XI.
V Gorici, dno 10. junij n 11 03.
24. številka
Izhaja vsaki feirlok ob II. mi dopoldne. Rokopisi sc ne vra-i'njo, Nefinnkovaiia pisma sc ne sprejemajo.
Cena listu znaša n celo leto 4 krone, zn pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1 '50 Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele i/ven Avstrije
ti K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7.
Ciin mi	'
A
Mi>}$SWlSk
S?
Kfr.: g'iyim ot-ismiir ^iir.
Kxa vero dom
Narofnino In naznanila s p r e j e m a upravništvo v Oorici, Semeniškn ulica 5. 1f> Posamezne številke se prodajajo v loba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se račuitijo po petlt vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vm., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Vef-kr,nt po pogodbi.
		
	Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.	Tiska »Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
u
Izredni cLčni zbor »Sloge
^-VŠt. Petru.
Kukor jfi bilo naznanjeno, vršil se je v nedeljo popoludne v Št. Petru pri Gorici izredni javni občni zbor političnega društva „Slogau, katerega glavni namen je bil protestovati proti dogodkom na llrvatskem, oziroma proti nezakonitosti!, katere so pripravilo naše bralo do obupa tako, da je njih duša vskipela, da jim je podla potrpežljivost, da si zdaj z dejanji, kakoršna se gode na Hrvatskem, hočejo priboriti svojo v nagodbi z Ogrsko zajamčene, a po dosedanjem banu Rhuen Hedervary-ju teptane pravice. Ta shod se je imel vršiti na dvorišču „Kmetijske zadruge11 v Št. Petru pri Gorici. V ta namen bilo jo tudi dvorišče dostojno vrejeno in plapo-/^a|e so tam mnoge slovenske tribojnice s črnimi trakovi. Tudi je bil pripravljen v ta namen poseben oder, a žal, vse to zastonj, kajti celo popoludne lilo je neprestano in tako hudo, da o zborovanju na prostem ni bilo niti misliti in da smo se prav čudili, da smo vkljub vsemu dežju našli toliko ljudi, ki so prišli ure in ure daleč v Št. Peter, da se udeleže te manifestacije za brate Hrvate, ter da pokažejo, da se čutijo popolnoma solidarni z bratskim narodom hrvatskim, katerega je kruta sila prignala do tega, da si hoče zdaj celo s prelivanjem krvi priboriti to, kar mu je bilo zakonito zajamčeno, a kar se mu odteguje. Da ne bi bilo dežja, brojila bi množica, ki bi se udeležila shoda v Št. Potru, na tisoče, tako pa nas je zborovalo le toliko, kolikor nas je moglo stati v sicer prostorni dvorani »Kmetijske zadruge11, drugi so se pa morali odstraniti, a največ ostalo jih je doma, ker niso niti mislili na to, da bi se pri vsem slabem vremenu vendarle obdržaval shod. Navzlic vsemu temu torej zbralo se nas je v zgoraj omenjeni dvorani Lakih 700 oseb, ljudi vseh slojev našega slovenskega ljudstva. Predsednik društva »Sloga11, državni in deželni poslanec dr. Ant. Gregorčič, otvoril jo zborovanje, pozdravil vse navzoče, ter
LISTEK.
Gorske slike.
O treh pečatili.
V	deveti deželi je bilo, kakor mi je pravil pokojni Šmonček, ki je bil tam za občinskega tajnika.
„Veš, to ti je lepa dežela11, dejal je večkrat, „le malo daleč je tja in človek se grozno utrudi, predno pride do de-vetodeželske vasi; cela dežela ima namreč le jedno vas“.
Torej daleč je ta dežela, kakor je pravil Šmonček.|
A tudi lepa je in rodovitna. Vsako leto rodi, če toča ne pobije in mnogo več živine bi imeli ljudje, če bi ne bilo ono leto tiste velike kuge. V deveti deželi imajo tudi podrto občinsko cesto, ki je tako pripravna, da je moral škof pred mnogimi leti iz voza stopiti, če si ni hotel polomiti vratu in života.
Tudi o ljudeh mi je pravil Šmonček. Trdni so in krepki, tako, da lahko sečeš drva na njih, če ti le hoče kdo držati. Mirni so od rojstva sem, le malo-kedaj se sliši o kakem prepiru; seveda pa se devetodeželci pretepajo vsako ne-
predstavi vladnega zastopnika v osebi g. okrajnega nadkomisarju Polley-a. Hpkel je, da je ta občni zbor »Sloge'1 izreden ker so izredne tudi okolnosti, ki so napotile predsedništvo, da ga je sklicalo. Izredni da so namreč dogodki na Hrvatskem, tam, kjer bivajo naši krvni bratje Hrvatje in o teh izrednih dogodkih hočemo tudi mi in moramo goriški Slovenci izreči svoje mnenje. Kot govornik o dogodkih na llrvatskem pa se je prijavil predsedništvu g. dr. Frančišek Pavletič, odvetnik v Gorici, in njemu poda predsednik tudi besedo.
Dogoilki na Hrvaškem.
Gospod dr. Pavletič govoril pa je približno tako-le:
Dragi rojaki! Izmed vseh dogodkov, ki so se dogodili zadnji čas na Hrvatskem, se mi je najbolj vtisnil v spomin dogodek v Podsusedu, kateri dogodek ilustrira položaj na Hrvatskem, V Podsusedu vzdignili so se.kmetje za pravice. Proti kmetom poslali so orožnike. Jeden orožnik je pomeril v gručo. Kar stopi kmet predenj, razgali prša ter reče : „Tu notri j« hr-vatsko srce, ako imaš pogum, vstreli11. Počil je strel, kmet je padel.
Kako je moglo priti do takih od-nošajev. Vse kar se godi, se godi iz vzrokov in tudi ti dogodki na Hrvatskem imajo svoje vzroke. A še popreje moramo odgovoriti onim, ki trde, da Slovenci se nimajo brigati za hrvatske dogodke, da smo upravičeni baviti se ž njimi. Mi namreč odklanjamo načelo sebičnega individualizma, po katerem naj se vsak človek briga le za se. Toda vse človeštvo je ena družina, in človek se zanima za to, kar se godi drugim. Mi pa smo tudi Slovani, in kot taki najbolj sorodni hr-vatskemu plemenu. Sosedje smo, ker imamo velik del skupne zgodovine. Ko so Turki ropali, postavili so se Hrvatje in Slovenci skupno v bran. Naravno je, da se je iz te skupnosti izcimila vez.
Združeni pa smo tudi s Hrvati pod žezlom habsburške dinastije.
Sicer pa imamo še drug vzrok. S Hrvatskega namreč prihajajo različne
deljo, kajti to mora biti radi zdravja in gibanja.
Pa naj bode zadosti o deveti deželi.
Povedati vam moram namreč, kaj mi je pravil Šmonček o treh občinskih pečatih, katere je on videl v ondotni pisarnici.
Bili so trije, to je Šmonček dobro vedel, četudi so prišla razna pisma iz devete dežele, da sta bila samo dva.
Torej trije so bili.
Prvi pečat je bil — no, kakšen je bil prav ne vem, a županov hlapec je udaril vsakokrat z batom po njem, kodar so hoteli očka župan potrditi kako imenitno pismo, ali kuj tacega od „rihte“.
Drugi pečat je bil seveda tudi druge vrste. Kedar so ga rabili, sešIO seje celo starešinstvo in župan je potem prižgal blagoslovljeno svečo.
