Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIII Lendava, 13. decembra 1936 Štev. 50. Cena 1 Din. Naročnina: doma na skopni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p. i oglasna taksa posebi. Popust po dogovori. Naše potrebščine. Zdaj se sestavla proračun na banovini. Mi z teškimi milijoni podpiramo banovinski proračun. Radi to včinimo, povdarimo pa, naj nam banovina reže isti krüh pravice, kak ga reže v drügih delaj banovine. Ne pravimo, da nikaj ne bi dobili. Ali to, ka smo dobili, so proti drügim krajom bole drobtince, kak pa žaloži krüha. Zakaj? Se ne prosi? Pa kak še. Smo nepotrebni? Pa nakeliko. Kde je pa te vzrok, da se nas ne upošteva na teliko, kak bi si po vsakoj pravici zaslüžili? Dva zroka sta. Prvi, ki je najvekši, je v tom, ka so prek Müre zaistino takši kraji, kde je pomoč bole potrebna, kak pri nas. Na priliko če si zmislimo na tak zvano Süho krajino na hrvackoj meji na Kranjskom, kde lüdje niti vode nemajo. Zato zaistino moramo priznati, da so njej vodovodi bole potrebni, kak nešterne reči pri nas. A to bi mogli priznavati tüdi drügi kraji v banovini, ne samo naši. Pa to ne včinijo. I to je drügi zrok, zakaj mi ne dobivamo zadostne pomoči, kak bi nam šla po pravici, a drügi kraji banovine pa dobivajo to pomoč, ar jo mi ne dobivamo. Dobivajo jo drügi kraji, ar majo svoje uradništvo na vsakom mesti, štero podpira njihove potrebščine. Mi toga uradništva ešče nemamo. I dokeč ga ne bomo meli, mora uradništvo banovine meti široko srce, štero se raztegne tüdi do Slovenske krajine. jedino v tom dvojem zroki najdemo naše Zapostavlanje. Prvi zrok nam je v čast, drügi zrok pa v spodbüdo, da zahtevarno tüdi za naše lüdi mesta povsod, kda bodo zreli, do tečas pa ednakost ne samo v bremenaj nego tüdi v podporaj. Mi nikdar ne smemo zapüstili našega pravičnoga stališča, štero se glasi: Deseti del banovine je v Slovenskoj krajini, deseti del podpore nam pripada tembole, ar več kak deseti del prispevamo k proračuni banovine. Pod predsedstvom g. dr. Bratine, sreskoga načelnika v Lendavi, se je pred kratkim obdržala seja v Lendavi, na šteroj je lendavski srez zavzeo svoje stališče gledoč na zahteve nešega sreza. Zapisnik te seje se etak glasi: Zapisnik seje odbora za javna dela lendavskega sreza dne 16. novembra 1936 na sreskem načelstvu v Lendavi: Prisotni: 1.) Dr. Bratina Franc, sreski načelnik, 2.) Dr. Klar Franc, narodni poslanec, 3.) Klekl Josip, vp. župnik in član ban. sosveta, 4.) Bačič Arpad, preds. sreš. cestnega odbora, 5.) Cigan Marko, predsednik občine Beltinci, 6.) Žižek Ivan, zastop. preds. občine Bogojina, 7.) Horvat Anton, preds. občine Črensovci, 8.) Trajbar Ludvik, preds. občine Dobrovnik, 9.) Lebar Josip, preds. občine Gaberje, 10 ) Hozjan Štefan, preds. občine Odranci, 11.) Jaklin Jožef, preds. občine Polana, 12.) Litrop Štefan, preds. občine Turnišče, 13) Vrečič Josip, preds. občine Orešje, 14) Žerdin Ivan, član uprave občine Lendava. Ob določeni uri otvori predsednik sejo, pozdravi vse navzoče in ugotovi, da je seja sklepčna, ker so navzoči vsi člani odbora, razven predsednika občine Genterovci. Po daljši razpravi sklene odbor soglasno, da predlaga in zahteva v prvi vrsti sistematično regulacijo cele Mure v območju celega lendavskega sreza. V zvezi s tem se Stavi na predlog člana banskega sveta gospoda župnika Klekl Josipa, da se začne s predpripravami za tretji most čez Müro pri Srednji Bistrici. Potrebo tega mosta je ugotovila komisija povodom zgraditve prvega mosta pri Veržeju leta 1920, ko se je soglasno ugotovilo, da je potreben most čez Muro tudi pri Srednji Bistrici, ker bi ta most omogočil mnogim posestnikom iz Bistric dohod na njihova zemljišča onstran Mure, kjer ima polja, gozdove in trav- nike i mnogo posestnikov iz cele črensovske fare. Ta most bi spajal Prekmurje z ljutomerskim srezom, kakor tudi s sosedno Hrvaško. V zvezi s tem predlogom predlaga g. narodni poslanec Dr. Klar zgraditev odnosno Ureditev v narodno obrambnem oziru, kakor v strategičnem oziru, zelo važne transverzalne ceste s priključkom na banovinske cesto v ljutomerskem srezu pri srednjebistriškem brodu odnos-nv novozgrajenem mostu čez Muro preko Turnišča, kjer bi se zgradil še nov most čez Ledavo proti Dobrovniku in proti Motvarjevcem do državne meje odn. s priključkom na dobro cesto Martjanci — Prosenjakovci. Ta cesta bi znašala približno 22 km. in stroški za njo bi znašali 200.000 Din. Na to je odbor pretresal obupno stanje murskosobočke banovinske bolnice, ki je postala kot bolnica soboškega, ljutomerskega in lendavskega sreza mnogo pretesna in ki ne odgovarja nikakor v nobenem oziru zahtevam tačasne zdravniške vede. Neobhodno nujno potrebno je, da se čimprej zgradi nova bolnica v Murski Soboti in Sicer najprej kirurgični oddelek. Znano je članom odbora, da se mora radi prenapolnjenosti odpuščati bolnike na dom po teških operacijah s svežimi ranami in da ležijo pogosto bolniki po teških operacijah po dva v eni postelji. Zato prosi odbor soglasno bansko upravo, da se zavzame z vsemi silami za čimprejšnjo zgradbo nove bolnice v M. Soboti in to omogoči z postavitvijo primernih kreditov že v prihodnji banovinski proračun. Z zgradbo nove bolnice v M. Soboti bo prišlo do zaposlenja tudi mnogo delavcev iz lendavskega sreza. Na to se je razpravljalo o nadaljnih nujno potrebnih javnih delih v srezu in odbor se je zedinil na programu kakor je razviden iz priloge zapisnika in katerega bistveni del tvori ta program. Po določitvi vrstnega reda javnih del, navaja član banskega sveta g. župnik Klekl, da obstoja v Črensovcih „Odbor za zidavo sirotišnice Dom Sv. Frančiška v Črensovcihˮ. Ta odbor ima dosedaj nabrane gotovine nad 200.000 Din, poseduje 25 oralov gozda brez dolga in 8 oralov orne zemlje in trávnikov in eno hišo v Črensovcih. To vse je pridobil odbor tekom zadnjih 8 let in želi iskreno, da bi se čimprej zgradbo zadostno veliko hiralnico v Črensovcih za Soboški in lendavski srez, da bi se moglo spraviti pod streho iste, zelo številne, vsega usmilenja vredne siromake. Gospod banski svetnik, kakor tudi celi odbor je mnenja, da bi bila otvoritev hiralnice, v katero bi se sprejelo res potrebne in vredne mnoge siromake, najuspešnejše sredstvo za pobijanje komunizma. Da bi se izvedli načrti odbora za postavitev hiralnice, bi bil potreben še znesek 350.000 Din, razven tega kar ima in še bo odbor pridobil. Odbor prosi soglasno bansko upravo, da bi izvolila ona iz svojih sredstev prispevati s tem zneskom za Postavitev prve večje