptuju. Z zagnanim in trdim de-
lom, s športnimi rezultati in tudi
drugače uspešno promoviramo
naše mesto doma in v tujini.
Zaradi nastalih problemov, nera-
zumevanja in samovoljnega
obnašanja direktorja javnega
športnega zavoda Ptuj gospoda
Stanka Glažarja sem izgubil voljo
do vodenja kluba in nepreklicno
odstopam s predsedniškega mes-
ta, vedno in povsod pa bom klubu
pomagal. Obenem se zahvaljujem
športnim delavcem, športnikom
in funkcionarjem za vestno in
lepo sodelovanje.
Predsednik BK Ptuj:
Janko Gabrovec
TELOVADNICA ZA OKRAS!?
Ormož je v letu 1994 končno do-
bil prepotrebno telovadnico. Ve-
selje je bilo nepopisno, zelo hi-
tro pa je prišlo tudi prvo
razočaranje. V telovadnici je
uveden režim, ki ga verjetno ne
poznajo nikjer drugje. Prijatel-
jem rokometa je prepovedano
med tednom vstopiti v telovad-
nico in si ogledati trening ali pri-
jateljsko tekmo domačih roko-
metašev.
V telovadnici, ki trenutno spada
pod osnovno šolo, to opravijo zelo
enostavno: ko igralci stopijo v te-
lovadnico, takoj za njimi zaklene-
jo vrata in vsem drugim onemo-
gočijo vstop. Ogorčenje in
razočaranost vseh tistih, ki so jim
"pred nosom" zaklenili vrata, ne
pomagata čisto nič.
Ostane le ugotovitev, da tisti, ki so
tako odločili, verjetno nimajo kaj
dosti zveze s športom, imajo pa
možnost, moč in ključe od telo-
vadnice ...
J. Potočnjak
18 - poslo\tva sporočila
26. januar 1995 - TEDN|f
SANACIJA IN PRIVATIZACIJA AGISA / POGOVOR Z ANTONOM ČOKLOM

Anton Čoki je vodenje Agisa prevzel prvega aprila lani, potem ko je podpisal trimesečno pogodbo s Skladom
za razvoj Republike Slovenije. V treh mesecih naj bi zbral potrebne podatke o smiselnosti sanacije podjetja.
Ugotovil je, da je sanacija mogoča, in začel delati. Pripravil je program v treh delih: najprej naj bi rešil pod-
jetje zadolženosti, ki je bila izredno velika; v drugem delu je smiselno organiziral posamezna podjetja, v tret-
jem pa pritegnil vse ljudi, da se sanacija uspešno izpelje.
Podjetje je bilo najbolj zadolženo pri bankah in zavarovalni-
cah. Ob koncu prejšnjega leta seje teh dolgov popolnoma
rešilo. To so v glavnem dosegli s prodajo nepotrebnih delov
podjetja. Razbremenitev je omogočila deblokado nekaterih
žiro računov po približno triletni blokadi. Sočasno je tekel
proces reorganizacije podjetij, zlasti še Tapa, v več delov, ki so
se pokazali smiselni v tržnem, ekonomskem in programskem
pogledu. Reorganizacija je bila končana ob koncu prejšnjega
Kot samostojno podjetje so os-
tale Zavore, ki zaposlujejo dvesto
delavcev in so se v zadnjem času
zelo razvile ter programsko in
tehnološko izpopolnile.
iVlesečna realizacija znaša okrog
milijon nemških mark, žiro
račun je bil deblokiran s prvim
novembrom lani. Agis Tap se je
smiselno razdelil v več delov: av-
tomobilsko opremo, lakirnico,
grelce in prezračevalne naprave,
galvanizacijo ter glušnike. Agis
Tahografl so od prvega januarja
letos podjetje Tahografi, d.o.o., v
zasebni lasti.
Kar zadeva privatizacijo Zavor,
se pogovarjajo z veliko korporaci-
jo, da bi jih odkupila. Tapova
manjša nastajajoča podjetja bodo
postala last več lastnikov, prvenst-
veno z notranjimi menedžerskimi
odkupi in delno z odkupi delavcev.
