Politiški pregled. * Cesar za FejerTaryJe žrtre. Cesar je odredil, da dobe tisti uradniki, ki jih je nastavilo Fejeryaryjevo ministrstvo, a so bili s padom ministrstva odpuščeni, svoje plače in stanarino do konca življenja iz cesarjeve privatne blagajnice. Uradniki, ki so izgubili plače, pa dobe tudi iz cesarjeve blagajnice, odpravnino v znesku njih letne plače. Za prvi namen bo treba plačevati vsako leto 100.000 K, za odpravnino pa 300.000 K. * Poslanec dr. Ploj za slorenskc srednje šolstro. V seji proračunskega odseka zbornice poslancev due 7. aprila je izvajal poslanec dr. Ploj: Splošoa zahteva slovenskega naroda je, da se pouk na srednjib šolah vrši y materinem jeziku. Slovenci pogrešajo še danes popolnoma višjo gimnazi.jo s blovenskim učnira jezikom in tudi na štirib spodnjih razredih srednjih šol je le omejen slovenski pouk, dočim se vrsta najtežavnejših predmetov predava y nemškem jeziku. — Na to je govornik obširneje govoril o sredDJera šolstvu na Spodnjera Štajerskem. Slovenski učenci le s težavo polagajo sprejemne izpite za vstop v srednje šole, ker se ti izpiti polagajo v uemškem jeziku. V tem je pedagoški nesmisel. Navedši krivice, ki se godijo štajerskim Slovencem na polju srednjega šoktva, je apeliral govornik na naučno upravo, naj stori konec tem nezaslišaniro odnošajem. Koučno je poudarjal, da so sivdnješolske razmere na Primorskem, v kolikor se tičejo Slovencev, istotako ueugodne kakor na Štajerskem. Sloveusko prebivalstvo na Primorskem zabteva ustanovitev srednjih šol s slovenskim učnim jezikom, oziroma — do ustanovitve takih sredajih šol — da obstoječa nemška gimnazija v Tratu in v Gorici dobita slovenske vzporednice. * Baron Aehrenthal In papežev nuncij ua Dniiaju. V diplomatiških krogih govore, da je med niinistrom za vnaoje stvari baronom Aehrenthalom, in dunajskim Duncijera nastala nova diferenca. Baron Aehrentahl je baje poslednjemu rekel, da zaradi njegovega postopanja v Wahrmundovi aferi ne more voditi z n.jim več nikakih politiških razgovorov. Nuncij bo zaraditega v kratkem odpozvan. * SloTanske manifestacije v Pragft Ker so onemogočili češke predstave na Dunaju, prirpde v Pragi gostovanja raznih slovanskih gledališč in razne druge slovanske raanifestaeije. Gostovanje krakovskegagledališčaje zagotovljeno. * Casar proti plnralni Tolllnl praTlci. nBudapesti Naplo" javlja, da bi ogrska ylada želela uyesti pluraluo volilno pravico, toda cesar se je odločno izjavil proti temu. * Česar ne pojde t Prago. Kakor javIjajo iz Prage, ne pride cesar osebuo na praško jubilejsko razstavo, kakor se je pričakovalo. Sodi se. da je cesar opustil to potovanje iz ozira na politižki položaj na češkeru. * Sknpni proračun. Dne 30. t. m. bo na Dunaju, kakor javlja neka korespondenca, posvetovanje avstrijskih in ogrskih miuistrov o skupnih stvareh. Ministri se bodo bavili tudi s sestavljenjem skupnega proračuna za 1. 1909. ** Nemčija in uotranja vprašanja Avstro-Ogrske. ,,Novoje Vremja" ima brzojavno vest iz Londona, v kateri pravi, da vodi odvisnost vnanje dunajske politike od Berliaa k temu, da se Berlin vmešava tudi v njtranje styari Avstro-Ogrske. Nemška diplomaeija si prizadeva sedaj, da odstrani ministra Buriana, kimu očitajo, da sirapatizujes težnjami Srboy v Bosni in Hercegovini. Madjari izpodbujajo iz Berlina na kruto postopanje proti narodnostim in Hrvatom. Govore, da bi Nemeija želela izpremembo volilnega reda v Avstriji na škodo Slovanov v državnem zboru. * Utrdbe na italijansko-avstrljski mejl. Iz Milana poročajo: Italija marljivo gradi obmejne utrdbe. Prva, ki se je letos začela graditi, je na gornjem delu Piave, druga pri Stupici v dolini Nadiže na nizkem odcepku Matajurja. Ta utrdba bo varovala široko, lepo cesto, ki drži iz Posočja v Videm. Tretja utrdba se zgradi y Julskih alpah, nedaleč od Uccea v rezijauski dolini. Ta zaporni fort bo kril prehod iz soške doline v Oanal de Ferro, da tako onemogoči, da bi se mogla nasprotna armada izogniti utrdbi pri Ohiusaforte, ki varuje severni del Canala del Ferro in dolino Baccolana. Vrhutega se pomnožita garniziji y Vidmu ia PalmaDovi ter se popravi stara rimska cesta, ki drži iz Timava v Karnskih alpah v ziljsko dolino, tako da bodo po nji mogli prevažati tudi težke topove. * Položaj t Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da se sedanji demokratični kabinet povsem strinja s knezom. Volitve za sobranje bodo razpisane za konec nieseea maja. Pričakovati je, da bodo volitve čiste in svobodne, to tembolj, ker so dosedaj izvršene volitve za obžinske svete brez izjeme izpadle demokratiški stranki v prilog. Gd druge strani pa poročajo nasprotno o nesoglasju med demokraškim ministrskim kabiuetom in knezom Ferdinandom. Sedanja vlada zahteva namreč od kneza Ferdinanda, da privoli v to, da se bivši stambulovski kabinet stavi pod obtožbo. Knez Ferdinand pa se temu protivi. * Češki deželni maršal. Bčas" javlja, da bo vrhnim deželnim maršalom imenovan dr. Herold ali pa dr. Škanda. Mladočehi in agrarci so namreč predložili vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da se mora imenovati novim deželnim maršalom enega izmed pripadnikov meščanskih strank. * Bavarskl deželnl zbor proti nemškemn državnemu zboru. V bavarskem deželnein zboru je bavarski centrum, sestoječ iz konservativnih in klerikalnih elementoy, napadel novi društveni zakon, ki gaje nedavno sprejel nemški državni zbor. Centrum je izjavil, da predloži vladi zakonski načrt, po katerem bodo imeli vsi prebivalci Bavarske, ki govore drugi nego nemški jezik, največjo svobodo na svojib sestaukib ia drugib združevanjih. * 0 potoTanju drnogorskega kneza Nikole r Carsko Selo. Petrograški BKraj" piše: Knez Nikola je prvi yladar, ki po ruskojaponski vojni prihaja v obiske k ruskemu carju. Njegovo potovanje ima nainen, da zajamči varnost črne gore y očigled avstrijskemu načrtu sandžaške železnice, zakaj ta načrt ločuje Orno goro od Srbije ter jo stori še bolj odvisno od Avstrije. Poleg tega obišče knez Nikola svoji hčerki, ki sta omoženi z velikoruskima velikiraa koezoma. Meseca maja poseti Carskoje Šelo baje švedski kralj Gustav in sicer povodom poroke svojega drugega sina Viljema z veliko kneginjo Marijo, hčerjo ruskega velikega kneza Pavla. * Mobllizacija angleške mornarice. BDaily Telegraph" poroča, da se bo odslej cela angleška eskadra za en mesee v letu oboroževala ter opremljala kakor za vojno.