hiralnice v Prekmurju s 100.000 prebivalci. Ta znesek se ne prosi takoj v prihodnjem proračunu, ampak Vsaj v teku 4 let, ako bi ne bilo pod nobenim pogojem mogoče dati te vsote prej na razpolago. Po mnenju odbora bi bilo primerno, ako bi se dala v banovinski proračun v teku prihodnjih 4 let Vsaj po ena če-trtina tega zneska t. j. 80.000—90.000 Din vsako leto. Odbor soglasno prosi, da bi banska uprava ustregla tej prošnji in omogočila vsaj tekom 4 let postavitev prepotrebne hiralnice. Gospod narodni poslanec Dr. Klar opozarja na vsako leto se ponavljajoče epidemije griže, škrlatinke in tifusa v srezu, zlasti v siromašnih občinah ob Muri. Materijelno slabe občine nika- kor niso zmožne plačevati leto za letom ogromnih stroškov za nabavo cepiva. Tako ima n. pr. občina Beltinci v teku dveh let plačati za cepivo 22.000 Din; kar ji je pri razmeroma slabih dohodkih in mnogih drugih nujnih izdatkih nemogoče. Zato predlaga g. narodni poslanec, da se napisi bansko upravo, da vnese v prihodnji banovinski proračun in tudi v proračune prihodnjih let znesek vsáj 30.000 Din za subvencijo Občinam lendavskega sreza v slučaju potrebe za kritje stroškov za nabavo cepiva proti omenjenim nalezljivim boleznim. Temu predlogu odnosno prošnji se celi odbor soglasno pridrüži. V zvezi s temi tako pogosto se pojavljajočimi kužnimi bolezni je tudi predlog za zgraditev higijenskih vodnjakov v Bistrici, Melincih, Ižakovcih in Kapci pri šoli, kjer je ugotovleno leglo tifusa. Prečitano in podpisano. Dr. Bratina Franc, s.r. Trajbar Ludvik, s.r. Dr. Klar Franjo, s. r. Lebar Josip, s. r. Klekl Josip, s. r. Hozjan Štefan, s. r. Bačič Arpad, s. r. Jaklin Jožef, s. r. Cigan Marko, s. r. Litrop Štefan, s. r. Žižek Ivan, s. r. Vrečič Josip, s. r. Horvat Anton, s. r. Žerdin Ivan, s. r. Iz toga zapisnika je razvidno, da potrebüje naš srez vnogo. Voditelje našega sreza so z celim razumevanjom i z lübečim srcom odkrili vse, ka nas teži i kde bi se moglo i moralo po magati. Poleg svojega sreza pa ne so se spozabili z najvekše potrebščine sobočkoga sreza, najmre z bolnice, ki je z ednim tüdi potreba našega sreza. Glejmo zdaj v podrobnosti naše zahteve. Te so sledeče: Sreski odbor za javna dela v Lendavi. P.r o g r a m javnih del v srezu Lendava ugotovljen na plenarni seji sreskega odbora za javna dela v Lendavi dne 16. nov. 1936. A. 1. ) Sistematična regulacija reke Mure v območju celega lendavskega sreza, ki dela leto za letom vsem občinam ogromno škodo, tako samo letos 1,600.000 Din. 2. ) Zgradba mostu čez Muro pri Srednji Bistrici in transversalne ceste, ki naj bi jo prevzela čimprej banovina, od broda odn. novega mosta v Sred. Bistrici Čez Črensovce—Turnišče nova cesta Turnišče—Dobrovnik z mostom Čez Ledavo, nova cesta Dobrovnik—Motvarjevci do sreske meje odnosno do ceste Martjanci—Prosenjakovci (Važna iz strategičnih ozirov in kot spojna cesta 3 srezov) 22 km, znesek Din 200.000. 3.) Zgradba prepotrebne nove banovinske boinice v Murski Soboti, zlasti kirurgičnega oddelka, ker je obstoječa nehigijenska in pretesna za tri sreze. 4.) Cesta od kolodvora Beltinci Čez Lipovce - Gančane—Bogojino proti Vučji Gomili do Fokovec na cesto Martjanci—Prosenjakovci, 12 km. znesek Din 60.000. 5.) Regulacija hudournika Boros-nak v dolžini 4 km po že od Vodne zadruge izdelanih načrtih, ker poplav-Ija 170 oralov zemlje in ne spada v območje Vodne zadruge v Lendavi, znesek Din 30.000. 6.) Izvedba namakalnih naprav po že izdelanih načrtih na travnikih v Turnišču, ki so naj večjega gospodarskega pomena za ondotno živinorejo, znesek po proračunu. 7.) Cesta Turnišče—Nedelica— Brezovica—Vel. Polana—Hotiza—brod na Muri — 12 km, znesek Din-70.000. 8.) Zgraditev higijenskih vodnjakov v Bistrici, Melincih, Ižakovcih in v Kapci (pri šoli, kjer je leglo tifusa), v Lendavskih in dolgovaških goricah, kjer je pomanjkanje vode. 9.) Razširjenje in čiščenje jarka Lipovja od Črensovec do Hotize v dolžini 6 km, znesek Din 10.000. 10. ) Delna regulacija in Ureditev potoka od Dobrovnika do Kamovec, v kolikor ne spada v področje Vodne zadruge v Lendavi (obč. Dobrovnik), znesek Din 5.000. 11. ) Delna regulacija in Ureditev struge potoka Črnec v območju občine Beltinci v dolžini 3 km, znesek Din 10.000. B. 1. ) Ureditev občinske ceste Bukovnica—Dobrovnik v dolžini 5 km (obč. Dobrovnik), znesek Din 50.000. 2. ) Cesta od broda na Muri pri Gibini—Laze—Bednja—Dolnja Bistrica—Žižki —Trnje—Gomilica, — znesek Din 35.000. 3. ) Nadaljevanje preureditve občinske ceste Turnišče—Lipa—Odranci—Gor. Bistrica—Gornjebistriški brod na Muri kot priključek na banovinska cesto v ljutomerskem srezu, ki konča pri gornjebistriškem brodu, znesek Din 50.000. 4. ) Nadaljevanje in dovršitev preureditve občinske ceste od broda Čez Müro, Benica—Pince z mostom Čez Ledavo, znesek Din 45.000. 5. ) Preureditev občinske ceste 1. reda od banovinske ceste Turnišče— Genterovci do Nedelice v dolžini 800 m (obč. Turnišče) z mostom Čez Ledavo, znesek Din 35.000. 6.) Preureditev občinske ceste Beltinci—Melinci—Ižakovci v drüžini 12 km (obč. Beltinci in Odranci), znesek Din 30.000. 7. ) Ureditev občinske ceste Motvarjevci—Bukovnica z dvignenjem in pogramozenjem v dolžini 1 km, znesek 6.000. 8. ) Ureditev zvezne ceste med občino Kobilje in banovinske cesto II. reda Kobilje—Dobrovnik v dolžini 2 km, znesek Din 20.000. 9 .) Popravilo občinskih cest od Beltincev skozi Lipo— Gomilico—Malo Polano—Kapco do banov, ceste II. reda Lendava—Beltinci v dolžini 12 km, znesek Din 40.000. 10. ) Pogramozenje in poprava občinske ceste med kolonijami v Pincah in Čentibi 4 km, znesek Din 10.000. Gornja dela so navedena po vrstnem redu nujnosti in tvori program Vsled tega tudi vrstni red javnih del in to iz državnega in banovinskega bednostnega sklada odn. fonda za javna dela sploh. Prečitano in podpisano. Dr. Bratina, s. r. Trajber, s. r. Dr. Klar, s. r. Lebar, s. r. Klekl, s. r. Hozjan, s. t. Bačič, s. r. Jaklin, s. r. Cigan, s. r. Litrop, s. r. Žižek, s. r. Vrečič, s. r. Horvat, s. r. Žerdin, s. r. Znamo, da vse to naednok ‘dosegnoti je nemogoče. Ali vüpamo se, da te najbole nujne potrebščine pa U najdejo na odpreta vüha i bo Slovenska krajína dobila, ka prek Müre že vse pokrajine majo: Pošteno bolnico, več banovinskih cest, prvo hišo za siromake i še potrebniva dva mosta, da se vežemo vküp bratje. Včasi nam gučijo, da smo separatisti, to je, da se ločimo. Istina, če nas pa mostovje ne vežejo, moramo se ločiti, a tomi smo ne mi krivi, nego tisti, ki nas ne vežejo. SAJ VEM, DA BO PREŠLO . . . Saj vem, da bo prešlo, a zdaj e le hudo: Srce je kot vulkan, ki bruha noč in dan. Kakor krvavo morje, v njem strašna vihra orje: Valovi kipá do nebá. pogrezajo se do pekíá. Strást silna mi biča dühá; in lena mi Šla mimo mesá: Še v telo udarila križa pečat, iz njega izkoval bo biser se zlat. V teminah boli kujem bisere, iz školjk najglobljíh pesem vre: „Dá moč Vse pričujoči še v skušnjavi opolnoči !