Omenjena podjetja so trenutno
dana samo v najem, dokler jih v po-
polnosti ne bodo ocenili. Od Skla-
da za razvoj imajo zagotovljena
dolgoročna sredstva oziroma kre-
dite, s katerimi bo ta menedžerska
oziroma delavska skupina odkupi-
la dele podjetja. V prodajo je doslej
šlo samo podjetje Agis Tahografi s
programom in opremo. Osnovna
sredstva in stavbe ter zemljišča so
še pod denacionalizacijo.
Programi so se v obdobju reorga-
nizacije podjetja očistili. Za celo
letošnje leto imajo zagotovljeno
delo. Delno so sporne zadeve s Ta-
mom, ki v nekaterih podjetjih
predstavlja tudi 50 odstotkov
proizvodnje, gre pa na srečo za
manjši del, ki je pretežno skoncen-
triran v podjetju Agis grelci in
prezračevalne naprave.
REALNE RAZVOJNE
MOŽNOSTI
Nastajajoča podjetja v Agisu
imajo po besedah direktorja Anton
Cokla vse možnosti za razvoj, ker
so prodorna in ker se s svojimi iz-
delki vedno bolj uveljavljajo na
tujih trgih. V podjetjih se uvaja
delo po normi in približevanje iz-
plačil osebnih dohodkov po kolek-
tivni pogodbi. Do izplačil po ko-
lektivni pogodbi naj bi v vseh pod-
jetjih prišli glede na dogovore s
sindikati v šestih mesecih oziroma
postopoma. Tečejo pogajanja s sin-
dikati in delavci.
V Agisu so zadovoljivo rešili tudi
vprašanje zaposlitve invalidov,
čeprav pravi direktor, da je
Anton Čoki.
fototKosi
reševanje te problematike stvar
države, ne delodajalcev. Uspelo
jim je poravnati tudi preostale ob-
veznosti do presežnih delavcev še
iz leta 1992. Sedaj jih čaka obveza
do tehnoloških presežkov, ki so jih
opredelili v prejšnjem letu. Gre za
189 delavcev.
Včasih so delavci Agisa za razli-
ko do stoodstotne plače po kolek-
tivni pogodbi prejemali za-
dolžnice, a se jim te v postopku pri-
vatizacije ne bodo priznale, saj se
podjetja v Skladu lastninijo neko-
liko drugače kot druga. Zadolžnice
so bile pesek v oči delavcem iz pre-
prostega razloga, ker jih podjetje
niti ni bilo upravičeno dajati. Po
pritožbi nekaj delavcev na delovno
sodišče je bilo nesporno ugotovlje-
no, da je po zakonu res potrebno
delavcem izplačevati plače do
višine kolektivne pogodbe, če ni
drugih omejitev. Kot je znano, pa
je bil takrat Agis v blokadi in je
lahko plače izplačeval le v višini
minimalnega osebnega dohodka.
Koliko Agisa bodo kupili tujci, v
tem trenutku ni mogoče napoveda-
ti natančno. Anton Čoki se ob tem
vprašuje, zakaj tujci pri nas ne bi
kupovali nepremičnin oziroma
kompletnih podjetij, če prinašajo
program, novo tehnologijo in
jamčijo izplačilo plač nad kolektiv-
no pogodbo. Upa pa, da bodo od-
kupili največji del Zavor.
Bodočnost tega dela Agisa je zago-
tovljena, če ga kupi tujec, ker gre
tudi za licenčno pogodbo.
Na vprašanje, ali je zadovoljen z
opravljenim delom v Agisu, je An-
ton Čoki odgovoril: " Človek ne
more biti nikoli zadovoljen. Mno-
go več bi se dalo narediti, če bi go-
spodarstvu sledile nekatere službe,
prvenstveno v občinskem in repu-
bliškem merilu. Vodilni kader v
posameznih družbah me jepri delu
izredno podprl in uresničeval zas-
tavljene naloge. Če tega ne bi bilo,
ne bi mogel uspeti. Zato tudi zau-
pam temu menedžerskemu kadru.