Nato jo je dal jednemu izmed zbranih, on sam pa je palil in smodil pečat, dokler ni bil ta črn kol sam peklenšček. Navadno je prišlo pri tem opravila do pretepa, kajti vsakdo izmed starešin je hotel držati svečo, vsakdo je hotel biti prvi.
zahteve in želje do oblasti v naši državni polovici, katerim se tudi vstreza. Policijski agentje hodijo po naših mestih in stikajo za bunu neljubimi osebami, vršile so se preiskave po ljubljanskih tiskarnah, iz Ljubljane so poslali vojake na llr-vatsko, policija je aretirala dr. Pegana, misleč, da je hrvatski časnikar Hinko Sirovalka itd.
To so pač zadostni razlogi, da se zanimljemo 7,a dogodke na Hrvatskem.
, Kaj pa je provzročilo dogodke na Hrvatskem ?
Hrvatski narod ima slavno zgodovino, ki ni sicer na čelu evropske omike, ker je omiko zaviral Turek. Hrvatje so sč svojo srčno krvjo pojili bojišča v bran zapadne kulture, sč svojimi prsi odbivali naval barbarov — Turkov. Toda kjerkoli je na bojišču plul habsburški prapor, stal je Hrvat v brambo in prelival zanj srčno kri. Spominjam le 30 letne vojske, bojev Marije Terezije s pruskim Friderikom, bojev s Francozi, sosebno Napoleonom. Spominjam vas leta 1848. in slavnega* bana Jelačiča (živio Jelačič.)
Da se jo Avstrija razvila in vzdržala, je v velikem delu omogočila zvestoba Hrvatov in njihove žrtve.
Toda kako plačilo so prejeli? Res, dala se je Hrvatom I. 1868. nagodba z Ogrsko, ki jim zagotavlja samostalnost in narodni obstoj. Toda, čujte, niti nagodba, niti naravne pravice, niti načela, ki so splošno priznana, se niso izpolnjevala. Rnšila se je pod raznimi bani in posebno pod zadnjim banom Khuenom nagodba, in posebno pod sedanjim banom rušile so se vse ustavne pravice, rušena so načela civilizovane državne uprave. Niti trije odstotki prebivalstva nimajo volilne pravice, med temi je polovica uradnikov. , A še te volitve se vrše v senci bajonetov, neodvisne volilce zapirajo, da ne morejo voliti. Opozicijonalno časnikarstvo se preganja z konfiskacijami, kaznimi. Občinska avtonomija je docela pogažena. Osebna svoboda se krati. Vladi neljubi ljudje se zapirajo brez vsacega vzroka. Krši se pismena tajnost. Policija prihaja na pošle ter odpira pisma.
„No, pa v imenu božjem1*, dejali so očka župan in tiščali potem osmojeno slran pečata na papir, na katerem so potem ostale črne, umazane lise.
In tretji pečat, kateri je tadi zadnji, se pa mora namazati z neko čudno goščo, in na papirju se potem lahko, včasih ludi jako težko, to-le čita: „Županstvo v deveti deželi11.
Torej to so tisti trije pečati ...
Šmonček mi je pravil, da so jako visoko cenjeni, in da so edino premično blago dež<?todeželske občine . . .
Pravil sem že o cesti ...
In nekdaj v tem času jo je bila povodenj zopet podrla in pokvarila. Vse je bilo grozno raznešeno, a nikdo ni hotel iti popravljat. Plačevalo se je jako malo, ali bolje rečeno nič in nikdo se torej ni trgal za to službo.
In še druga nesreča je zadela deveto deželo iste dni.
„Predsednik desete dežele pride drugi teden obiskat deveto deželo", pravili so naenkrat po vasi.
Očka župan je bil v veliki zadregi, a kmalu je stvar razrešil. Sklical je pod kaznijo sejo in govoril zbranim tako le:
Žalostne so gospodarske razmere. Po nagodbi ostane od hrvatskih dohodkov 44n/o za domače potrebe, ostalo'^t. j. 56" ,, pa gre v Budimpešto za takozvAne skupne stroške. Ti dohodki ne zadosliyejo za samoupravo, zato pa se davčno breme vedno množi in je postalo neznosno. Ljudstvo je obožalo. Hrvatski kmetje ne morejo zmagovati velikih bremen in se izseljujejo v Ameriko. Skoraj ena desetina Hrvatov je že v Ameriki.
Kršijo se tudi ustavne pravice. Sistematično delujejo na to, da Hrvatska postane navadni madjarski komitat. Silijo madjarščino pri železniških in drugih skupnih uradih, dasi nagodba pozna le hrvatski uradni jezik. Razobešajo ogrske zastave in grbe itd.
Odpor Hrvatov je torej opravičen. Začetkoma skušali so zakonitim potom se braniti. A ker se jim je to zabranilo, vzbudila se je duša naroda. Da, dragi rojaki, gibanje na Hrvatskem ni umetno, marveč izvira iz duše naroda, ker ista čuti krivice. Vlada pa uporablja silovita sredstva. Ubitih je veliko, na tisoče zaprtih, v mnogih okrajih je proglašena nagla sodba. Odgovornost za izgrede, za žrtve nosijo oni, ki so s krivicami pritirali narod do obupa.
V	Podsusedu, kakor sem omenil uvodoma, stopil je seljak pred orožnika rekoč: „Tu notri je hrvatsko srce, ako imaš pogum, vstreli". Tako tudi, zdi se mi, da hrvatski narod stopa pred svojega trinoga bana Khuen-Hedervaryja ter mu govori: „Tu notri je hrvatsko srce, ako imaš pogum, streljaj11. In ako bode ban streljal, dragi rojaki, narod hrvatski ne bode podlegel, marveč vstal z podvojeno močjo ter pometel bana in njegove pomagače. (Dol z banom.)
In ker kri ni voda, Slovenci stojimo složni s Hrvati, dajemo duška svojim čutilom, protestiramo proti nasilju ter zahtevamo odstranitev vzrokov, zato predlagam sledečo resolucijo:
Goriški Slovenci, zbrani v Št. Petru na izrednem občnem zboru političnega društva »Sloga11 dne 7. junija 1903., izjavljajo slovesno, da stoje složno na
„Možje Galilejci, kaj stojite tu in gledate, denarja nam manjka, denarja. In predsednik desete dežele pride drugi teden na obisk. Cesta je za popraviti, sicer se še kje ubije, česar Bog ne daj in sveta Trojica. Možje, saj niste babe, jaz pravim, denimo naše pečate na dražbo, kajti sila je velika. In s tem denarjem, s tem denarjem, možjč, rešimo čast naše vrle občine. Tako jaz mislim, možje .. .“
Vsi so mu prikimali, kakor je to v deveti deželi navada. Kajti mati županja noče, da bi se kaj prepirali in njena volja tudi nekaj velja.
Drugi dan so prodali vse tri pečate na dražbi in kar je še največje hudo —-na županov predlog so zapili dotični denar v čast in blagor devetodeželske občine.
Šele pozno v noč so lezli starešine domov sč zavestjo v srcu, da so porabili ta dan v občo korist občino in v čast vsem nebeškim svetnikom ...
Tako sedaj v deveti deželi nimajo več občinskih pečatov in občinska cesta je še vedno podrta ...
Gorski.
strani braskega naroda hrvatskega v obupnem boju, ki ga isti bije za svoje pravice proti nasilju; ugovarjajo odločno proti temu, da bi avstrijska ali skupna vlada posredno ali neposredno- podpirala to nasilje, in pričakujejo od merodajnih činiteljev, da se po takojšnji, koreniti spremembi vladnega sistema na Hrvatskem zajamčijo Hrvatom v kraljevini pravico, ki jim gredo po naravnem pravu in obstoječih zakonih.
Resolucija je bila z burnimi klici: Živili' Hrvatje, dol z banom11, soglasno sprejeta.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani.