“ 2 NOVINE 13. decembra 1936. NEDELA Tretja v Adventi. Evangelium (Janoš 1). Poslali so Židovje z Jeružalema dühovne i Levite k Ivani; da bi ga pičili: Ti što. si?. I vadlüvao jé, i-ne je tajio; i vadlüvao je ; sam í ne jas Kristuš. I pitali: so ga:- ka si tak? Eliaš si ti? i -odgovoro je: ne sam. Prorok sí^tik' I •od-^ govoro je: ne. Pravili so zato njemi: tak što si.?; naj, Odgovor damo onim, ki so poslali naše ka praviš od 'tebe,;.Velir-Jas- sam' glaš kričečega vu. püstini: Ravnajte pot Oosjpod-novo, liki^je velo izaiaš Prorok: 'I ki so postani bili so bili z Farizeušov. I pitali so ga, i pravili so njemi: zakaj tak krstiš,či si ti ne Kristuš, niti Elias,,niti;Prorók? .Odgovoro je njim Ivan govoreči: jas. krstim vu vodi, na sredi je pa med vami stao, šteroga vi nez nate. On je, ki za menom pride!, šteri je pred menom včinjeni ! komi sam jas ne vreden odvezati remenje obüteli njegove. Eta so vu . Béthánii včinjena prejk, Jordana, gde je Ivan krstvo. Elektriko našoj krajini. Po vsej nóvinaj Slovenije čtemo, da zdaj tü, zdaj tam majo velko slavnost,; ka so elektriko dobili.V Slovenskoj krajini se pa malogda čüje kaj od elektrike. V zadnjem časi je bio edino Rakičan tak srečen, da njemi ne bo trbelo več smrdlivoga petroleja žgati.Rakičanci se pa majo, zahvaliti samo tomi; da so dobili te lepi posvet, ar majo kmetijsko šolo. Za takše kraje se pa bole brigajo. V vsakoj vesi pri nas bi se go tovo najšlo konči telko kmetov, da bi si dalo elektriko napelati; kak si to dajo po vesnicaj drugih krajov Slovenije. Tüdi občine same bi rade plavale po svojoj moči, vsega pa ne zmorejo, če njim drügi nišče nikaj ne pomore. Dobro, bi bilo, da bi oblastnicje malo lepše poglednoli i to svojo pastorke — Slovensko krajino i bi za njo malo več žrtvüvali, ali konči teliko, kak žrtvüjejo za drüge dežele Slovenije. V zadnjih letaj se malo pozna, da našo krajino tüdi oblásti z ednim okom malo lepše gledajo liki potrebno bi bilo, da bi zastavile vse svoje moči i bi iz „zapüščenoga Prekmurjaˮ napravili pokrajino, kakšo si zaslüži. Naše banske svetnike prosimo, da se tüdi naša krajina elektrificira. Naše vesnice so strnjene, to se pravi hiša je poleg hiše i vpeljava v nje ne bi bila težavna, samo dalnovod nam približajte vesnicam. Prvi falski dalnovod bi lehko šo kre vžnožja naših bregač, to je z malim ovinkom proti Martjancom i naprej mimo Moravec, Tešanovec v Bogojino. Od te glavne napelave bi se zlehka cepile stranske, ki bi zajele vse bližnje vesnice. Drüga napelava bi lehko Šla od Beltinec prek Turnišča i Dobrovnika proti državnoj meji. Tretja napelava bi lehko šla kre glavne ceste, ki pela iz Beltinec skoz Črensovec proti Lendavi i s tem bi bila skoro polovica naše krajino elektrificirana. Na ednaki način bi se dalá ostala polovica preskrbeti z elektrikov i brez posebnih težav. Samo vole i malo žrtve je potrebno, da se naša krajína ednok uvrsti med tiste srečne kraje, ki so deležni podpore od vseh strani. Kda se bo to zgodilo, bo postala naša krajina oblüblena dežela, ne zapostavlena „Sibirijaˮ, ki jo ešče dnes ništerni s preka gledajo, kak deželo pregnanstva. Dajte nam elektriko, da razsvetleno našo lepo Slovensko krajino, naj spregledajo i vidijo vso njeno lepoto tüdi tisti, ki so pri sunčanoj svetlobi zgübili vid, mogoče bodo pri elektri-ki bole videli. Dajte nam elektriko i ne püstite, da si kvarimo oči pri slabom petroleja ki je den za dnevom - slabejši, ar mogoče tüdi naša krajina po svojoj davčnoj moči zaslüži, da se tüdi njoj dodelijo podpore, ki so njoj potrebne. Občinske volitve v Turnišči i po Sloveniji so se vršile preminočo nedelo i to samo v nešternih krajih, kde so ešče ne bili volitve. Izvzemši 11 mest, v 66 je zmagala JRZ stranka, kak tüdi v donavskoj i vardarskoj banovini. Na tom mesti objavlamo izid volitev od Turnišča. Vpisanih volilcov 1299, glasüvalo 801, v % 61,7. Glasüvalo na Litrop Štefana (JRZ I.) 602 volilcov, ki je dobo 22 odbornikov; i za Vojkovič Jožefa (JRZ II.) 199 glasov i 2 odbornika. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, III. poglavje (1) Plačilo dolgov, opseženih s to uredbo, nasproti denarnim zavo dom, kreditnim zadrugam vseh oblik in tistim zadrugam,ki so smele po svojih pravilih dajati denarne kredite kmetom zadružnikm, izvzemši nabavljalne in potrošniške zadruge vseh oblik, nadalje plačilo dolgov njih zvezam, toda samo za dolgove; kmetov, ne pa: zadrug, in okrajnim pripomožnim skladom prevzame Privilegirana agrarna banka, ki se: pooblašča, da uredi te obveznosti za račun države po določbah te uredbe in izterjuje terjatve iz le- teh. V dvomu, ali je kaka ustanova denarni zavod ali katera izmed omenjenih zadrug, odloči minister za trgovino in .industrijo oz. mi-: nister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance. (2)Te ustanove morajo izročiti Privilegirani agrarni banki v 3 mesecih s posebnim seznamom vse upniške listine o teh dolgovih obenem z listinami o izvedenih zavarovanjih, supergarancijami, zavarovalnimi superpolicami, protesti in vsemi ostalimi spisi, na katere je vezano dokazovanje in ostvarjanje gorenjih terjatev, kakor tudi vse podatke o nepremičninah zavezanih oseb. Te ustanove izroče Privilegirani agrarni banki poseben seznam; po bilanci dokončno odpisanih terjatev na Privilegirano agrarno banko, ki pridobi glede njih vse upniške in ostale pravice in postane s tem imetnica vseh zastavnihpravic(vknjižb,predznamb,hipotek in zaznamb) dosedanjih upnikov v istem vrstnem redu, ne da bi opravila kakršna koli posebna dejanja. 0 Zadruge ižiočé.te listine.;* 3 mesecih po .svojih revizijških ^zvezah, če So. v Jéh zvezah 'včlanjene.. 0. Privilegirana agrarna banka je upravičena, pregledóváti po 'svojih organih knjige in listine pri ustanőVah iz odstavka 0,tega člena In ugoiav-ljati verodostojnost podanih prijáv. . Člen 8. . i' •- . 