Tudi sam sem se aktivno vključil v
privatizacijo kot delni solastnik s
svojim denarjem, ker poznam pro-
gram in ker sem prepričan, da ta
program mora uspeti. Imam pa
tudi materialno in materialno od-
govornost do ljudi, od katerih sem
zahteval, da se aktivno vključijo v
sanacijo podjetja, in do tistih, ki
prav tako zaupajo v ta program in
vame."
•>MG
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V LETU 1995 / VRSTA NOVOSTI

Prvega januarja letos so pričela veljati pravila obveznega
zdravstvenega zavarovanja, ki na novo urejajo pravice in
obveznosti zavarovanih oseb do zdravstvnih preventivnih, ku-
rativnih in rehabilitacijskih storitev, do zdravil na recepte ter
do ortopedskih in raznih drugih tehničnih pripomočkov, pa
tudi druga vprašanja, kot so na primer pravice do denarnih
prejemkov na področju obveznega zdravstvenega zavrovanja,
do zdravljenja v tujini, postopke uresničevanja pravic, varstvo
pravic zavarovanih oseb in podobno.
Izvajalci morajo nova pravila do-
bro poznati, sicer lahko pride do
neustreznega obravnavanja zava-
rovane osebe, kar ima lahko za pos-
ledico tudi zavrnitev plačila. Zelo
pomembna so tudi določila o oseb-
nem zdravniku in njegovih
dolžnostih ter pristojnostih, o
načinu prenašanja pooblastil
omenjenega zdravnika na specia-
liste in druge zdravnike, spremem-
be v pooblastilih za predpisovanje
ortopedskih in drugih tehničnih
pripomočkov ter spremembe v
standardih storitev.
S PRVIM APRILOM OSEBNI
GINEKOLOG, ZOBOZDRAVNIK
Po novem mora biti vsakdo ob-
vezno zdravstveno zavarovan, ima
pa tudi dolžnost, da skladno s svo-
jimi dohodkovnimi možnostmi
plačuje prispevke. Vsak si tudi
mora izbrati svojega osebnega
zdravnika, pri katerem bo uvel-
javljal svoje pravice. Osebni zdrav-
nik je edini pooblaščen za pisanje
zdravil na recept, za pošiljanje k
specialistu, na zdravniško komisi-
jo, v bolnišnico, za zagotavljanje
začasne zadržanosti z dela (bol-
niške), za odločanje o potnih
stroških in izplačilu nadomestil.
Pri osebnem zdravniku se bo po
novem zbirala tudi vsa medicinska
dokumentacija o pacientih, ki so se
zanj odločili. V primeru uveljavl-
janja kakršnihkoli zahtev pri
zdravniku, ki ni osebni zdravnik,
bo tistih, ki jih bo zahteval, samo-
plačnik. Ne velja pa to za primere,
ko bo šlo za nujne medicinske sto-
ritve. Nova pravila uvajajo s prvim
aprilom letos tudi osebnega gine-
kologa, osebnega pediatra in oseb-
nega zobozdravnika.
POVEČANJE DOPLAČIL PRI
ZOBNI PROTETIKI
S prvim januarjem letos so se
spremenili tudi zneski doplačil k
posameznim storitvam obveznega
zdravstvenega zavarovanja, ki niso
stoodstotno pokrite. Doplačilom
se lahko ognemo z doplačevanjem
v posameznem primeru, ko zboli-
mo, ali pa s prostovoljnim zavaro-
vanjem. Najbolj so se doplačila
povečala v zobozdravstvu, kjer je
na primer pri zobnoprotetičnih
storitvah potrebno že 75-odstotno
doplačilo.
Zavod za zdravstveno zavaro-
vanje (državna zavarovalnica) je z
letošnjim letom uvedel vrsto novih
zavarovanj, ki presegajo raven, ob-
seg in standard storitev ali pa omo-
gočajo pridobitev nekaterih pra-
vic, ki niso zajete v obveznem
zdravstvenem zavarovanju. Gre za
deset dodatnih zavarovanj: "nad-
standard A", "nadstandard B", zob-
na protetika - celota, "dnevna
odškodnina", bivanje v zdravilišču
po poškodbi, preventivno zdravl-
jenje v zdravilišču, zdraviliški od-
dih (A, B), koristno bivanje v zdra-
vilišču, pomoč na domu in
vključitev v obvezno zdravstveno
zavarovanje. Petnajst nadstan-
dardnih paketov je zavarovancem
ponudila tudi zavarovalna družba
Adriatic.