K drugi točki dnevnega reda o slovenskem vseučilišču v Ljubljani, govoril je dež. poslanec g. prof. Iv. Berbuč blizu tako-le :
Kdor hoče graditi hišo ali poslopje, ki bi varovalo njega in njegove naslednike pred vremenskimi in drugimi nepri-likami, mora skrbeti za trden, nerazraš-Ijiv temelj temu poslopju; a potem mora paziti na to, da je tudi drugi del stavbe v primerju s temeljem trdno in solidno sezidan, t.j. pritličje in prvo oziroma tudi drugo nadstopje.
A varal bi se oni, ki bi si mislil, da je s tem delo dovršeno in zavarovano proti razpadu. Vsekako je treba skrbeti — kakor lahko umljivo — tudi za streho, katera poslopje nadkraljuje ter je varuje pred razpadom. Delo mora biti popolno, dovršeno; inače nima obstanka.
Kar velja pa za poslopje, ki nam služi v osebno varnost, isto velja'tudi o znanstvenem poslopju, katero si mora zgraditi VRaki narod, kateremu je mar svoj obstanek. Tudi tu je treba skrbeti najprej za temelj, potem za stavbo samo in naposled za streho, inače razpade vse delo.
Po domače povedano: Narod, ki hoče skrbeti za svoj obstanek, mora v poštev jemati v prvi vrsti ljudsko šolstvo, potem srednje šole, a zahtevati mora z vso odločnostjo strehe, univerze, ki vse nadkriljuje ter je varuje pred razpadom.
Kar se tiče ljudskega šolstva, smo Slovenci v zadnjih 30 letih še precej napredovali; posebno Kranjska in Štajerska sta v tem oziru lahko še precej zadovoljni. Slabo se godi v tem še Korošcem in Tržačanom; toda tudi pri nas imamo večinoma le jedno- in dvorarred-nice s poldnevnim poukom, dočim imajo j druge, bolj srečne kronovine, mnogo tro- 1 in čveterorazrednic s celodnevnim poukom. Naravno, da ne morejo biti pri nas uspehi toliki, kakor v onih kronovinah. Sicer pa ne spada ta točka v moj današnji program; o tem Vam pove kaj več moj naslednik.
Tudi na polju srednjega šolstva imati Kranjska in Štajerska zaznamovati nekaj uspehov, dočim je naše srednje šolstvo še na oni stopinji, na kateri je bilo tudi pred petdesetimi leti. A vse to, kar smo dosegli na tem poljn, razpade pri prvi nevihti, ako ne priskrbimo delu strehe, ki je bode varovala pred razpadom.
Umevno je torej, zakaj je začelo tako živahno gibanje med Slovenci za slovensko vseučilišče v Ljubljani, katero menda ne preneha, dokler ne pridemo do svojega smotra.
Vprašanje nastane pa, imamo-li pravico do take zahtevo?
Mislim, da ni razumnega človeka v Avstriji, ki bi nam odrekal pravico do svoje individualne eksistence; pravice, da živimo kot Slovenci. (Je je temu pa tako, potem morajo skrbeti oni merodajni činitelji, ki skrbijo za dušni razvoj dragih narodov, tudi za dušni razvoj, za napredek in višjo omiko Slovencev.
A kakor ima vsaka še tako poštena in opravičeva zadeva svoje nasprotnike, tako jih ima tudi ta. Skoro ni vredno, da bi se tozadevni ugovori tu razpravljali in ovrgli, toda ker izvirajo iz merodajnih krogov in niso vsem znani, hočem se tukaj z nekaterimi pečati.
Iz zelo merodajnih krogov izvira izrek, da se ne sme dati Slovencem slov. vseučilišča iz političnih ozirov ! — Dobro!
—	Mi se ujemamo s tem. Šala ne spada v politiko in politika ne v šolo. Toda če bi bilo to napaka, bi bila pa ta, da bi se ne dala Slovencem slov. univerza iz političnih ozirov ali brez ozirov, dasi je ta zahteva, ne oziraje se na politiko, opravičena in po danih razmerah utemeljena.
Vprašam pa tudi: Kaki oziri so bili merodajni, da ima 9 milijonov Nemcev j pet vieučiliič, dočim ima 16 in pol mi-
lijonov Slovanov le tri, jedno v Pragi in dve na Poljskem ?
Ugovarjalo se bode, da Nemci so kulturni narod, in jim kot takemu priti-čejo višje šole. Dobro ! A mi Slovani hočemo postati kulturni narod, zato so nam univerze še bolj potrebne nego Nemcem. (Živahno odobravanje.)
Ugovarja se tudi, da Slovenci nimamo primernega središča za slov. vseučilišče. Univerza mora biti v velikih centrih, ki dajajo dijakom sama na sebi priliko do svetovne izobrazbe, ki širijo sama po sebi obzorje vseučiliščnikom.
Kar so tiče prvega ugovora, je opomniti, da bela Ljubljana je po svoji geografični legi in drugih okolnostjh — rekel bi — ustvarjena za to, da bi se tam osnovala slov. univerza. Sicer pa so Nemci osnovali univerze v še manjših mestih nego je Ljubljana, ki izvrstno vspevajo; in kar je Nemcem prav, zakaj bi ne bilo tudi nam.
Hes je, da imajo velika mesta neko prednost za take šole; a pomisliti je, da ima vsaka stvar svojo solnčnato in senčno stran. V velikih mestih se razširja obzorje mladine, a ta mesta imajo v sebi tudi nevarnost, da odvedejo mladino od svojega pravega smotra, česar nimajo mala mesta. Koliko naše mladine se ne poizgubi na Dunaja in drugod, dočim bi ista mladina izvrstno vspevJa v svoji ožji domovini ali v malih mestih?!
Pravijo tudi, da celokupnost države in mir med narodi zahtevata, da se mladina izobrazuje v velikih centrih, posebno na Dunaju. Mi mislimo pa, da mir med narodi nastane tedaj, ako bodo vse narodnosti v Avstriji jednakoveljavne, da bode druga drago spoštovala. Dokler misli pa jeden narod, da je zato ustvarjen, da gospoduje nad drugimi, a da so drugi le heloti, dotlej ne bode miru med narodi. (Prav dobro 1)
Drugi ugovori so tako plitvi in piškavi, da se mi ne vidi potrebno, o njih tukaj razpravljati.
Zato pa sklepam in predlagam:
Javni shod v Št. Petru, sklican po političnem društva „SIoga“, skleni:
1. Visoka vlada se poživlja, da nemudoma ukrene vse potrebno, da se ustanovi slovenska univerza v Ljubljani, za sedaj vsaj juridična in teologična fakulteta.
2. Predsedništvo društva „Sloge“ se poživlja, da odpošlje takoj ta sklep na pristojno mesto.
Slovenske srednje in ljudske šole v Gorici.
O	slovenskih srednjih šolah in ljudski šoli v Gorici, jo poročal dež. poslanec g. B. Grča.
Slovenci pravzaprav nimamo nobene slovenske srednje šole. Imamo neke pol tič, pol miš gimnazije na Kranjskem in Štajerskem, a goriški Slovenci nimamo ničesar. Dolgo že zahtevamo, opetovano smo ponovili svoje zahteve in prošnjo. Občine in društva, dež. in državni poslanci so opetovano prosili in zahtevali slovensko srednjo šolo v Gorici. Tudi v dež. zboru smo v slogi z Italijani zahtevali srednjo šolo. Vlada torej ve za našo zahtevo a vendar ničesar ne stori. Izgovora nima. Število dijakov je zadostno, profesorjev tudi ne manjka. Denarno vprašanje ne pride v poštev. A zdi se, da hočejo nas Slovence zatajiti. Zato moramo vpiti, in nikdar ne nehati.