0 Kmetje,, ki so dolgovali aís-tanovam iz odstavska 0 člena 7., pre-nehajo biti njih dolžniki in postanejo dolžniki Privilegirane agrarne banke, kateri odplačujejo te dolgove po predpisih Člena 28. uredbe. (2) Vse dolžniške listine takih kmetov, po katerih je bila zamujena opráva kakega pravnega dejanja, préd-pisanega po občnem pravu (gradjan-skem zakoniku, meničnem zakonu itd., kakor: protest notifikacija, izmena listine, vložitev tožbe itd.), po zakonu o zaščiti kmetov ali po kateri izmed prejšnjih uredb, zaradi česar so Upniki kako pravico izgubil!, obdrže še nadalje svojo popolno pravno obveznost, kakor da zamüde sploh ni bilo, in ostanejo vse prvotno zavezane osebe v zaveži po teh listinah, dokler ne izplačajo teh dolgov popolnoma. . Člen 9. (1) Privilegirana agrarna banka pregleda, ali imajo njej izročene up-niške listine pravno vrednost in ali spadajo dolgovi po teh listinah pod predpise te uredbe; nato pa odobri, ko napravi potrebne izpremembe, izročim o višini dolgov posameznih dolž-nikov, ki so ga napravile-ustanove iz odst (1) člena 7. Od tistega dela terjatev, ki je ugotovljen po odstavku^1) člena 4., se odbijejo že po knjigah dokončno odpisane terjatve, kolikor niso zadostno pokrite s hipoteko, in tako dobljena vsota se zniža za 25%; temu znižanemu znesku pa se doda še terjatev, ugotovijena po odstavku (2) člena 4. (2) Če nima upniška ustanova dolžniških listin, mora izročiti Privilegirani agrarni banki izpisek iz poslovnih knjig, ki ga podpišeta upnik in dolžnik, in potrdilo pristojnega sodišča, da se izpisek ujema s knjigami. Če dolžnik izpiska iz knjig noče podpisati, ugotovi obstoj dolga sodišče. Če izpodbija Privilegirana agrarna banka Veljavnost ali pravilnost izročenji! dolžniških listin ali če odkloni prevzem terjatve zaradi pomanjkljivo-sti, odloči sodišče na upnikov predlog ali tožbo o obstoju, višini iz značáju dolga. Člen 10. (1) 25% no znižbo, izvršene po prednjem členu, so dolžne pokriti ustanove iz odstavka (1) Člena 7. izključno breme vrednosti svojih dejanskih rezerv in v breme 50% vrednosti svoje glavnice, vplačanih in dolgovanih deležev, pri tem morajo prišteti odpise, opravljene izza dne 20. aprila 1932 do uveljavitve te uredbe, izločiti pa s sanacijo izza dne 20. aprila 1932 na novo vplačane glavnico. (2) Kolikor se s temi vrednostmi izvršena 25% na znižba ne da pokriti, pokrije nepokrito razliko država. tako, da izda tem ustanovam za znesek te razlike obveznice po odstavku (2) člena 11. (3) Ugotavljanje te razlike do 25% se nadzira po pravilniku, ki ga predpišejo sporazumno minister za finance, minister za trgovino in industrijo in minister za kmetijstvo. Člen 11. (1) .Privilegirana agrarna banka odobri po členu 9. ustanovam iz odstavka (1) člena 7. v tekočem računu 50% dela terjatev, izračunanega po odstavku (1) člena 4., in ves znesek dela terjatev iz odstavka (2) istega člena. (2) Za ostanek v visini 25% sküpne ne znižane terjatve v smislu člena 9. da držáva tem ustanovami obveznice, ki jih izda za njen račun Privilegirana agrarna banka. Te obveznice se obrestujejo, po 3% na leto ob amortizacijskem roku 20 let v enakih letnih obrokih. Vsebino, obliko in náčin izplačila-amortizacije obveznic predpiše minister za finance s pravilnikom. (3) Denarne ustanove iz 'odstavka (^čLT.smejo bilansirati v svojih knjigah svoje térjatve iz tekočega računa pri Pri-'vilegirani agrarni banki in pá obveznice iz toga člena po imenskih zheskih. Člen 12. i (1) Ustanovam iz odstavka (1) člena 7. v tekočem računu odobrene terjatve in obveznice, izdane po členih 10. in ..11. te uredbe, so njih terjatev proti državi in poroštvuje za njih plačilo držáva. (2) Začenši s prihodnjim proračünskim letom, pa ves čas trajanja gorenjega odplačevanja zavaruje minister za finance s finančnim zakonom vsako leto potrebno pokritje za izplačilo anuitet iz. člena 14. uredbe, če se pokaže potreba takega pokritja, in postavi v proračun državnih razhodkov vsote, potrebne za opravljanje obrestne in amortizacijske službe po izdanih obveznicah. Člen 13. (1) Privilegirana agrarna banka izda, ko ugotovi vsote terjatev po členu 9. uredbe, vsaki posamezni ustanovi iz odstavka (1) člena 7. potrdilo o višini terjatev v tekočem računu, odprtem po odstavku (1) člena 11. (2) Besedilo in obliko potrdila predpiše minister za finance. Člen 14. (1) Terjatev, priznana v tekočem računu pri Privilegirani agrarni banki, se izplača ustanovam iz odstavka (1) člena 7. v 14 (štirinajstih) letih z letnimi obrestmi po 3% (tri od sto) v enakih letnih obrokih (anuitetah). (2) Prvi anuiteti je rok dne 31. decembra 1937. (3) Minister za trgovino in industrijo oz. minister za kmetijstvo sme dovoliti denarnim ustanovam iz odstavka (1) člena 7. pod zaščito, katerih terjatve se morajo likvidirati po tej uredbi, na njih prošnjo podaljšan roka glede odložitve plačil. Člen 15. (1) Če ugotovi Privilegirana agrarna banka ob prejemu upniških listin ali med urejevanjem razmerij po le-téh v letu dni od prejema, da je kaka listina ali terjatev s katere koli strani pomanjkljiva ali pa dolg po njej ni obsežen s predpisi te uredbe, vrne tako listino ustanovi, od katere jo je prejela, in zniža tej ustanovi za njen prej priznani znesek terjatev v tekočem računu dotične ustanove. (2) Če Privilegirana agrarna banka upniku listine vrne, začno teči za upnika od dne prejema takih listin novi zastaralni roki, določeni po veljavnih zakonih, če ni bila ta terjatev že zastarana v trenutku izročitve Privilegirani agrarni banki. Člen 16. Da se zavaruj e ustanovam iz odstavka (1) člena 7. redno odplačeva- nje terjatev po tekočem računu, se osnuje pri Privilegirani agrarni banki „sklad za odplačevanje kmetskih dolgovˮ, ki ga upravlja upravni odbor Privilegirane agrarne banke. (2) V sklad za odplačevanje kmetskih dolgov se stekajo tele vsote: a) vsota pobranih letnih obrokov, ki jih prejme Privilegirana agrarna banka po obveznostih dužnikov; b) vsi drugi prejemki po obveznostih dožnikov; č) proračunska dovolitev enoletnega obroka, ki ga polaga država po odstavku (2) člena 12. uredbe, če ne dosežejo vsote iz točk a) in b) višine dospele anuitete. Člen 17. (1) Stroške zaradi ureditve, pobiranja in ostalih poslov po prevzeti terjatvah ustanov iz odstavka (1) čl. 7. plačüje Privilegirana agrarna banka v breme sklada za odplačevanje kmetskih dolgov. Višino teh stroškov predpiše na predlog Privilegirane agrarne banke minister za finance. (2) Znesek prvih stroškov za organizacijo tega poslovanja določi minister za finance sporazumno s privilegirano agrarno banko, zalogi pa to vsoto predjemoma Privilegirana agrarna banka v breme sklada za odplačevanje kmetskih dolgov. Člen 18. (1) Privilegirana agrarna banka se pooblašča, da izda ustanovam iz odstavka. (1) člena. 