Nosilci zdravstvene dejavnosti
bi morali pravila obveznega
zdravstvenega zavarovanja do po-
tankosti poznati. Žal jih ne, saj se
šele te dni seznanjajo z njihovo vse-
bino.
_........•♦MG
CRM KRONIKA
Z AVTOM ČELNO V DREVO
Po magistralni cesti od
Ortnoža proti Ptuju je v četrtek,
19. januarja, ob 19.25 vozil
osebni avtomobil Jožef H. iz
Ormoža. Med vožnjo skozi na-
selje Mihovci je na spolzkem
cestišču zapeljal na desno ban-
kino in nato v jarek, kjer je z avto-
mobilom čelno trčil v drevo. V
nezgodi se je voznik hudo ranil.
PEŠEC HUDO RANJEN
V nedeljo, 22. januarja, ob
18.50 je Roman H. iz Ptuja vozil
po lokalni cesti skozi Hotinjo vas
proti Racam. Pri stanovanjski
hišti št. 41 je trčil v Jožeta J. iz
Hotinje vasi. Pešec je padel po
cestišču in se hudo ranil.
VLOMI IN TATVINE
V petek, 20. januarja, so lovci
LD Velika Nedelja opravili pogon
na lisice in divje prašiče. Med
člani zelene bratovščine je bil
tudi Ljubo K. iz Mihovcev pri Ve-
liki Nedelji, ki mu je zvečer nez-
nanec vlomil v osebni avtomobil
in odnesel lovsko puško znam-
ke Baikal. S tem je lovca oško-
doval za dobrih 90.000 tolarjev.
V noči z 19. na 20. januarje
neznanec vlomil v samopost-
režno trgovino TP Planika v Ulici
Borisa Kraigherja v Slovenski Bi-
strici. Naložil si je predvsem za-
vojčke s cigareti in nekaj vžigal-
nikov. Zahotelo se mu je tudi
pršuta, zato ga je vzel s seboj.
Kaže, da je vlomilec odnesel
blago za svojo sprotno osebno
porabo. Po oceni je podjetje
oškodoval za okoli 70.000 tolar-
jev.
V noči s sobote na nedeljo, t. j.
z 21. na 22. januar, ko je pri nas
lepo snežilo, je neznanec vlomil
v prodajalno čevljev Nada v Ju-
rovskem Dolu. Z njim je iz proda-
jalne izginilo več parov zimskih
moških, ženskih in otroških čevl-
jev pa tudi precej parov zimskih
nogavic. Po oceni je napravil
škode za okoli 150.000 tolarjev.
POSKUSI ILEGALNIH
PREHODOV MEJE
Naši policisti so v petek, 20. ja-
nuarja, nekaj pred polnočjo v
Zavrču ustavili osebni avto, ki ga
je vozil državljan BIH Nijaz S.
Avto je imel avstrijsko registraci-
jo, saj je voznik na začasnem
delu v Gradcu. Z njim je bilo v av-
tomobilu še 5 potnikov, vsi
državljani BIH, ki so imeli pri sebi
le begunske izkaznice, izdane
na Hrvaškem. Policisti so ugoto-
vili, da je voznik vseh pet potni-
kov, bili so moški v starosti od 20
do 29 let, pripeljal v Slovenijo ile-
galno, zato so jih napotili nazaj
na Hrvaško. Nijaz S. pa je sam
lahko nadaljeval pot proti Avstri-
ji-
V soboto, 21. januarja, zvečer
so na mejnem prehodu v Zavrču
policisti napotili nazaj na
Hrvaško 23-letnega Stanislava
K., državljana Hrvaške, ki se je
na mejni prehod pripeljal z avto-
busom. Policisti so ugotovili, da
je imel ponarejen potni list in
osebno izkaznico Republike
Hrvaške.