V	Gorici nimamo nobene prave ljudske šole. Slovenskih otrok v „ŠoI. domu“ je čfcz 600, koliko pa jih je zatajenih? Zakon veleva za vsakih 40 otrok lastno šolo. Pri nas pa hoče vlada ostati nad strankami in pravi, pobotajte in zmenite se med seboj, jaz se v vaše zadeve ne vtikam. Tako govori ona vladi, ki je za 39f/a laških otrok v Podgori ukazala otvoriti italijansko šolo, ki je — Ljubljani brzojavno zapovedala mestnemu svetu ustanoviti nemško šolo. Zato tudi zahteva po slovenski ljudski šoli v Gorici ne Bme z dnevnega reda.
K besedi se oglasi g. Dermastja ter je opisal razmere na goriški gimnaziji, kjer se dijaki mnčijo z nemščino, in jih radi tega mnogo propade.
Sprejela je bila soglasno sledeča rescluciju:
Današnji shod poživlja vlado, da ustanovi v Gorici slovenske srednje šole, ter protestira proti sedanjim razmeram na srednjih šolah, vsled katerih morajo slovenski dijaki zaostajati.
Poziva tadi vlado, da se urede v Gorici slovenske ljudske šole v zadostnem itevilu in na primernem prostora.
K ti, kakor tudi k resoluciji glede ■lov. vMučiliMa, je predlagal g. dr. Ferd.
Hojic dodatek, s katerim so poživljajo slovenski državni poslanci, da stopijo v dotiko h češkimi drž. poslanci in da z njih pomočjo pribore to, kar se zahteva v zgoraj omenjenih dveh resolucijah. Tudi ta dodatek je bil jednoglasno sprejet.
Četrta točka dnevega reda je odpadla, ker jo bil g. dež. pos. Jakončič, kateri je bil naprošen, da bi o nji poročal, po nujnih poslih zadržan. Predsednik dr. Gregorčič je zaključil shod in zborovalci so se razšli z „Živili Hrvati,“ „dol z banom“.
Shodu so došle Bledeče brzojavke, katere so zborovalci navdušeno pozdravili in sicer:
Ajdovščina: Starašinstvo pristopi sklepom glede llrvatske
Županstvo.
Sv. Križ-Cesta: V imenu sloge v obrambo pravic rodnih bratov, v blagostanje in napredek naroda, sprejetim resolucijam se pridruži ^Slovensko katoliško politično društvo za okraj Ajdovščina11.
Cerkno: V boj za narodne pravice vsi podajamo si desnice, Slovencu
i	Hrvata prava slovanska mora dati slava.
»Narodna Čitalnica11 — Cerkno.
Politični pregled.
Državni zbor. —- V petek se je zbornica zopet bavila z dogodki na Hrvatskem in v Ljubljani. »Slovanska zveza'1 je vložila nujni predlog, v katerem vpraša min. predsednika: 1. Zakaj je preprečil avdijenco hrvatskih in slovenskih državnih in deželnih poslancev. 2. Ali hoče zbornici predložili natančno poročilo o dogodkih v Ljubljani. 3. Kaj hoče ukreniti, da bodo na Hrvatskem varovali pismeno tajnost? Predlog je utemeljeval poslanec Borčič z ognjem hrvatskega rodoljuba. Za njim je takoj govoril min. predsednik dr. pl. Korber, ki je govoril mnogo po-mirljiveje, nego zadnjič. Dr. Herold je ožigosal, da vlada zastopnikom ljudstva zapira pot do vladarja, ter izjavil, da bodo češki poslanci vedno zastavili svoj glas in upliv za brate na jugu. — Posl. Biankini je odgovarjal min. predsedniku, kateremu je vskliknil: „Zaigrali ste zadnje zaupanje pri Hrvatih in Slovencih. Vi nimate pravice govoriti o postavi in pravici! Sicer pa vemo, knj je vaša dolžnost. Na svidenje pri Filipih!“
Dn Šušteršič je vložil interpelacijo radi aretacije adv. koncip. dr. Pegana, radi konfiskacije »Slovenca'1 in radi pretiranih in napačnih poročil o ljubljanskih demonstracijah.
Dogodki na Hrvatskem. — Na binkoštno nedeljo bile so v Zagrebu veliko demonstracije. Že dopoludne je prišlo do spopada med narodom in policijo, katera je po lastni neprevidnosti izzvala silen boj. Narod se je obrnil proti stražarjem, na katere je kot toča pričelo leteti kamenje. Policaji, peš in na konjih, so bežali. Zvečer pa je velika množica ljudij čakala pred kolodvorom na slovenske učitelje ki so došli iz Brežic. Hrvatje so uprizorili Slovencem sprejom na vseučiliščnem trgu. Med tem pa so stražarji naskočili narod. A ljudstvo se je navalilo na redarje jih zopet zapodilo v beg. Demonstrantje so pobili okna raznim mažaronskim pristašem. Orož-ništvo straži vsa poslopja, na katerih so demonstrantje pobili okna. V čakalnicah na kolodvorih tabori vojaštvo. 0 binkoštih je bilo aretiranih 79 oseb, med njimi 4 dame. Nekateri ogerski poslanci, ki so prišli v Zagreb, da se na lastne oči prepričajo o položaju, so jo še tisto noč popihali iz Zagreba.
Na mnogih krajih v Zagorju se jo pojavil ogenj na poslopijh mažaronov. V Tnhlju je došlo do očitne borbe z orož-ništvom. V občini Mače so kmetje navalili na občinsko hišo, zvezali poznanega mažarona, občin, beležnika Brajdiča ter ga v plačilo za njegovo nasilnost ob zadnjih volitvah zaprli v svinjak. V Pe-trinjcu poleg Varaždina so bile tudi demonstracije. V Velikem trgovištu in Za-buku so razbili kolodvor. V Bistrici so se uprli kmetje. Tudi v Krapini se je narod prišel boriti za pravice. Pri napadu na grad Zajezdu, sta bila ranjena dva kmeta. Po vsem Zagorju se narod vzdiguje. Od Varaždina do Zagreba je pravo obsedno stanje, ker se ban najbolj boji Zagorja — V Srenu in okolici se pojavljajo med Srbi dan na dan nemiri, o katerih mažaroni še sanjali niso. —■ V Perušiču pri Ogolinu niso kmetje hoteli dati stanovanja vojakom in je prišlo vsled tega do odpora.
V	Zagrebu se vrše dan na dan velike demonstracije. Na Hemonjskem prostoru so bile vse. barake zapaljone. Celi Zagreb so obkolili orožniki, da kmetje niso mogli v mesto, kar so nameravali, ko so videli tako velik ogenj.
Protiavstrijske demonstracije v Italiji se nadaljujejo. Dasi je vlada obhode in zborovanja prepovedala, vročekrvna mladina še ne miruje. V Rimu so radi protiavstrijskih demonstracij zaprli vseučilišče. V mnogih mestih so raztrgali avstrijsko zastavo.
Balkanski dogodki. — Iz Carigrada poročajo, da je večina albanskih plemen obnovila odpor proti reformam. Z Bitolia se poroča več manjših spopadov. Manjše ustaške čete uprizarjajo hitre naskoke in hitro odhite, tako da jih Turki ne morejo zasledovati. — Zapiranja ni ne konca ne kraja. — V okrajih Solun, Skoplje, Monastir in Serres je polovica bolgarskih šol zaprta in tretjina cerkev brez duhovnika. Dotični učitelji in duhovniki so doloma zaprti, deloma so pobegnili. Vsled neobdelanega polja grozi lakota.
Novice.