7; in odstavka, (1) člena ; 11 uredbe na podstavi njih terjatev iz tekočega računa na njih zahtevo bone do višine teh njihovih terjatev. (2) Ti boni se imenujejo: „Bon za odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani: agrarni bankiˮ in služijo tem ustanovam, da si priskrbe denarnih sredstev z lombardiranjem. (3)Kmetje, ki so postali po čl. 8. uredbe dolžniki Privilegirane agrarne banke, odplačujejo banki svoje dolgove lahko z odkupom takih bonov od ustanov iz odstavka (1) člena 7. v višini njih: imenske vrednosti, (4) Za znesek bonov, prejetih v odplačilo dolga, zniža Privilegirana agrarna banka dolg posameznega dolžnika in zniža za istovsoto tudi terjatev dotične ustanove v tekočem računu. (5) Natančnejše določbe predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance s pravilnikom. Člen 19. (1) Obveznice, izdane po členih 10. in 11. uredbe, še smejo uporabljati za plačilo davčnih zaostankov do vštetega leta 1932. (§ 28; zakona o izpremembah: in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. febr. 1934 in § 49. zakona o proračunskih dvanajstinah za leto 1935/36; z ribe 29. julija 1935) se ka plačilo ne plačane dopolnilne takse do vštetoga leta 1935. Minister za finance predpiše s pravilnikom način in pogoje tega plačevanja. (2)Ustanove iz odstavka (1) čl. 7. ki so pod zaščito po uredbi II.št.41.032/K z dne 23. novemera 1934, zadruge in zveze pa po uredbi št. 81.070/V z dne 23. novembra 1934, morajo na zahtevo prepustiti svojim starim vlagateljem in drugim starim upnikom prejete državne obveznice sorazmerno z njih vlogami in terjatvami po predpisih pravilnika iz odstavka (1). (3) Te ustanove morajo vsote, ki jih dobe z amortizacijo, izročitvijo ali lombardom teh obveznic, uporabiti izključno za izplačilo svojih starih vlagateljev in upnikov. Člen 20. (1) Za zavarovanje vseh dolgov, prevzel ža račun države, dobiva Privilegirana agrarna banka pravico, postavljati na osnovi dobljenih listin hipoteko v celotni višini dolga na vse nepremičnine vseh zavezani!: oseb. Sodišča vpišejo take hipoteke na zahtevo same Privilegirane agrarne banke na podstavi overovljenega izpiska iz njenih knjig, ne da bi zahtevala dolžnikovo privolitev in Predložitev zemljiškega lista (tapije), dolžnikom pa morajo vračiti o postavljeni hipoteki odpra-vek sklepa. (2) Obremenitve, postavljene v letu dni od dne, ko dobi ta uredba moč, na nepremičnine zavezanih oseb, ki so postale dolžniki Privilegirane agrarne banke po odstavku (1) čl. 8. uredbe, imajo vrstili red šele za hipoteko, ki jo postavi Privilegirana agrarna banka po prednjem Odstavku. Tiskovine: »Potrdilo", »Obvezanca" in »Obračun" za zaščito kmetskih dolgov, dobite po najcenejši ceni pri Balkani Ernestu v Lendavi. 13. decembra 1936. NOVINE 3 Prostovolna gasilska četa v Žižkih. Imenüvana četa se zahvalüje vsem, ki so se trüdili ino pomagali na kakšikoli način pri zidanji gasilskoga doma. Vsem bodi povedano na tom mesti: prisrčen Bog plačaj! Posebno se zahvali četa, g. nar. poslanci Dr. Klar Franci, ki so blagovolili prevzeti pokrovitelstvo nad našov proslavov, predvsem pa se zahvalüje velč. g. dekani Jerič Ivani, ki so nam blagoslovili naš gasilski dom. Bog plačaj za trüd tüdi domačoj dühovščini velč. g. Zadravec Matjaši, plebanoši i velč. g. Trobina Stanislavi, kaplani, ki sta se radiva odzvala našoj prošnji i nam šla na roko v vsakom pogledi. Prav prisrčna hvala tüdi g. sreskomi načelniki Dr. Bratini, ki so s svojov prisotnostjov počastili našo proslavo i pa za lepi govor, ki so ga meli pri toj priliki. Zahvalüjemo se tüdi župnomi starešinstvi i ostalim članom iz Lendave, ki so posetili našo proslavo. Zahvalüjemo se vsem četam bližnjim i dalešnjim, štere so bili zastopane korporativno i tüdi onim, štere so poslale samo delegate. Posebno čast so si zaslüžile čete Lendavska i Beltinska, šterive sta prišle z drüštvenimi zastavami i stem zdignole sijaj proslave. Vsem tem ino šče drügim, štere smo pozabili omeniti, Povemo prisrčen Bog plačaj! Sv. Forjan naj Vas čuva vekivečnoga i zemelskoga ognja. Žerdin Martin, tajnik. Novi gasilski dom v Žižkih, šteri je bio 13. sept. na slovesen način blagoslovi. Politični pregled. Anglija. Velika Anglija je jako vznemirjena zavolo ženitve svojega mladoga krala. Odebrao si je te mladi krao edno 40 let staro žensko, ki je že dvakrat ločena od svojiva dva prvejšne moža, gospo Simpsovo. Ženska je prej jako lepa i prilična pa se mladi krao šče rajši odpovedati korone i trona, kak pa nje. Njegov stopaj je jako razburo celi angleški svet, posebno cerkvene anglikanske kroge. Državna vera v Angliji je najmre anglikanska, štera proti božim zapovedam toti dovoli ločitev zakona, a vendar ne dovoli, da bi se oktobra ločena žena mogla dati kronati za angleško kralico. To niti državni zakoni ne dovolijo. Gospo Simpsonovo so odposlali z Londona i se je naselila v Parizi. Prvi mož njej je: bio amerikanski nižji oficer, te drügi pa trgovec. Kak se bo cela zadeva razplela, bomo po priliki poročali. Ženske so igrale jako veliko vlogo v Angliji od nekdaj, samo zavolo žensk je angleški narod odpadno od prave Kristušove vere, v štero so se pa že milijoni nazaj povrnoli. Boji v Španiji. Verobranci ešče nemajo celoga Madrida, pač pa so napredüvali v njem. Rusi pošilajo vnogo vojnoga materijala v Španijo i tri velike ládje so znova na poti s strli- voin i z moštvom. Zato ide žmetnej zdaj Frankovim veroborcom napredüvanje. V Angliji so zamerili, zakaj ide 6000 Nemcov na pomoč veróbrancom v Španijo. Nemška vláda je ^odgovorila, da so to dobrovolci. Če smejo ruski belgijski i drügi dobrovolci pomagati španskim komunistom, smejo nemški dobrovolci tüdi pomagati ne-komunistom. Pameten i pravičen odgovor.. r j ^ OGLASI. Slovenska krajína. ; - Farno pismo za svoje izseljence so poslali g. Vadovič Rudolf beltinski plebanoš. V njem opominajo svoje vernike v tüjini, naj ostanejo trdni vu veri, naj adventsko i vüzemsko spoved redno opravlajo, redno hodijo k svetoj meši po nedelaj i svetkaj, kajti tisti Jezuš je tüdi v tüjini v cerkvi, kak v domačoj. Nadale je prosijo, naj lübijo svoj materni jezik i zato naj si naročijo liste iz domovine. Za tajnika Prosvetne, Zveze v Maribori je imenüvani g. Camplin Ivan, sotrüdnik naših listov, bivši jürjanski kaplan. Čestitamo. Beltinci. Izseljeniška nedela je minolo v kak najlepšem spomini, na naše izseljence. Predpoldne smo se jih spominali z molitvijov v cerkvi, popoldnevi pa z lepov akademijov štero je priredilo prosvetno drüštvo. V nabito punoj dvorani je na akademiji govoro od razmer naših delavcov v tüjini, šef borze dela g. Kerec. STAROSLOVENSKE MOLITVENE KNIGE o davam po 12 Dinarov. ZVER IVAN, knjigovezec v Murskoj Soboti. . 