•<yFF
RODILE SO - ČESTITAMi^
Jožica Novak, Orešje 120,
Tamaro; Bernarda Forštnarij
Bukovci 99/e, Markovci - dečit-
Romana Dajnko, Pobrežje I4'
Videm - Matica; Anica Toš, Hv
letinci 21, Vitomarci - Stanit^
Andreja Vilčnik, Vitomarci 45
Fvciino; Bernarda Vuietij
Piišcnci 16/a, Ormož - Su/.aji^
Majda Cafuta, Vareja 37, Vld^
- dečka; Jelka Vrbnjak, Mc/go^^
7, Tomaž - deklico; Majda M.
cun, Svetinci 8, Destrnik - deljj
co; Marija Pintar, Zupečjav)
31/c, I-(wrcnc - Matica; l)ani{
Zupanič, Zamušani 31
Gorišnica - dečka; Anica K(
sanjč, Mezgovci 25/a, Dornava
Timoteja; Lidija Kopše, Br{|
.3.3/a, Majšperk - dečka; Majd
Jus, Podova 73, Rače - dečka; S)
bina Kokelj, Arbajterjeva 7, \\
-dečka.
POROKE - PTUJ: Darko Drt
venšek in Marjeta Krajnc, Po{
lehnik75.
UMRLI SO: Marija Puklavec,r(
jena Cizarič, Ivanjkovci 43,;
1910-tl6.januarjal995;Terez
ja Kragelj, rojena Žubcr, Langi
sova 26, Ptuj, 1905-t 16. jam
arja 1995; Pavlina Žižek, rojer,
Šegula, Slavšina 7, :!= 1919 - ti:
januarja 1995; Antonija Šal;
mun, Gibina 2, ❖ 1923 -1 15. j;
nuarja 1995; Stanislav Hi
meršak, Mala vas 6, 1945 - tli
januarja 1995; Ana Cafuta, roj(
na Pernek, Velika Varnica 53,;
1925-1 IS.januarja 1995; Alojz
Srdinšek,RodniVrh9, :i=1925.'
16. januarja 1995; Marija Deni
kovic, Cirkulane 48, ^iO 912 -1II
januarja 1995; Peter Černivei
Podvinci 119, 1916 -119. jam
arja 1995; Elizabeta Kore;
KupčinjiVrh 26,;::1914-119.j}
nuarja 1995; Angela Cvetko, rc
jena Zajko. Majdinapot 1, Ptuj,i
1923-t 19. januarja 1995.
Kulturni križem
kražein
PTUJ O V knjižnici Srednješo!
skegacentra jedo lO.februarjaa
ogled razstava o GIMNAZIJAD.
- kulturniškem srečanju gimiii-
zij, ki jo je pripravila dijal^H-i
skupnost ptujske gimnazije.
SLOVENSKA BISTRICAl
Drevi ob 18. uri bo v dvoran
doma kulture ponovitev druge?
ljudskega večera. Stare slovensk
pesmi bodo prepevali ljudski pe^
ci iz Slovenske Bistrice, Kovač
vasi, z Zgornje Ložnice, Tinja,i
Makol in Poljčan.
SLOVENSKA BISTRICA 91
februarjaob 17. uri bodo v slovel
jebistriškem gradu odprli stalfi!
Pajtlerjevo razstavo fosilov in mi
neralov.
ORMOŽ # Učenci ormošk
glasbene šole pripravljajo javD
koncerte, ki bodo 31. januarja le
L, 2. in 3. februarja ob 17. uri
prosotorih Glasbene šole Ormoi
PTUJ # V gledališču bo 2. febn
arja ob 19.30 ponovitev koncert
Vlada Kreslina.
PTUJ • ZKO bo 3. februarja(rf
19. uri v palaciju na gradu pripr<
vila slovesnost ob kulturnei
prazniku.
PTUJ • 9. febrcir ja bo v palacij
gradu v organizaciji ZKO in P(
krajinskega muzcia koncert skt
pine AH Caponc - 'aj h trio - ob I'
uri za srednje l: , ob 19.30 pal
izven. VstopniLc si lahko rezer^
rate v pisarni ZKO ali po telefon
771-494.