Visoki gost. — V sredo zvečer se je pripeljal v Gorico Nj. ces. in kr. Visokost nadvojvoda Rainer in je v četrtek inšpiciral tukajšnjo deželnobram-bovsko posadko. Odpotoval jo iz Gorice že v četrtek zvečer. K obedu, ki je bil v deželnobrambovski vojašnici, bilo je povabljenih več vojaških in civilnih dostojanstvenikov.
Zaslužno odlikovanje. — V torek izročil je veleč o. Konstantin Luzer, frančiškanski provincijal, na potu iz Rima častno diplomo preč. g. Jož. Mašeru, vi-kariju v Št. Mavru. O. provinejial hotel jo velezaslužnemu gospodu vikariju, v imenu pokrajine frančiškansko vsaj nekoliko izkazati hvaležnost za njegovo 42 letno duhovno pomoč pri slavni božji poti na Sv. Gori. Ime odlikovnnega vpisano j« v redovnih knjigah sv. Frančiška, ki mu nakloni vse milosti slavnega reda. Velečastitemu gospodu zlatomašniku kličemo: „Sv. Frančišek in Mati Sveto-gorska naj Vas ohranita še mnoga leta!u
Imenovanje in premeščenje. — Višji pisarniški predstojnik na trgovinskem pomorskem sodišču, g. Karol Deve t a k, je imenovan za pisarniškega ravnatelja na deželnem sodišču v Trstu. Sodni pristav, g. dr. Karol S n i d e r, je premeščen iz Tolmina v Ajdovščino.
Potrjen zakon. — Nj. Vel. cesar je potrdil zakonski načrt, katerega je sklenil naš deželni zbor gledč pristojbin, ki se imajo pobirati od zapuščin v pokritje šolskih stroškov.
Za slovensko sirotišče oziroma za „Kat. društvo detoljubov11 so darovali: P. n. Frančišek Čufer 1 K, Franc Blažiča j 14 v, Erzetič Anton 20 v, Filipič Anton 40 v, Milost Ivan 50 v, Gorjanec Matija 40 v, Andrej Balisluti 1 K, N. N. 30 v, Egidij (L. D.) 1 K.
Na praznik presvete Trojice, ki vse ohranjuje in vlada, nam je velik prijatelj slovenske krščanske mladine izročil 2000 K za temelj vele-važnega slovenskega sirotišča v Gorici. Preblagi gospod nam je naročil, da mora ime ostati tajno, ker želi, da bodi podarjena svota v čast in slavo edino le Bogu. Ta dar nas je zelo vzradostil. Zahvaljujemo se prav prisrčno. Bog obudi sirot-nemu slovenskemu narodu mnogo takih dobrotnikov!
V	nedeljo bode na Sv. Gori slovesna procesija se sv. Rešnjim Telesom. Sprevod bo vodil preč. g. prelat dr. Jos. Gabrijevčič.
Č6. gg. duhovne, „častivce sv. Rešuj Telesa“, prosim, da v prihodnje pošiljajo dopise in mesečne izkaze podpisanemu ne v Verso, marveč v Š t. Peter ob Soč i.	Ivan	Kr	en,
župn. administrator.
Blagoslovljenje šolske zastave ..Šolskega I)oma“. — V nedeljo dne 7. t. m. izvršilo se je ob 10. uri pred-poludne v podružni cerkvi sv. Ivana v Gorici slovesno blagoslovljenje šolske zastave »Šolskega Domau, katero je darovala neimenovana oseba tem učnim zavodom. Te izvanredne slovesnosti vdelo-žila se je šolska mladina z učiteljstvom na čelu in pa mnogo drugih goriških Slovencev. Zastavo je blagoslovil veleč, gospod Alojzij Kovačič. Pred blagoslovom zastave imel je omenjeni gospod kratek, a jedernat govor, v katerem je razložil
Šolski mladini po ien njene Šolsko za-hIhvo. Tomu govoru sledilo je blagoslov-|j(>nje zastave, pri katerem je kumovala voleiHovana gospa Hrovatinova. Blagoslovu je sledila sv. maša z blagoslovom. Mod sv. ieušo so prav lepo pelo Kojonko višjih razredov pod spretnim vodstvom volečastitoga gospodu mestnega župniku Ivana Kokošarja, ki je spremljal pelje z orgijami. — l’o dokončanem cerkvenem opravilu podala se je šolska mladina v sprevodu z odkrilo zastavo v učne zavode. S tem je bila zaključena prelepa svečanost.
Protestni shodi. — O protestnem shodu glede dogodkov na llrvatskem, katerega je sklicalo politično društvo „Sloga“ v Gorici in ki se je vršil v ist. Petru pri Gorici, poročamo na prvem mestu. Pri Galtoriniju na Goriščeku pa se jo vršil tudi v nedeljo in sicer ob II. uri pred-poludne istotako protestni shod glede dogodkov na Hrvatskem in sicer so jo vršil ta shod pri ugodnem vremenu. Tudi ta shod je bil jako dobro obiskan. Na tem shodu, katerega jo sklicala „narodno-napredna“ stranka in socijalni d^mo-kratje, sta govorila k Blvari dr. Treo in pa lastnik „Sočo“, mokrač Kopač pa je govoril za brate Hrvate proti duhovščini, morebiti zaradi tega, ker tiči na Hrvatskem v ječah, vse polno duhovnikov, v katere jih je spravilo Khuen He-dervaryjevo nasilstvo, ker se bore z narodom za narod proti trinogu.
»Goriško vinarsko društvo". — Našim vinogradnikom naznjamo veselo vest, da je „Goriško vinarsko društvo11 slednjič vendu .e registrirano. To društvo so razteza na slovenski del vinorodnih krajev na Goriškem in ima sledeči namen: <t) nap avljati iz grozdja svojih udov pristno vino po najpravilnišem in trgovini najprimernišem načinu; />) to vino skupno hraniti, oskrbovati, varovati ga ponarejanja in skupno prodajati; c) skrbeti, da si pridobi goriško vino v svetu dobro ime, visoko ceno in mnogo odjemalcev; <J) pospeševati goriško vinogradništvo s poukom in z drugimi sredstvi; il) priskrbovati vinogradnikom različne potrebščine in e) varovati koristi goriških vinogradnikov in poležati se za naredbe, ki so jim v prid. Društvo bode napravljalo na primernih krajih po deželi kleti, kjer bo hranilo pridelke dotičnih krajev. Kdor hoče pristopiti k društvu, prijavili se mora načelništvu (predsednik g. vodja Dominko, podpredsednik gosp. poslanec Jakončič). Delež znaša za vsakih 15 q grozdja 20 K. Bolj natačno bodemo o društvu, ki je za naše vinogradnike eminentne važnosti, še sporočali.
! Vipavska železnica. — Naj bi bila vipavska dolina prav tam, kjer se nahaja, naj bi bile razstrešene po nji prav isti! vasi, ki obstojajo danes, naj bi bila Ajdovščina prav taka, kakoršna je, samo /mj bi ne bilo prebivalstvo vipavske doline slovensko, marveč bilo naj bi nemško in Ajdovščina naj bi ne bila obrtni kraj, marveč bila naj bi „lndustrieortM, o potem bi bili železniški vlaki na vipavski železnici vse drugače vrejeni in njih število bi bilo gotovo večje, in poleg tega drdrali bi po vipavski železnici gotovo ob vseh nedeljah in praznikih, posebno pa še v poletnem času, gotovo tudi še posebni vlaki za izletnike. Izletnikom
fin tudi onim, ki bi se vozili z navadnimi vlaki, pa ne bi bilo treba voziti se v železniških vozovih, v katerih se po navadi prevaža živina, ampak železnica bi imela na razpolago lepe vozove in mogoče celo najmodernejše s hodniki. Ker pa prebiva v vipavski dolini .zgolj slovensko ljudstvo, zato je tudi vožnja po vipavski železnici vrejena tako, kakor je, število vlakov skrčeno, kar najbolj mogoče in število železniških vozov za osebe tako pičlo, da se morajo, ko število potnikov količkaj naraste, rabiti za prevažanje oseb vozovi, ki so drugače namenjeni za prevažanje živine. Take so razmere na vipavski železnici. Mi mislimo pa, da je skrajni čas, da se te razmere predrugačijo in da se ta škandal odstrani.