4 Podporo na naše liste so nam sledeči gospodje poslali: Pertot Kristian, Civ. geometér, Sobota 40 Din, Sočič Franc, kavarnar, Sobota 25 Din, Bencik Janoš, Ptuj 5 Din, N. 50 Din, Mikuž Fr. Rakičan 10 Din, Krištofič Peter, Sv. Martin 30 Din, Dr. Trste-njak Alojz, Maribor 20 Din, Dr. Kočar Josip, Zagreb 50 Din, Zver Terezija, Žižki iz Francije 6*50 Din. Gda se tem dobrotnikom iz srca zahvalimo, se zahvalimo z ednim tüdi vsem, ki neščejo biti objavleni i ki so nam bogatejše naročnino poslali. Vsem Bog povrni doma i v tüjini. — Vredništvo. Beltinci. Istina je, da je bilo Zaplenjeno vino vkradjeno z pivnic v občinskoj hiši, to svedoči novo okno. Iskalo.se je tüdi v lagvi, pa ne najšlo. To naj nikoga ne boli. Istina je tüdi, da so se roji razbili i preša raziüčala, kak smo poročali a izostalo je v poročili, da so bili bivšega župana Baligač Štefana bratovoga sinü. — Belt. Krščanski delavci! Za lendavski srez se je ustanovila delavska Organizacija „Zveza delavcev" v Lendavi, ki je podružnica Jug. strokovne zveze v Ljubljani. — Vse krščansko delavstvo vseh širok naj taki pristopi v organizacijo, ar to organizacijo vodijo pošteni i zaneslivi krščanski možje, ki ščejo vsakoga delavca organizirati v pravom krščanskom dühi. — Zglasiti se je na župnišči v Lendavi. Šolska mladina v Mačkovci vprizori diie 20. decembra popoldnevi ob 2 vöri drügo lastno igro šolskoga upravitela pod naslovom »Sirota". Vstopnina prosta. Za vdeležbe vsi vlüdno Vableni! V. Polana. Obeso se je 7. dec. Tivadar Štefan, mladi, dober, pošten mož, kotriga Mar. drüžbe i cerkveni pesmar. Zmešalo se njemi je pred kratkim i se zdravio v ümobolnici v Novom Celji. Prišo je eden den pred tem dogodkom viditi zdrav domo, a prvo noč ga je pali zgrabo beteg i z šVeta spíkVö. Merimo za tüjega. Tečaj za ešperantski jezik se namerava odpreti v Soboti; Ki se'za-nimajo za njega, naj 14. dec. večer* Ob 7, prido v osnovno šolo. — Dr. Glasnik. Gančani, 7. dec. so zapüstili to tužno dolino i se preselili v večnost Tratnjek Matjaš v P5 leti starosti. Pokojni so bili krščansko vžgíeden i.delaven človek, ve nam je že to svedok; da so bili naročnik naših listov od začetka izhajanja .Marijinoga lista* i .Novin*. i Pred leti je uredništvo prosilo neke številke .Novin*, pokojni so-je meli i so osebno zročili upravi. Za njimi žalüjejo žena Vdovica, hči Ana,.sin Jožef i sina v Ameriki, Lujz v Kanadi, Števek v Argentinijo i rodbína. Najbole pa žalüjeta za njimi vnükeca Micika i Lujzek. Vsem naše iskreno sočütje, pokojnomi pa večen miri Vel. Polana. Zvolo se je pri nas nov. 29. na občnom zbori odbor Kmečke„ zveze. Predsednik Kotnjek Jožef, tajnik Prša Štefan. Sv. Oča zbetežali. Svetomi Oči, Piji XI. so se zvužgale žile i osekla noga. Zaednok nega smrtne nevarnost, a ar so visoki betežnih velike starosti, se beteg zna poslabšati. Naša cerkvena Oblast je odredila molitve za Njegovo Svetost. Molimo za betežnoga Kristušovoga namestnika, da jih dober Bog ohrani ešče dugši čas za nas. Novi belgrajski nadškof dr. Josip Ujčič, dozdáj profesor za moralno na Ijub-ljan. bogoslov. fakulteti. Pisma naših iz tüjine. Sobočan Agata, Kovač Jožef, St. Koulumb, iz Trnja: Pozdráv poši-lava starišam i sestram, celoj črensovskoj fari i vsem gospodom sotrüdnikom pri Novinaj i M. listi, šteriva lista sta edina tolažba v toj mrzloj tüjini. Bližajo se božični svetki, veselja se malomi Jezušeki, šteroga blagoslov tüdi vsem Vam želeva. Na podporo- naših listov—pošilava vsaki 4 franke. Bog živi celo Slov. krajino! Marič Karika, St. Koulumb, iz Vančavesi: Pozdravlam svojo tužno mater, brate i sestre pa celo tišinske faro i celo- Slov. krajino. Z drágim Jezušekom Vam vsem želem blažene božične svetke i na podporo naših listov pošilam 5 frankov. Lepoša Ana, St. Koulumb, iz Tešanovec : Pozdrave pošilam mdževi, materi, sestram, brati, celoj rodbini, sosedami i Martjanskoj fari. Iz srca se zahvalim na rednom pošilanji vaših listov, štere rada čtem, posebno me veselijo lepe predge. Balažič Marija, Viliars Eu. Pous, iz Hotize: Prečasti gospod dühovni oča i urednik Novin. Falen bodi Jezuš Kristuš iMarija, naj bodeta pomočnika za vse Vas, kak za nas v toj žalostnoj tüjini. Prav iz srca pozdravlam Vas Preč. g. urednik, kak tüdi malo občino Hotizo i g. kaplana, celo Slov. krajino i vso rodbino z decov, posebno pa stariše i malo dečico, naj molijo za svoto mamiko, ka srečna i vesela pride šče ednok domo. Vaše liste, v šterih najdem edino tolažbo, redno dobivam. Želem Vam preč. g. urednik, kak tüdi vsem svojim domačim, vesele božične svetke i srečno ino blagoslova .puno novo. leto. Prša Martin i žena Katá, Clir-maille iz Trnja: Pozdrave pošilava Vam preč. g. urednik i Vam želeva, ka bi ešče duga leta širili naše liste, šteri so nam v velko tolažbo tű v tüjini. Gda dobim Vaše liste, se mi vidi, kak da bi dobo pisma od svojih dragih starišov, šteri pa že, žali Bog, počivajo pod hladnov zemlov. Naj njim bo vsmileno Srce Jezušovo. Pozdravla tüdi svojega dragoga očo i mater, brate i sestre, svaka z decov i férmansko botrino, rodbino i vse sosede, kak tüdi Tmarsko i Ižekovsko rojstno ves. Pozdravlam tüdi mojo drago sestro, nevesto i sestrinoga sina, ki se nahaja z menov tű v toj mrzloj tüjini. Vsem vküp želeva sreč-ne i vesele božične svetke. Na podporo naših listov pošilava 10 Din. Z Bogom rojstna domovina! Kaj pišejo o nas. Bogoslovni Vestnik, Štev. III. letošnjega letnika prinaša razpravo: „Zavezaˮ in „Mojzesˮ od univ. prof. dr. M. Slaviča, kjer pisec razpravlja o tem, ali naj pišemo in govorimo o svetem pismu starega ali novega „zakonaˮ ali „zavezeˮ in ali „Mozesˮ ali „Mojzesˮ. Pri tem ugotavljanju se ozira tudi na rabo teh izrazov pri naših prekmurskih pisateljih; gl. Str. 181 o rabi besed: kamnitih tabel (Štefan Küzmič, Jan. Kardoš in prekm. kat. katekizem). Izraz „zakonˮ je češkega izvora i sta ga pri Slovencih širila Štefan Küzmič in Britanska in inozem-ska sveta pisemska drüžba (sir. 183—4 in 186). Št Küzmič je vplivala tem oziru na Fr. Remca, prevajatelja sv. pisma Britanske bibl. dražbe (sir. 187). — Prvotno so prekmurski Slovenci (oba Küzmiča) rabili obliko Mojzes. Pozneje so podlegli madžarskemu vpliva (Jánoš Kardoš, Peter Kollár) in katoličani in evangeličani in so rabili obliko »Mozeš", Mešeš". Leta 1909. so se katoličani povrnoli k rabi