V	ta namen pa je potrebno, da se zganejo vse občine po vipavski dolini ter da odločno protestirajo proti tem razmeram >n podpirajo naj jih v tem pogledu tudi naši državni poslanci in sicer na način, kateri se jim zdi najumestnejši.
Tukajšnji magistrat razglaša, da 8e ne smejo prodajati gobe nikjer drugje, ako ne na pokritem trgu, kjer se prodaja s»dje in druga zelenjad. Kogar bi zasačili, da bi prodajal gobe po mestu, kaznovan bode jako strogo.
Padel je s hodnika na dvoriSče kletni Celestin Tomassi, stanujoč v ulici
Asooli št. 16. Kantek spuščal jo namreč s hodnika milove balončke. Ko jo napravil jednega velikega in jo gledal za njim, izgubil je ravnotežje tor padel na dvorišče in so hudo poškodoval na glavi. Prenesli so ga v bolnišnico.
Hudoben sin. — 23-letni polmjač Ivan Božič, stanujoč v Klavni ulici, je zahteval v torek denara od svoje staro matere, da bi ga zapil. Ker mu ni hotela mati dali denara, začel je ta malopridnež pobijati po hiši vse, kar mu je prišlo pod roke. Med drugim razbil je tudi šest šip in se je pri ti priliki tako močno vrezal, da so ga morali odvesti v bolnišnico, kjer so mu na prstih napravili par šivov. Šele potem deli so ga pod ključ.
Tatvina. — V noči od srede na četrtek so se vtihotapili v stanovanje g. Batističa, bivšega mestnega inženerja, stanujočega na Goriščeku v lastni hiši, tatovi. Prišli so v stanovanje po vrtu od strani Kornja. V hišo so zlezli skozi odprto okno. Doma ni bilo nikogar in tako bila jim je dana prilika, ia 30 napravili v hiši natančno preiskavo, ka-koršne bi niti policija ne znala napraviti. Prevrgli so vse, odprli so vse, preiskali so celo žepe pri oblekah. Konečno so prišli do neke lesene skrinje. Bazse-kali so jo s sekiro ter našli v nji več perila, razna pisma in druge papirje. Našli so 20 K v zlatu in razni inozemski denar, kakor n. pr. italijanski, švicarski in drugi. Bila je poleg ludi jedna hranilnična knjiga, jeden par zlatih uhanov, spomin po pokojni materi g. Batističa, jedno bodalo in jeden nož z umeluo delanim ročem, potem nekaj orožja, katero je prinesel iz Bosne g. Batistič, jeden kompas, nekaj finih smodk in druge stvari. Odnesli so vse, pustili so le perilo in hranilnično knjigo. G. Batistič je prišel domov okoli 11. ure in pol. Ko je našol doma vse v neredu, podal se je takoj na policijo. Redarji so se podali koj ž njim na stanovanje ter si tam vse ogledali. Potem pa so šli na lov tatov. Neki redar stopil je v neko krčmo na Kornju in zvedel je tam, da je bil malo poprej tam strojarski delavec iz Dorfles-ove tovarne Peter Fabbro, oženjen in oče treh otrok, stanujoč pod Kostanjevico. Izvedel je tudi, da je Fabbro plačal svojim znancem za jed in pijačo ter da je poravnal račun z italijanskim de-narom. Redarji so ga na to. koj zasledovali in ga kmalu potom tudi našli. Ko so ga aretirali, peljali so ga na policijo in tam je izpovedal, da je v resnici kradel pri g. Batističu in da ga je k temu napotila okolnost, ker se je v Gorici izvršilo že toliko tatvin, ne da bi se bilo prišlo tatovom na sled. Zaradi tega nadejal se jo tudi on, da mu pojde posel gladko izpod rok. Dostavil je celo, da bi jo koj popihal v Ameriko, ako bi se mu bilo posrečilo kje ukrasti kakih 20.000 gld. — V četrtek zjutraj pa so aretirali v Gosposki ulici njegovega tovariša Josipa Scalettarija, čevljarja, starega 33 let. Fabbro je že znan uzmovič in je bil zaradi tega že vekrat kaznovan. Še komaj par dni poprej ukradel je nekemu mizarju Zeju sekiro iz delavnice in ga je Zej zaradi tega tudi ovadil pri policiji.
Prijeta tatova. — V Ljubljani so aretirali v sredo natakarja Danila Pogačnika in Ivana Zupana. Pri Zupanu so dobili uro, ki je bila dne 31. majnika ukradena natakarju Karolu Vojski v hotelu „Pri južnem kolodvoru11 v Gorici. Vojski je bil ukraden tudi zlat prstan, potem ste mu bili vzeti tudi dve drugi uri in dve srebrni verižici. Policija je prijeta tatova izročila deželni sodniji, odkoder se bodeta odgnala v Gorico. — Znano je, da je bilo v Gorici od 10. apr. do 22. majnika izvršenih več ulomov in tatvin, pokradenih juvelov, uhanov, zapestnic, verižic, ur itd. v vrednosti nad 30.000 K. Vse teh tatvin sta zdaj sumljiva zgoraj omenjena natakarja, ki sta se začasa tatvin mudila v Gorici.
Aretirauja. — Zadnje dni aretiranih je bilo več oseb, ki so na sumu, da so izvršile kako tatvino, katerih pretekli mesec v Gorici ni manjkalo. Poleg onih dveh natakarjev, katera so aretirali v Ljubljani in o katerih govorimo na dragem mesta, ter poleg onih dveh tatov, katera sla kradla pri g. Batističu in ki se nahajata že pod ključem, aretirali so tudi nevarnega uzmoviča Jurija Pušnika in pa še dva druga. Ta dva so ulovili v Podturnu, ko sta hotela okrasti nekega kmeta. Ulovili so jih baje kmetje sami. Našli so pri njih vse polno orodja, kakor vetrihe, pile, klešče itd., vse kar se potrebuje pri nasilnem odpiranju vrat.
Most ti'7, Sočo pri Barki. —
Most čez Sočo pri Barki jo popolnoma končan. Včeraj so ho pričeli na njem obtožnji poskusi.
Obrni zbor „llratiilnice in po-sojiInice“ v St. Petru, reg. zadrugo z neom. zavezo, bo mesto dne 7. t m. — prihodnjo nedeljo, to je dno 14. I. m. ob 4. uri pop. v prostorih kmet. druživa z dnevnim redom, kakor je bil objavljen že v 21. štev. „Prim. Lista11 z dne 20. maja t. I.	Odbor.
Iz Idrijske doline. — Prav je, da so je nekdo oglasil iz cerkljanskih hribov ter opozoril na zvezo z železnico mesta Idrija in Sv. Lucija. Ako mislijo resno merodajne osebe v Ljubljani na zvezo med Idrijo in Vrhniko, tedaj bi bila zveza z bohinjsko železnico povsem umestna in potrebna. Posebnih zemeljskih težav ni v naši dolini.
Zato morajo prebivalci, županstva in sploh različni zastopi zahtevati od svojih poslancev, da se cela zadeva spravi v tir. Na shodih, v deželnem zboru je treba oglasiti se in ne prenehati. V prvi vrsti so poklicani v to Cerkljani in mesto Idrija.	Dovolj	utemeljenih	razlogov	je
zato. Že sama	narava sili	v to in	tok
Idrijce	že kaže	zvezo med	Idrijo in	Sv.
Lucijo.
Zdaj je čas, da se gibljemo in trudimo, da ne zamudimo prilike, ker čas je drag. Z vso vnemo oklenimo se stvari in ne prenehati, dokler je ne dosežemo.
Kratko veselje ljubljanske de-želnovladne policaje. — V sredo zvečer je	prišel na ljubljanski	kolodvor g.
dr. Pegan, odvetniški koncipijent v Celju s svojo gospo. Spremljali so ga tudi nekateri prijatelji. Ko je pa vstopil v železniški voz, da bi se odpeljal, zaklicali so mu prijatelji: „Živila Hrvatska !“ Vladni detektiv Kos, ki je bil na kolodvoru, si je koj mislil, da ga je doletela sreča, da zamore aretirati hrvatskega žurnalista Si-rovatko, po katerem vsa policija tako željno vzdihuje. G. dr. Pegan je g. Si-rovatku baje nekoliko podoben, samo da je on nizke postave, dočim je g. Sirova tka visoke postave. Pa to, za svojo službo strašno vnetega detektiva Kosa, ni motilo, ampak stopil je k g. dr. Peganu, katerega je spremljal potem v policijsko stražnico. Seveda ni bilo g. dr. Peganu težko dokazati, da se je detektiv Kos v svoji službeni gorečnosti jako motil in da se je zastonj nadejal kakega križca od hrvatskega bana Hedervaryja. Prijetna za g. dr. Pegana pa ta šala gotovo ni bila, ker je med tem časom vlak odšel in je moral čakati na drugi vlak.
Turnarska slavnost v Ljubljani.
—	V soboto bilo je v Ljubljani vse mirno, ne tako pa v nedeljo. Nemški turnarji so s svojim pangermanskim nastopom izzvali demonstracije. V kazinskem vrtu, kjer so imeli zajutrek, razobesili so namreč tudi dve pruski zastavi. To pa je bilo slovenskemu mirnemu prebivalstvu preveč in je postalo zaradi tega jako nemirno, kar je popolnoma naravno in opravičeno. Zbralo se je torej pred nemško kazino več ljudstva, ki je zahtevalo, da se odstranita pruski zastavi. To zahtevo so izrazili nekateri županu Hribarju, ki se je tudi nahajal v „ZvezdiM. Župan Hribar zahteval je od turnarjev, da odstranijo zastavi, a ti tega niso hoteli storiti in je bil Hribar prisiljen zaukazati policiji, da ona odstrani omenjeni zastavi. Ko se je to zgodilo, začeli so turnarji peti znano pangermansko pesem „die Wacht am Rhein“, na kar so Slovenci začeli peti našo pesem „Hej Slo-vani“. Nemški turnarji so uganjali vse le pangermanske burke pod zaščito kranjske vlade in njenega načelnika barona Heina. Za Boga, ali ne zadostujejo dogodki na Hrvatskem, ali se hoče po sili izzvati tudi dogodke na Kranjskem? Kazinere v Avstriji nastajajo pa res vedno „fletnejšeu.
Včeraj, ko so odhajali turnarji iz Ljubljane, bila je vsa policija po koncu. In bilo je tudi vse polno orožnikov. Pa lleinu se ni še zdelo, da bi bili turnarji popolnoma varni, zato sta pa nastopili tudi dve stotniji vojakov. Kako očetovsko pač skrbi baron Hein za svoje ljubljenčke.
Hrvatska tragedkinja gospa Matilda Teodorovičeva bo hodeč po slovenskih mestih s svojim sinom Ljudevitom, bivala še tri mesece v naših pokrajinah. Popolnoma iz lastnega nagiba je „Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani-1 odmerila četrtinko čistega dohodka od vsakega deklamatorskega večera. In res nam je vročila iz Ljubljane
—	kjer jo deklamovala 23. majnika — 20 K; iz Kranja 6 K ter iz Loke 17 K. Udeležba je bila somtortje tako mlačna, da smo se — odkrito povemo — branili sprejeti odmenjenega si daru. — Če je pa Iragotkinja bratskega nam naroda lako veledušna, bodite rojaki — prosimo Vas — veledušni tudi Vi tako, da šte-vilneje posečate njena in sinova na vrhuncu umetnosti stoječa deklamovanja.
Vernikom Kicmauj in Loga poslal je mil. tržaški škol' posebni pastirski list, v katerem jih prosi, da se ob prazniku Presv. Rešnjega Telesa združijo okoli Izveličarja. Opominja jih, da naj se otresejo strahu prod nekaterimi osebami, ker se gre za njihovo vero, s katero se nekateri lahkomišljeno igrajo.
Odpadnik. — Pred kratkim pri bo-cijalno-demokraškem konsumnem društvu v Idriji nastavljeni Anton Kristan, ki je svoj čas kot tajnik trgovskega-obrtnega društva bival v Gorici, je izstopil iz katoliške vere.
80 let dekla. — V Moravskem Šildbergu je praznovala minoli mesec Ana Šembro 80 letnico svojega službovanja kot dekla. Stara je 96 let ter je vedno služila pri isti hiši. Starka še sedaj opravlja lažja dela ter šiva brez očali.
Velik požar v Neapolju. — V poslopju zastavljalnice v Neapolju je nastal požar. Na gašenju so sodelovali gasilci, vojaki in oblasti. Zaloga dragotin je uničena. Ves trud je bil obrnjen v to, da se ogenj omeji. Pri gašenju je ponesrečilo pot gasilcev. Marki Sarmiento je zašel med dve brizgalnici in je bil ubit na grozen način. Škoda znaša 11 milijonov lir.
Strašen potres so imeli v Armeniji. Več vasi je porušenih. Čuje se, da je do 2000 oseb mrtvih. Potres je divjal posebno v okraju Wan.
Spokorjen morilec. — V Karls-badu so v torek obesili onega Fischerja, ki je meseca julija lanskega leta umoril gostilničarja Koniscba in je hotel zadaviti tudi njegovo ženo. Prisustvovalo je izvršitvi smrtne obsodbe kakih 60 oseb. Fischer šel je sam do vislic, spremljan od krvnika in njegovih dveh pomagačev. Ob strani spremljal ga je tudi duhovnik. Ko je stopil Fischer na dvorišče, je izgovoril glasno te-le besede: „0 Bog, ki si poln usmiljenja, vsprejmi milostno mojo nbogo grešno dušo“. Ko je bila še je-denkrat prebrana obsodba, izročili so Fischerja krvnika. TCo je Fischer še je-denkrat glasno izgovoril besede: „Jezus, imej usmiljenje z menoj “, ovil mu je krvnik vrvico okolo vratu. Po preteku 35 sekund, naznani krvnik, da je obsodba izvršena in čez drugih 10 sekund so konstatirali zdravniki, daje Fischer mrtev. Fischer ni prejšnjo noč prav nič Bpal. Pisal je pismo svoji 79 let stari materi. Pil ni nič in jedel tudi no. Spovedal pa se je trikrat in zjutraj so ga obhajali. Okolu justične palače se je zbralo toliko ljudstva, da so morali okolo nje postaviti vojaški kordon.
lliša na prodaj! — Poleg drž. ceste blizu Kanala je radi preselitve na prodaj nova hiša: klet, pritličje in I. nadstropje. Hiša je obdana s prostornim dvoriščem s studenčno zdravo vodo, ki nikdar tudi v suhem vremenu ne zmanjka. Pripravna je za kakšno obrtnijo ali krčmo. Obrniti se je na g. Ludvika Vit-tori v Kanalu št. 9.
Za kratek čas.
V	nekem kopališču je nedavno neki velikomestni gospod, ki je se svojo družino hotel napraviti izlet, naročil dva osla za ježo. Ko je mladi gonjač došel se živalcama, dovolil si je letovičar šalo, da je došlece pozdravil z besedami: „A tu prihajate vsi trije fu Gonjač je nabral obraz v gube, a se takoj pomiril in ni odgovoril besedice. Zvečer, ko so se izletniki vrnili, letovičar vpraša mladeniča, koliko ima plačati? „Devet kron“, odgovori mladenič. „Ali ni preveč ?“ ugovarja letovičar. „Vaš gospodar mi je vendar rekel, da od vsa-cega osla plačam le tri krone ?“ „Imate prav", odgovori gonjač, „in trikrat tri je devet, kajti čo sem bil osel, ko sem prišel, hočem biti tudi, ko odhtyam!M In letovičar je plačal.
Težavna stvar. — A.: „Kje pa ste bili toliko časa?" — B.: »Nevarno sem bil bolan. Pičila me je strupena žival in umrl bi bil skoro vsled zastrupljenja krviu. — A.: „Ali ne veste, da se mora v takem slučaju rana hitro izsrkati ?u — B.: „Presneto, kako, ker aem bil pičen na nosl“
»Krojaška«# ###zadruga“
Gorica,
(irosposka ulica št. 7.
Ravno došle
so zadnje novosti raznega krojnega blaga za spomladansko in letno sozono, kakor: Volne, perkal, Oksfort, Batist, satin, Zefir, svilo za prati, Tonnis, Pique bele in barvane. — Moška sukna po vsaki ceni in veliki izberi. — Nadalje irri bogato zalogo platna, Chif-rona in prtenino, hlačevine, volnene odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut, robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih drobnin.
Preproge, zagrinjala in pogrinjala iz volno in bombaževim*. Tudi s(' s«' luiznjanja slavnemu občinstvu, da so razproda vse od prejšnjih znosi a lo blago pod I ast n o ceno.
Na zahtevo stranke pošiljajo se uzorci poštnine prosti hitro in točno.
Itoiicčno se naznanja slavnemu občinstvu, da ho eene tud a vhciiiii novemu blatil lako ni/,lie,
da mo ni bati nikake konkurence!
Cene so stalne!
Zdaj se nudi rojakom v mestu in na dežoli prilika za pošteno in solidno postrežbo !
jfaiton pon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prisl na domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
Podpisani se priporočam slav. občinstvu in svojim rojakom za obilna naročila svoje nove delavnice v lasni hiši na Kolehah pri Kojskem. Izvršujem vsakovrstne obleke ter imam v zalogi raznega sukna, hlačevine in izgotovljenih srajc. Vsako naročilo se izvrši točno in po celo nizkih cenah!
A. Mavrič, kroj. mojster.
3000000GG00G000C
Berite!	Berite!^
T Sabatu
(Pri JjntljaiičaDii")
v Gorici, Riva Castello št 4,
soočene, brez vsake konkurence.
Ovratnic« raznih barv od	10	kr.	dalje
Jaeger-srajce	»	50	»	»
Nogavico za ženske	»	10	»	»
»	» unožke	»	10	»	»
Moderci	»	40	»	»
Ovartniki za gospode 1.	vrstn po 12	kr.
Krtače za obleko	10	»
Pisemski papir v mapah	6	»
Olyci“rinovo milo	2	»
Velika zbirka razglednic po	1	»
Opomba. Omenja se, da gori omenjeno blago ni ceni primerno bazarsko blago, temveč solidno in regularno. Nastavljene nizke cene se opravičujejo s tem, da je blago kupljeno iz velike konkurzne mase, katera se je prodala sodnim potom pod tovarniško ceno.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Kornu v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
Odlikovana delavnica!
ANT. KRUSIČ,
krojaški mojster v vrtni ulici 26.
Priporoča se sl občinstvu v mestu in na deželi, posebno čč. duhovščini. — Ima bogato zalogo lil a ga vsake vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo sveže pomladansko blago, I lastni izdelek gotovih oblek' in površnih sukenj. Cene \ prav solidne!
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gforici ulica Vetturini št. 3.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnlierškega in drobiie^si blaga ter tkanin, preje iu nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše š vanke in šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižico.
, Hišna tavala za vse letne čase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
<i 0 R^V/
tšifS 1
“žSjgS
Mite
mm
Gorica, / llllf Gosposka ulica š. 7,
priporoča
i
1 jNim
svojo veliko zalogo mod. blaga, kakor: zadiše novosti okraskov za obleke, rokavice, nogavice, pajčolane, solčnlke, dežnike, trakove, pasove, predpasnike, vse potrebščine za šivilje. Zaloga najboljšega perila za gospode in gospe. Zaloga raznovrstnih trakov itd.
rvi' O
HH1
/////✓/( BWfi
Jako pomnožena zaloga:
Molitvene knjige,
najrazličnejše in trpežno vezana,
čudovito nizke cene od 30 vin. navzgor, 10 točno plačanim 1 na vrh.
Svete podobe:
najlepše sedanjega časa, neverjetno nizke cene, za I. sv. obhajilo nad 40 različnih, 100 komadov od 2 K 40 v navzgor, razne druge 100 kom. od 60 v navzgor,
Pisarniške potrebščine:
po najnižjih konkurenčnih cenah, uradni papir 250 pol od 2 K navzgor, pisemski „	100 „ „ 60 vin. „
zavitki . . 100	„	50 „	„
PoniH nov> JH><U praktičen na|JIU peresnik n tlntu 3 K.
Gl ilror Noric«, Senicniiška • LllVdl; ulica hiš. štev. 10.
PETER COTIC
1*1
|	čevljarski mojster
! v Gorici, Gosposka ulica št. 14. | i priporoča svojo delavnico. |
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, KorfO istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v 11. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ove^a v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošli se razpošilja v zabojčkih uajmanje po 6 Kg. na vse kraje.
Sa^jarsto in vinarsko društvo
za J3rda v gorici
Prodaja naravne in prstne briške pridelke po zmernih cenali.
Zaloga pristnih vin:
burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih.
DESERTNA VINA.
Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20.
>€3-€X>-
Nova delavnica
cerkvenih posod O O O O O O in orodja.
Gorica, magistratna ulica št. 8.
Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za na-ročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini iu v vsakem slogu po najnižjih cenah.
Ker Se nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja.
1’riporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri in pozlati tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene.
Udani
Franc Leban,
srebrar.
►OOOOOOOOO
Krojaška mojstra
čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona it. 7
v hiši g. Jerneja Kopača izdelujeta
vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fine aii pa priproste.
Priporočata se svojim rojakom r Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini za obilna naročila
>0004*000000
jj Teodor Slabenja, K
Ji
src hm r, v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-
I
Andrej Mikluš
ključavničarski mojster, priporoča slavnemu občinstvu svojo delav-nico v ulici Vetturini št. 6. Pre-vaetna vsak07’rstna v to stroko spadajoča dela po poštenih cenah.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Gironcoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Baz-lično poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.;
V zalogi ima najclcg«tncjso solmo opravo, na katero sc Sc posebej opozarja p. n. občinstvo!
atelije-u
Anton Jerkič,
v Gorici, Gosposka ulica št. 7
drugo nadstropje izdelujejo se vsa v fotografsko stroko spadajoča dela v najmodernejšem Stilu in ne-prekosljivo natančnostjo po jako zmernih cenah ; priporoča se tudi v izdelovanje krajevnih in drugih razglednic, ki so prignane kot najlepše.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča
Ant. Jerkič,
fotograf.