oblike »Mojzes" (str. 192). Naši Obmejni procenti. Referati na omladinskem narodno-obratnb-nem tečaju družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 1936. — Prof. F. Baš se v svojem referati:: »Slovenska narodnostim meja na severovzhodu" (sir. 19—35) ozira tudi na narodnostne meje in prilike v Slovenski krajini (str. 20=5*21,28—31), kjer obravnava v glavnem narodnostne razmere v naši krajini po 1868. — po uvedbi dualizma na Madžarskim, ki je poznala samo en narod v državi — madžarski ter se je državna misel istovetila z narodno. Izseljenski Vestnik — Rafael prinaša v 10. Štev. članek: »Izseljen-stvo Slovenske krajine" (ll Škafar) kjer se označüjè sedanji značaj prekmurskega izseljenstva (sezonstvo) in so podane razmere, v katerih žive naši izseljenci v Severni in Južni Ameriki ter Franciji. Poudarja se, da naj bodo tudi prekmurski izseljenci zadostno oskrbljen! z izseljenskimi duhovniki, posebno oni v Franciji. V vzgled nám naj služi Poljska, ki ima tudi mnogo svojih izseljencov raztresenih po najrazličnejših krajih Francije — pa res vzorno za njé skrbi. »Kako je našim hudo, ko vidijo, kako drugi narodi skrbé za svoje, za naše se pa domovina v tem oziru nič ne žgane!" — Povdarja se tudi potreba, tla se naj stiki z prekm. izseljenci v Severni Ameriki poživijo. To je zelo potrebno. Pri tej priliki naj omenimo to, da se posvečüje posebno zadnje čase precej pažnje našemu izseljenstvu in zato upamo, da se bomo v kratkem tudi v tem našem perečem vprašanju premakne z mrtve točke. jSjp-v^lfska straža. V 2. številki iSč^Novak v članku »Narodna zavest v Slovenski krajini" zavrača poskuse madžarskih znanstvenikom da bi dokazali madžarski značaj pisatéljev Slovenske krajine in pojasni, zakaj ni bila narodna zavest med Müro in Rabo tako izrazila, ampak je »bolj trpita". Nakaže N. tudi pot, kako da se bo mogla pri nas žákoreniniti narodna zavest — namreč, da »moramo širiti predvsem razumevanje in ljubezen do Slovenske kulture". Izseljenski- Vestnik -é Rafael. V e najsi i številki (str. 108) je izšel za izseljenstvo náše krajine zelo pomem-ben članek: „Čemu Rafaelovo podražijo za Slovensko krajinoˮ, v katerem pisec (I. Škafar) utemeljuje potrebo ustanovitve take samostojne podružnice. Pravi, da je naše „pokrajinsko vprašanje tako obširno in tudi težko, da je: najno potrebno, da se nekaj oseb specielno temu posveti in si za to delo ustanovi samostojno podružnice Rafaelove družbeˮ. Ker upamo, da bodo vsi merodajni krogi to zamisel podprlo smemo pričakovati, da se bo v kratkem uresničila. Priprave šo le v poteku. 4 N O V I N E 13. decembra 1936. Kmet i politično živlenje. II. Marks Karol je postavo načelo, da morejo biti merodojni za Ureditev gospodarskoga i vsega javnoga živlenja lüdje, šteri spadajo v drügo stopnjo proizvodnje gospodarskih dobrij to je oni, šteri polodelske proizvode predelavajo, to je delavci. A tüdi proti tomi se je pojavo odpor. Nastano je pokret, šteri ide za tem, da naj bodo za vreditev vsega javnoga živlenja merodajni lüdje, šteri spadajo v prvo stopnjo proizvodnje gospodarskih dobrin, a to so v prvom redi — kmetje. Brez kmetov nega delavcov, a tüdi ne trgovcov, ar delavci ne bi meli kaj predelavati, trgovci pa ne kaj odavati. Nemre se pečti krüh, če nega pšenice, a pšenico pridela kmet. Tak je kmet fundament vsega gospodarskoga živlenja i zato mora on sam voditi vse gospodarstvo. V takšoj ureditvi drüžbe, kda bi meli Vso oblast prvinci, to je lüdje, šteri spadajo v prvo stopnjo proizvodnje dobrin, bi bio kmet kak najmočnejši nosilec političnoga, kulturnoga i gospodarskoga živlenja. Kmet bi sam določao cene kmečkim pridelkom sorazmerno z cenami drügih proizvodov. A zdaj njemi drügi diktirajo cene. Tovarnarje i trgovci si napravijo račun: izdelava predmeta me košta 6 Din, jaz ščem zaslüžiti na njem 4 Din., tak bom ga odavao za 10 Din. Tü si on stroške priračuna. Pri kmeti je pa ne tak. Celo eden bivši Kmetijski minister je etak modrüvao: Bolnice zmorejo plačati za 1 kg krüha 4 Din. Iz 1 kg pšenice se dobi približno 1 kg. krüha. Tak bi 1 kg. pšenice mogla koštati bar 3 Din., če se 1 Din računa za stroške v mlini i drügo. A pšenica mora prle kak pride v pekove roke, iti skoz vnoge roke (mlinar, trgovec) i vsaki bi šteo nekaj zaslüžiti. Samo mesto toga, ka bi se zdaj te zaslüžek kcoj šteo k onim 3 Din, tak ka bi pek morao pšenico plačati pravimo po 5 Din., se te zaslüžek i vsi drügi stroški od tej 3 Din odbijejo, tak ka nazadnje 1 kg. pšenice košta samo 1,60 Din. Tüdi vse kulturno živlenje se mora približati kmeti. Ne je zadosta, če mamo dosta šol, ki davlejo nepraktične inteligente, šteri ne vejo i neš čejo prijeti za nikše ročno delo, ar je je šola oddalila od naroda. Šole mo rajo odgovarjati socijalnoj potrebi pokrajine. V kmečkoj državi naj bodo kmečke. Šole naj bodo povezane z narodnim živlenjom, ne pa da bi fa bricirale lüdi brez vere i narodnosti. Tak bi se moglo vse politično, gospodarsko i socijalno živlenje ravnati po kmečkom stani i vsi drügi stani bi se mogli podrediti njemi. V tom ne obstoji nikša nevarnost za diktaturo kmečkoga stana, ar kmet ne stremi za oblastjov nad drügimi stanovi, on je ne sebičen, nego pun lübezni do bližnjega, zahteva pa svoje pravice i mesto, štero njemi v živlenji mora pripadati. Na te način ščejo pristašje toga kmečkoga pokreta rešiti tüdi socijalno pitanje, oni ščejo na te način Odpraviti vse nevole, štere terejo človeka. Mi pa ščemo na drügi način Odpraviti vse krivice i nevole, štere dnes težijo človeka. Mi neščemo, ka bi samo eden stan, naj bo ešče tak številen, meo vso oblast nad drügimi stanju!. Mi Ščemo, ka bi vsi stanovi meli oblast, ščemo, ka bi vsakši stan za sebe reševao vsa pitanja, štera se njega tičejo. Kmetje bi rešavali pitanja, štera se njih tičejo, trgovci bi rešavali svoja pitanja. Mi se borimo za stanovsko državo. Kak naj bi zgledala takša držáva, od toga drügoč. Dnes smo šteli samo prikazati, kak je kmet Počasi z razvojom prišeo do svojih pravic, kak se vsigdar bole zaveda tej svojih pravic i šče biti nosilec gosspodarskoga i političnoga živlenja, a ne samo predmet, za šteroga bi se političarje zanimati samo te, kda potrebüjejo njegove kruglice. Tüdi mi se borimo za to, ka kmet dobi svoje pravo mesto v političnom živlenji, ka postane on nosilec živlenja. To pa lehko postane samo tak, če se prenesejo na njega vse pravice i dužnosti, štere njemi pripadajo. V prvoj vrsti se morajo prenesti na njega vse pravice i dužnosti, štere ma on v okviri občine. Občina je najmenša celica v zgradbi države, kde lejko kmet razvije vso svojo politično i gospodarsko delavnost. Samo denešnje občine so samo upravne edinico, v šteroj župan z odborniki vrši samoupravno slüžbo. V vnogo menšoj meri so občine tüdi gospodarske edinice. Če pa ščemo, ka bo kmet postao delaven član občine, morajo biti občine gospodarske, kulturne i politične edinice. V okvir občine morajo priti vsa ona dela, štere poedinec nemro zvršiti. Občina mora skrbeti za red i mir, za šole, ceste, za zdravje i prosveto. V pravoj demokraciji bodo občine morale skrbeti za bolnice, šole, za napredek kmetijstva, za obrambo proti raznim gospodarskim škodlivcom, za melioracijo zemle, za elektrifikacijo. Vse te i spodobne posle bo mogla vršiti občina pod strokovnim vodstvom kvalificiranih uradnikov, a ne pod vodstvom raznih pisačov. Vse te posle bo morala vršiti občina pod vodstvom župana i odbornikov i strokovnim vodstvom zdravnika, pravnih agronomov. Tak bo občina država v državi. Kak pa bo za vse to občina nücala tüdi finančna sredstva, peneze, zato pa mora meti občina tüdi finančno samoupravo, tak, da bo občina sama razpolagala s svojimi penezi. Mesto ka bodo občinarje plačüvali davek i do tej penezi šli v Beograd, odkec dobimo nazaj samo eden mali deo v obliki kakšega popravila cest eli regulacije Müre, bi mogli občinarje plačüvati dačo občini. Višiša politična zajednica, banovina bi pa mogla skrbeti za takša dela, štera presegajo finančno moč občin, kak pošto, železnice i drügo. Po tom načeli bi politična oblast etak izgledala. Podlaga vsega bi bile male občine. Več občin bi se zdrüžile v žu-pe, več žup v banovine, te v pokrajine i nazadnje v vrhovno državno oblast. Te pride kmet do svojih popolnih pravic. A brez izobrazbe ne more priti. Ž njim ednake pravice pá morajo meti vsi stanovi. — roma. — Izkaz za člane Agrarne in gospodarsko podporne zadruge v Črensovcih, ki so plačali potom svojih deležov naročnino za Novine i M. List. To smo prepisati na veliko prošnjo naročnikov, iz lübezni, ar ne so mogli v gotovini plačati naročnine. Iz srca radi smo šli na roko v toj velikoj gospodarskoj krizi, čeravno je to veliki ter za nas, ar mi moramo vse v gotovini plačati. Tisti, ki so nas prosili, da bi njim ešče prepisali, odgovorimo, da je to nači nemogoče, kak če lastnoročno podpišejo deleži izročim za naročnino Novin i Marijinoga lista i se podpišejo. Za Francijo ali drüge države pa se ne more prepis sprejeti, pa za domači kraj tüdi samo kratko vremen. UPRAVA. Pošta. Celec Marija. Fuans. Novine dokonca toga leta i eden kalendar, šteroga smo poslali, sta plačaniva. — Mertük Jožef, Ižakovci. Prša Franciški vse pošilamo, nesmo stavili. — Gumilar Franca dovica; Kruplivnik 14. Naj nam Širiteo naših listov svedoči od Vašega siromaštva i proši za vas kalendar. — Šimon, Šülinci. Naše poslanstvo nam javi iz Pariza, da na dani naslov brata Imrija ne morejo gor najti. Gospodar od vaše žene Roze pa priznava, da njej je dužen 54 franke, več pa ne, ar je po zakonskih predpisaj mogo za njo plačüvati pod naslovom vzajemne pomoči i socialnoga zavarovanja 15,70 frankov mesečno. — Ružič Orša i Buzetti Anton, Bakovci. Knige naročene naj vam širiteo prinese od č. sester z Sobote,— Vrečič Terezija. Sobota. Kroška cesta 2. Novine hodijo celo leto, plačali ste zdaj 12 Din. Duga je ešče 18 Din — Tatar Marija, Dolič 17. Naše liste dobite domo, do novoga leta so plačani, kalendar ste pa že itak dobili v Franciji. — Štemer Adela, Vignette, Na letos je vse plačano, G. misijonari Kereci odposlali poslan dar. Na podporo Novin je ostalo 12 Din, Bog plačaj ! — Prša Martin, Charmoille. Peneze sprejeli. S tem je za letos vse plačano i tüdi kalendar z M. Listom, ka smo lani poslali. Letošnji je pa tak brezplačen i smo ga že odposlali, — Bertalanič Marija, Contz-les-Bains. Za sestro je plačano 44 Din; samo 6 Din. je ešče za plačat. Za te znesek se je poslao Ček i ga lejko z novoletnov naročninov poravnate. — Žökš Jožef, Kruplivnik 49. Dobili smo tistih 10 Din. Pet je šlo na staro, pet na novo leto. Letos za dom ste ešče dužni 25 Din. V Francijo so hodile od 1. junija do 8. novembra. Na mesec 6 Din. Zdaj lejko zračunate, ka ste dužni. — Škafar Franc, Culssy. Peneze sprejeli i obračunali za Vas i sestro. Na novo leto je ostalo za vas 77 Din. 50 p. Kalendare smo obema poslali. — Škaper Agneš, Delme. Naročnina za letos plačana i za sebe i za stariše. Kalendar smo obojim poslali. Na Dom sv, Frančiška je ostalo 21 Din. Bog povrni. Na k leti si dužna za sebe 100 Din.!za stariše 50 Din. za vse liste z kalendarom vred. SP L E T I L N I C A EČI OLGE v LENDAVI IZDELUJE I PRODAJA, džeke, svetere, poluvere, od enostavno do najfinejše vrste. Cene zmerne. 1 Primajo se naročila po meri Janko Verbajnšak: Kaj ima delaven človek od Kristusa in njegove sv. Cerkve. Poleg ruske Volge, niedna rednega Dunava, poleg naše Save, Drave in Mure poznam še en mogočen veletok, po katerem ne teče voda, ampak solze hvaležnosti za vse prejete dobrote in ta veletok ima svoj izvir v odprtem Srcu Kristusovem tam na križu in v njegovi sv. Cerkvi. Jezusovo življenje in njegov nauk o novi zapovedi je rodilo že v prvih krščanskih časih najobilnejše sadove. „Vsakemu pa se je dodelile, kolikor je potrebovali tako beremo v Dejanju apostolov. Prve kristjane, ki so bili še popolnoma prežeti Kristusovega düha, je vezala pripravljenost do medsebojne pomoči v eno samo veliko drüžino, katere poglavar je bil pravzaprav Božji Učenik. Značilne za prve kristjane je bila posebno njiho- va darežljiva ljubezen, ki je nujno predpostavljala zasebno lastnino. Nezmiselna je torej trditev, češ, prvi kristjani so bili že komunisti in naravnost bedasta, če pomislimo, da so prvi kristjani trpeli in umirali za tistega Kristusa, ki ga sodobni komunisti tako kruto preganjajo. Značilno za sodobni komunizem je tudi ona strašna sebičnost družbe, komunistične države, ki hoče samo pobasati vse dobrine tega življenja in ki posameznikom ne privošči niti najpotrebnejšega. Prvi kristjani niso uvajali pri svojem karitativnem delu sistema sile, ampak sistem prostovoljne ljubezni do bližnjega. „Ali ni bila njiva tvoja last,kosi jo prodal, ali nisi mogel z denarjem storiti, kar si hotelˮ, je rekel apostol Peter Ananiji, to se vse drugače sliši kakor v komunističnem „raju“, kjer hočejo kmeta oropati njegove grüde ter ga ponižati do državnega delavca — sužnja. — (Dalje sledi.) Novine izhajajo vsaki četrtek na prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok.