37.014.77
ISKRE
Iskre : posebna junijska izda inv.št:K /
15776
llillllllllllllllll
KAZALO
UVODNIK 2
GOSTITELJ SE PREDSTAVI 5 LIKOVNI NATEČAJ 7 LITERARNI NATEČAJ 14 ŠPORTNO TEKMOVANJE 38 ORIENTACIJA - REZULTATI 38 NAMIZNI TENIS - REZULTATI 39 IGRE BREZ MEJA - REZULTATI 40 SKUPNA RAZVRSTITEV 44 VTISI 48
KOLOFON 56
UVODNIK
Pozdravjeni Primorci!
Čeprav nas spomladansko sonce že dolgo prijetno greje in postajamo vse bolj leni, bolj se bližamo počitnicam, so nekateri izmed nas še vedno polni energije. To se je pokazalo na 29. DOSP-u, ki ga je letos organizirala Škofijska gimnazija Vipava. Vsekakor mislimo, da je bil trud organizatorjev poplačan, saj je prireditev lepo potekla. Pri realizaciji smo pomagali vsi dijaki, saj nas ni ravno veliko. Sprejeli smo precej gostov iz dvanajstih srednjih šol, ki so sodelovali v športnih tekmovanjih, na likovnem ali literarnem natečaju ali na tribunah kot navijači. Ker nismo organizirali toliko športnih tekmovanj, kot je bilo prejšnja leta v navadi, je bil letošnjo DOSP nekaj novega. Bil je pohvaljen za domiselnost iger brez meja, ki so bile letošnja novost.
Da bi imeli pregled nad celotnim potekom srečanja, smo v tem biltenu popisali vse dosežke, pa tudi zanimive dogodke, ki so se pripetili tega dne. Tako smo dobili izjave tekmovalcev v posameznih panogah, hostes, serviserjev, in tudi glavnih organizatorjev, vse skupaj pa smo ovekovečili s številnimi fotografijami.
Veliko užitkov ob branju Vam želi Vaše uredništvo.
ZVENEČE BESEDE
S sebe trgam kose bede.
Skušam izbrisati vžgani pečat.
Črno lilijo, odtisnjeno v kožo.
Nevidno znamenje herezije.
Zavit v odejo teme zadiham s polnimi pljuči.
Kričati vetru svoje ime,
proč od prikritih posmehov in vsevednih
pogledov.
Stran od izropanih ljudi,
ki se bojijo svoje sence in zanikajo odsev
ogledala.
Zbežati za vedno.
Žuboreti z reko, kramljati v starodavnem jeziku.
Sejati bisere bolečine med njene razburkane valove.
Upri se, razdri betonske bregove, ki te neusmiljeno davijo.
Pobesnela reka, vzemi nazaj, kar je tvoje.
Čeprav si posiljena, oskrunjena.
Bojuj se, Amazonka, nikoli ni prepozno.
V srcu si brezmadežno čista.
Rojeni smo iz tvojih valov.
Žareči, strastni ogenj.
Preganjaš temo z Atonovimi žarki.
Iskre krasijo nočno nebo.
Iz surove žlindre pronica prerojeno zlato, Iztrgano zavistnemu kamenju.
Nakit, kovan iz sreče.
Oprano črvive zemlje se iz okov izvija novo življenje.
Nežen kalček vzbrsti sredi puščave.
Bojuje se s sovražnimi vetrovi,
ki v kamen spreminja življenjsko nimfo.
Hranim se z jutranjo roso zvenečih besed.
Kot orel svobodno letim nad soncem.
Iz dna duše lahko kričim,
Ko s sebe trgam kose bede.
AVTOR: Jure Vuga
ŠOLA: Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper UVRSTITEV: 10. mesto na literarnem natečaju DOSP
GOSTITELJ SE PREDSTAVI
30. avgusta davnega leta 1950 je dr. Toroš, administrator za Goriško, sporočil, da je ustanovljeno »slovensko malo semenišče« v Vipavi. Po mučnih pogajanjih in zaključenih prezidavah so ga čez dve leti tudi dejansko odprli. Od takrat je ustanova slovenskemu narodu dala že več kot 200 dušnih pastirjev in
Od šolskega leta 1957/58 do leta 1991 je v vipavskem semenišču delovala interna srednja verska šola. Ko je leta 1991 prišlo do sprememb v Sloveniji, se je spremenila tudi SVŠ, ki je najprej spremenila naziv, nato pa postala dostopnejša širšemu krogu mladih. V letu 1991 je torej preimenovana "ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA VIPAVA" prvič podelila državno priznana maturitetna spričevala.
Zavod je imel od leta 1969 prostore v starem vipavskem farovžu. Zgradba pa po tridesetih letih ni več zadoščala potrebam SGV. Koprski škof Metod Pirih je tako 21. junija 1998
blagoslovil začetna dela za novo škofijsko gimnazijo v Vipavi, 3. oktobra pa temeljni kamen. Humanost in solidarnost sta se med verniki izkazali za domači. Po zaslugi mnogih dobrih ljudi je tako naš škof 11. septembra 1999 blagoslovil in odprl nove prostore gimnazije, ki so sedaj na južni strani glavne ceste.
Škofijska gimnazija Vipava je majhna šola, ki svojo majhnost koristi v prid pristnih odnosov med dijaki samimi in tudi v njihovem odnosu s profesorji. Naša šola nima zgolj izobraževalnega namena, pač pa tudi vzgojnega, ki temelji na krščanskih vrednotah. Namenjena je torej mladim, ki si želijo v duhu Božjih zapovedi nabrati znanja, moralnih vrednot in življenjskih izkušenj.
Letos je na šoli v šestih letnikih 192 dijakov, ki jih poučuje 26 profesorjev. Naslednje leto bo naša šola odprla vrata še trem novim prvim letnikom.
LIKOVNI NATEČAJ
Rezultati žirije, 8.5.2001
1.	mesto Šifra: SLG PP2 ANTONIO ROCCO -Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper
Utemeljitev:
Študijsko kolorirana risba, razmišljanje o prostoru. Pozicija je harmonična, nakazano meditativno vzdušje.
Tehnika je povsem razvidna. Posluh za kompozicijo.
2.	mesto Šifra: SLG PP3 IVAN ROCCO - Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper
Utemeljitev:
Motiv je za mladostnika najzahtevnejši, vendar je občutiti posluh za ban/e, preprosta kompozicija.
Neprisilno lahno modeliranje z barvami.
3.	mesto Šifra: KRAJINA
KARIN TAGLI API ETRA - I.A. Znanstveni licej France Prešeren Trst
Utemeljitev:
Krajinska študija z izrazito barvno
razčlenjenostjo, z igro hladnih in toplih barv. Močno doživetje prostora. Krčevito iskanje.
4.	mesto LASJE
URŠKA JURČIČ, Srednja šola Postojna
5.	mesto
DOSP 3011
MATEJA PREMRL, Šolski center Nova Gorica
6.	mesto
V PROSTORU
TJAŠA ŠKRBINA, Gimnazija Koper
7.	mesto KONJA
VALENTINA KRAŠNA, Škofijska gimnazija Vipava
8.	mesto KLJUN
ZULEJKA JAVERŠEK, Gimnazija Piran
9.	mesto E-MAIL I.w
MATIC ŠAVLI, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina
10.	mesto 1703
KAJA JOKSIČ, Gimnazija Koper
11.	mesto OTIUM
PETRA GRBEC, Srednja šola Postojna
SAMO POSLUŠAM ODTENKE NA PALETI ŽIVU EN JA
Pride trenutek, ko si prav filozofsko zastaviš vprašanja, ki si jih pred tabo moralo človeštvo zastaviti že neštetokrat
in si jih bo še par neštetokrat moralo.
Kdo sem? Kam grem?
Odgovor je manj filozofski: ne vem.
In nato iščeš sprejemaš poslušaš čutiš daješ odkrivaš zavračaš
stvari, ki te določajo.
Sprejemaš. Vse mogoče in vse naenkrat.
Poslušaš vse odtenke na paleti, ki jih ponuja življenje.
Svetlo in temno.
Prosojno in zastrto.
Vse tone vseh ogočih lestvic.
Izgubiš se v vonjavah dreves cvetlic nebes živalic križišč brezpotij ljudi zemlje zraka vode
ognja in Chanela No.5.
Čutiš
Veselje in žalost.
Smeh in solze. Iskrenost in hinavstvo.
Daješ
jezo
obljube
navezo
poljube
nasmehe
objeme
toplino
solze
telefonske pogovore čokoladne piškotke pomoč in svoje srce.
Padaš in se pobiraš.
Se opečeš in si poceliš rane.
Brez padcev in ran ne zrasteš, ne dozoriš.
Nihče se ne more opeči namesto tebe in nihče pasti namesto tebe.
Tako se naučiš pobirati.
Sam moraš skozi svoje preizkušnje in upaš, da bodo ostale kot koristne izkušnje.
In popotnica, ki ti jo lahko dajo drugi?
Lahko svetujejo primerne barve ustrezne tone prikladne vonjave.
A na koncu izbiraš sam.
Največ, kar lahko dobiš na to pot, je zaupanje.
Pa ne zaupanje v to, da bomo vedno pravilno izbirali. C - c.
To bi bilo le upanje. Slepo upanje.
Ne.
Zaupanje v to, da bomo iz napačnih izbir
znali izbrskati, kar je v njih bilo koristnega. Zaupanje v to, da bomo iz napačnih izbir zrasli; in zaupanje v to, da bomo zavrgli, kar bi prizadelo nas in druge.
Našla sem spoznanje,
da smo svoje lastne želje in svoje lastne sanje; a le, če brezpogojno verjamemo vanje; ugotovitev, da nismo sami, da je vedno nekdo z nami.
Nekdo, ki verjame v naše želje in v naše sanje.
In najti moram še toliko stvari!
Če mi bo pomežiknila sreča - veliko dobrih in slabih ravno toliko, kolikor je potrebno.
Šifra: 1504
AVTOR: Ana Drole ŠOLA: Gimnazija Tolmin
UVRSTITEV: 9. mesto na literarnem natečaju DOSP
12.	mesto H20
ANA MARAŽ, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina
Člani žirije:
SILVA KARIM, KRIŠTOF ZUPET, IRENE MISLEJ
LITERARNI NATEČAJ
Žirija, v sestavi Franc Černigoj, profesor slovenščine, pesnik in pisatelj, kot zunanji član; msgr. Janez Zupet, profesor latinščine in prevajalec; Marija Jelen, profesorica slovenščine, je prejela 29 sestavkov, ki so ustrezali razpisanim pogojem, in eno podpisano skupinsko delo na razpisano temo Med čermi odraščanja. Na DOSP-u 2001 sodeluje 12 šol, zato je bila žirija seznanjena z nalogo, izbrati in razvrstiti 12 prispevkov po njihovi kakovosti in posebej utemeljiti tri zgornja mesta. Žirija je 11.5. med ustreznimi prispevki opravila razvrstitev, za skupinsko delo pa predlagala posebno priznanje, ki naj bi bilo točkovno ovrednoteno kot četrto mesto. Ustreznost šifer in avtorjev je bila ugotovljena 15.5.
Po številu in kakovosti izstopajo prozni prispevki. Pesmi so v glavnem premalo pesniške, s svojo dorečenostjo in ritmom spominjajo bolj na prozo, ujeto v moderno pesniško zunanjo obliko.
Tematski naslov »Kako gre zarod pred slanami obvarovati« je pisce vzpodbujal k pozitivnim življenjskim vrednotam, tematski podnaslov Med čermi odraščanja pa približeval temo čustvenemu in izkušenjskemu svetu mladostnika. Po predvidevanjih in spodbudi razpisa imajo literarni prispevki lastne naslove,
nekateri avtorji pa so sprejeli tematski naslov ali podnaslov za svojega.
Žirija je pri razvrščanju upoštevala ustreznost tematike,	izvirnost sporočila	in gradnje
besedila,	pripovedne oziroma izpovedne
rešitve, iskrivost misli, bogastvo jezika in sloga.
Žirija
1. mesto
Šifra: 025: Ne zaidi
MOJCA MIHEU - Škofijska gimnazija Vipava Utemeljitev:
Mojstrsko	napisana	pripoved navidez o
problematičnem šestnajstletniku, ki je upornik, v svojem jedru zdrav, trden in res ne bo zašel, v resnici pa pripoved o neimenovani voznici in tragični izgubi brata.
Dobra zgradba: učinkovit začetek z izredno sporočilno umestitvijo v dogajalni prostor in čas; pripoved stopnjevanja in razgibana z izjemnim	dialogom ter obogatena	s
pretanjenim občutkom za drobne pomembne stvari; šokanten konec kot ključ za razumevanje zgolj nakazanih občutij.
Besedilo, ki ostane živo v bralčevem predstavitvenem svetu.
NE ZAIDI
Tema je nenadoma oblila dolino, nebo je postalo črno in dež se je usul brez opozorila. Veter se je zaganjal v krošnje orjaških hrastov in zdelo se je, da jih bo v svoji srditosti izruval. Cesta je bila izumrla, tovornjaki so stali ob njej in živčni šoferji v njih so čakali, da burja preneha.
Bila je preplašena v svojem malem avtu, ki ga je veter zibal sem ter tja. Vedno jo je bilo na nek način strah te burje, mogočne in neustavljive, plašila jo je njena moč, hkrati pa jo je občudovala. Rada je sedela ob oknu v toplem stanovanju in opazovala, kako ta neukrotljiva sila lomi veje in prevrača klopce v parku. Danes pa se je počutila nekam čudno, občutek osamljenosti v njej je zopet priplaval na dan.
Zjutraj je pred vrati srečala sosedovega fantka, ki je sestrici zavzeto razlagal, da se zvezdice, ki padejo z neba v morje, spremenijo v morske zvezde. Mala mu ni verjela in je stekla k očetovemu avtu, da bi ga povprašala o tem. Fantek se je ustavil in jo pozdravil, ravno ko je zaklepala vrata. Usta so se mu navihano raztegnila v nasmeh, ki je opravičeval njegovo drobno potegavščino.
V njej se je zbudil spomin, ki ga je dolgo tiščala k tlom in mu ni pustila na plan. Nekoč ji je mlad fantek razlagal, da njeni medvedki
ponoči oživijo in kodrasta deklica mu je verjela. Dolgo je vsako noč skušala presenetiti svoje igrače, pa ji ni uspelo. In na ustnicah mladega fantka se je vsako jutro iskril navihan nasmeh, nasmeh, ki ga je pravkar videla.
Dež je besno pokrival vsak delček še suhe zemlje, veter ga je usmerjal v najbolj zakotne kotičke in zdelo se je, da piha z vseh strani. Ob cesti je stal mlad fant, premražen in premočen je držal dvignjen palec proti posameznim avtom, ki so hiteli mimo. Nobeden ni ustavil, vsem se je mudilo domov, v tople kuhinje in suha oblačila. Stal je tam in se upiral vetru kot hrast poleg njega. Njegovi kodrasti lasje so plesali v sunkih, ki so divje napadali, kar jim je oviralo pot. Nenadoma je avto ustavil in fant je stekel, da bi se usedel vanj.
Ni vedela, zakaj mu je ustavila. Nikoli ni ustavljala štoparjem, še najmanj pa močnim mladim fantom, ki se jih je bala. Toda stal je tam kot kip sredi nevihte in vdano čakal ... in ... bil je tako podoben ... isti kodrasti lasje, iste vedno motreče oči...
Usedel se je v avto in zagledal mlado žensko, ki ga je prestrašeno opazovala. Bila je tiho, sploh ni nič rekla, le gledala ga je. Nerodno mu je bilo in tiho je rekel dober dan.
Ni mogla verjeti svojim očem, fant poleg nje, ta pogled, glas, vonj. Njene misli so se zameglile in za hip ni mogla drugega kot
gledati ga. Nato se je zbrala in odzdravila ter zapeljala na cesto. Vprašala ga je, kam gre in ko sta se dogovorila, do kam ga lahko pelje, je umolknila.
Opazoval je notranjost avtomobila, skoraj sterilno čisto armaturno ploščo, bleščeči predpražnik, na katerem je voda z njegove obleke delala lužico. Nato se je ozrl na voznico, žensko tridesetih let. Ni bila lepa in ni bila grda, ženska kot vsaka druga, vendar je bilo na njej nekaj drugačnega, gledal jo je, in ni mogel ugotoviti, kaj je na njej tako posebnega, kaj je tisto, kar jo dela zanimivo. Vprašala ga je, koliko je star, in rekel je, da šestnajst. Šestnajst, je pomislila, ljubi Bog, šestnajst.
Pogledala ga je in tedaj je opazil, kaj je drugačnega. Njene oči se niso skladale z monotono vsakdanjostjo njenega obraza, v njih je žarel ogenj, izgledalo je, da so pot do njene duše, da se v njih iskri vse čutenje njenega srca. Gledal jo je in bral v njih bolečino, zamolčano bolečino, ki vrta v človeku, dokler ne izprazni njegovega bistva. »Hudo je danes,« je rekla.
»Hudo,« je odvrnil.
Rada bi opazovala tega fanta, mladega upornika, ki je po dežju vedno hodil brez dežnika in ni nikoli poslušal maminih nasvetov, ki je vztrajno zanikal sleherno oblast in iskal miru v svoji glasbi. Fanta, ki je vedel, da
večkrat nima prav, a je bil preponosen, da bi to priznal, fanta, ki ga drugi niso razumeli in so obsojali njegovo življenje, fanta, ki ga sama ni razumela ... fanta, ki ga je nekoč poznala. Nerodno mu je bilo v tišini, vajen je bil hrupa svoje glasbe in krikov svoje mame. Čudno se je počutil v bližini ženske, ki si je drznila ustaviti razcapanemu kuštravcu, vajen je bil temnih pogledov tujcev in ogorčenih zahtev domačih.
»Kitaro igraš,« je rekla.
»Igram,« je odvrnil in začudeno pogledal. Videla je njegove prste in v njih zažrte strune. Vedela je, da s prstov večkrat priteče kri, da mu kitara edina pusti, da je on sam. Spomnila se je, da se zateka v pesem, ko mu je hudo, da išče samote, ko bi potreboval pogovora. »Travo kadiš,« je rekla.
»Kadim,« je odvrnil in se takoj vprašal, zakaj je povedal resnico.
Spomnila se je vonja, neopisljivega vonja med dišavo in smradom. Videla je dim, ki se je valil po sobi in oči, ki so govorile "vseeno mi je". Videla je deklico, ki je stekla k mami in izdala brata in očeta, ki jo je odrinil in zaprl vrata. Nato je videla fanta kodrastih las, ki je imel teden dni modrico na licu, njegove oči pa so vztrajno ponavljale "vseeno mi je".
»Ne vidiš smisla,« je rekla.
»Ne vidim,« je odvrnil.
Čudno domače se je počutil v družbi s to žensko, kot bi ga poznala od nekdaj. Nerodno mu je bilo, ker ga je brala kot odprto knjigo, ker je poznala njegova dejanja in ... njegove misli. In vendar je bilo prijetno sedeti poleg tujca, ki te pozna bolje od prijatelja, ki te razume bolj kot domači. Pomirjajoče je vedeti, da nisi čuden, da nisi nenavaden, da nisi ... lepo je čutiti, da nisi sam, da nisi edini.
»Ne zaidi,« je rekla, ko je ustavila avto ob cesti.
Pogledal jo je in v njenih očeh videl upanje, željo. Videl je, da ženska poleg njega razume njegovo pesem, in ni se več bal.
»Ne bom,« je odvrnil in odprl vrata.
Vesela je bila, da mu je ustavila, vesela, da je zbrala pogum in vzela v avto mladega, izgubljenega potnika, ki ni vedel, kam gre. »Hvala,« je zašepetala.
»Hvala,« je odvrnil in zaprl vrata.
Mlad fant je izstopil iz avta v dan, ki se je jasnil. Veter je razpihal oblake in nekje v ozadju se je rdeče svetlikalo. Hrasti ob cesti so stali ponosni, da so premagali veter, ki jih je ruval iz tal in je bil v svoji nemoči zdaj prisiljen odnehati. Avto je odpeljal, fant pa se je obrnil in odšel v drugo smer.

Ob grobu je čepela drobna postava, temni kodri so plesali v rahli sapici in tanki prsti so se trudili prižgati belo svečo. "Mogoče pa zanj ne bo potrebno prižgati bele sveče," je zašepetal nežen glas. "Mogoče pa ne bo končal kot ti." In drobna sestrina solza je spolzela po grobu kodrastega fanta, ki mu avto ni ustavil.
2. mesto
Šifra: Zarja: Kako gre zarod pred slanami obvarovati
ANDREJA MULEC - Srednja šola Postojna Utemeljitev:
Tematski naslov, vzet iz srede 19. stol., je vzbudil avtorja k posnemanju arhaičnega jezika in k uvodni snovi iz kmečkega izkustvenega okolja. Osrednji del pa neprisiljeno in v istem slogu zajame sodobnost: odtujevanje branju, zasvojenost z mediji, prevzemanje vsega tujega. Resnično, harmonično zlitje arhaičnega s sodobnim. Besedilo tako implicitno nakazuje vrednote, ki ostajajo iste, ne glede na čas, jezik in slog upovedovanja in življenja.
Žirija
Na svitlo dano 7. malega travna, leta Gospodovega 2001
KAKO GRE ZAROD PRED SLANAMI OBVAROVATI
Umen slovenski kmet še dandanašnji seje ajdo. Če jo suša pritisne ali slana popari, je slabo za našega kmeta. Zategadelj se mora pred takimi neprilikami zavarvati.
Najprvo mora imeti izborno seme, ako tega nima, naj se ne zanese, de mu bo ajda dobro kalila. Ta rastlina potrebuje malo gnoja inu ne občuti tako hitro suše. Najraje ima peščeno, rahlo inu drobno zemljo, a tudi v debelej zemlji se časih dobro obnese. Ajda daje po nekaterih bolj peščenih njivah dvanajstero, tudi petnajstero zerno, iz česar je razvidno, de je vredno, ako jo prav pridno sejemo inu skerbno obdelujemo.
Ajdo moramo pravi čas sejati, zgodnja se seje v drugej polovici meseca velikega travna, a pozna v drugej polovici malega serpana.
Kedar je ajda v cvetji, dela vsakemu kraju lepo inu zalo podobo; polje je več tednov kakor s cvetlicami obsejano inu diši prav prijetno. Pridnim ter marljivim bčelicam daje obilo sladkega medu.
De pa se ajda na polji zavarje pred slano, priporoča se, naj bi se zakuril ogenj ter tako napravil gost dim, kteri ajdo slane gotovo obvarje. Za vsakega pol orala se napravi eno
gromado, za katero je dobra vsakoršna šara, da le veliko dima naredi, inu da je kup tako velik, de dolgo gori. Slane se je vselej bati, ako je vreme jasno, brez vetra inu če gorkomer ob treh zjutraj ne kaže več, nego tri stopinje gorkote. Takrat naj se še posebno te gromade zakurijo inu gorijo eno uro po solnčnem vzhodu, po tem šele naj se ugasnejo. Dobro bi bilo, de bi se ta pomoček, ki ajdo gotovo slane obvarje, povsod vpeljal, kjerkoli ajdo v večej meri sejejo.
Kedar je ajda dovolj zrela, ima rudeča steblica inu černo zernje, ktero se najlepše v kozolcih posuši. Ako kmet lepo inu prav zanjo skerbi ima na zimo dosti kruha inu žgancev.Ako pa bode to lepo žito zanemarjal, pojde ajda rake žvižgat inu on bo glad terpel.
Takisto je z dandanašnjo mladež. Ako smo v ranih letih dobro zanjo skrbeli inu jo pred pokvarjenim obvarvali, nam bo v starosti v veselje inu ponos. Stari ljudje pravijo: "Kakor si bodeš postlal, tako bodeš ležal." Ako si mladina v nerodnih letih slabo slamo vkup vleče, neumnosti zganja inu Bogu čas krade, ne bo baš dobro v starosti plodove svojiga dela uživala. Otrok pa v rani mladosti v vato devati inu v škrinjo zaklepati, ter tako pred svetom obvarvati, takisto ne smemo, ker taka mladina pozneje ne zna v svetu prav ravnati inu jo to velikrat tepe nazaj po glavi.
Umni oče inu mati znajo potomstvu že v rosnih letih pamet v glavo vcepiti inu ga vzgojiti v vrednotah, ktere se bo do smerli deržal. Rastlina bode na slabi podlagi hitro kal pognala, vunder se bo kmalu posušila. Ako pa je deca naučena pošteno misliti inu marljivo delati, se ji bo to bogato obrestovalo. Dandanašnja mladež prepogosto pozablja na lepo slovensko pisano besedo. Dobra knjiga ji je bolj koristna, nego vse te novotarije, ktere so večidel narejene po istem kopiti. Na primer "okno v svet" največji del mladine prikuje pred zaslon inu mu kaže grozote, na ktere pošten človek še pomisli ne inu tako pohujšuje. S tem pa kvari tudi lastno omiko Slovencev, kteri berž hitijo prevzemati vse, kar vidijo po televiziji, dasiravno se tam večbart blede veliko neumnosti.Tako prepogosto začno zametovati stare slovenske šege inu navade. Takisto pa danes hodiš po naši ljubi deželici, vlečeš na ušesa inu kaj slišiš? Povsod se gode v ptujim jeziki. Kaj mati svojih otrok niso vedeli navaditi nobene domače pesmi?
Ravno tako pa si mlada družina raje ustvari dom na svoje inu so	tako stari stariši
potisnjeni v svoj kot hiše, kjer pogosto samevajo. Nekoč so stara mati inu star oče vedeli veliko modrosti mladini posredovati kadar, so jo bili pazili, ko so oče inu mati bili na delu.
Takisto mora mladina imeti vzgled pri stariših, saj predobro derži reklo, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Ako bodo doma v hiši grde besede inu prepir, se bodo tega otroci navadili inu začeli očeta ter mater posnemati. Vse to bodo dobili za doto, ko si bodo sami družino stvarili ter bodo takisto govorili inu se vedli.
Ko pa si gre mladina sama v svet znanja brati inu ne moremo več budniga očesa na njih imeti naj nikoli preveč svitlih novcev v rokah ne derže, ako ne zna baš umno ž njim gospodariti. Večbart se dogodi, de kdor ima polno mošnjo dobi kmalu veliko nepoštenih perjatlov, kteri gledajo, kako bi težko prigaran denar vkup zapili. Take družbe pa se je treba mladim bati ko hudiču križa, de je ne pohujša inu na kriva pota spravi. Ako pa ugotovimo, de se naša ljuba deca že z nepridipravi druži, jo je treba precej iz take družbe vun odtergati pa v lepše okolje dati. Oče inu mati pa ne smejo pri tim grdiga obraza delati, marveč se morajo z lepo besedo z mladino spraviti, drugače se odvrne od njih inu še bolj beži od domače izbe.
Tako kot se kmet čez leto trudi z ajdo, de mu je pozimi v veselje pogledati polne kašče, tako bodo tudi vam v pozni starosti v veselje inu v ponos vaša pridna inu poštena deca, ako boste vedeli prav ž njo ravnati. Šifra: ZARJA
3. mesto
Šifra: Lucy: Skala in morje
VERONIKA SOSSA - Znanstveni licej France
Prešeren Trst
Utemeljitev:
Prvoosebna izpoved dekleta Lucy izraža pristno mladostniško stisko zaradi ljubezenskega razočaranja zaradi nerazumevanja v odtujeni družini. Vse to pa spremljata obvladovanje notranje krhkosti in hotenje biti »skala«, ki predstavlja temeljno metaforo iz naslova in smerni motiv besedila.
V skladu z izpovednim slogovnim postopkom so številne čustveno zaznamovane povedi z ustreznimi ločili, med njimi tropičja, usklajena s fragmentarnostjo čustvovanja.
Žirija
Skala in morje
(Med čermi odraščanja)
Dovolj... dovolj mi je vsega, maminih opominov, očetovih očitanj, bratovih nesramnih izjav... naveličana sem vsega, kar me obdaja, in vsega tega, kar me muči in se mi upira. Povrhu pa še Njegovo obnašanje, Njegove izjave, Njegovo vedenje... Dovolj,
nočem več živeti, vsaj v takem svetu ne, ki me sedaj obdaja!
Odletela bi. Da, odletela bi daleč proč, kakor ptica, ki se ziblje v objemu vetra in leti v daljavo... Kam bi rada odletela, še sama ne vem... no, mogoče že vem, kam... Odletela bi tja, kjer ni mame ne očeta ne brata, predvsem pa ni Njega... da, sama bi bila, ne, motim se -jaz in moja senca. Sami. Odmaknjeni od tega gnusnega, nespoštljivega sveta.
Valovi, obala, morsko dno. Sirene...da, rada bi zaplavala daleč proč, rada bi zaplesala z valom. Da, prav s tistim valom, ki ga iščem že veliko časa. S tistim, ki me bo v svojem objemu odpeljal daleč proč... tja v tisti svet, kjer vladajo sožitje, veselje, predvsem pa spoštovanje do drugih. Zakaj ravno spoštovanje?? No, prepričana sem, da je to ena izmed poglavitnih vrlin, ki mora vladati v svetu, okolju, ki nas obdaja, v družbi prijateljev, predvsem pa med dvema osebama... Da, med mano in Njim. Med Njim in mano. Spoštovanja pa žal ni med nama in mislim, da ga nikoli ni bilo.
Kje neki sva se spoznala... da, točno, poznam ga že od mladih nog, ko sva se srečevala na vaških praznikih in že takrat čutila nekaj, kar naju je vezalo. Kaj je bilo to, kar je nama sporočalo, da vlada med nama nekaj, kar ni le golo prijateljstvo, sama ne bi vedela razložiti... mislim, no, na nekaj, kar je po
zakonih narave točno določeno, da mora skupaj delovati in se skladati, a zaradi močnejših, morda tudi nadnaravnih sil ne more. Po zimi pride pomlad, poletju sledi jesen... letos pa tega prehoda še ni bilo; morda smo tega krivi sami, morda je tega kriva usoda, grška tihe ali pa katera druga zunanja sila. Dejstvo je le to, da se včasih stvari le dogodijo... kar tako, brez racionalne razlage. Morda se to dogaja tudi nama.
Najin odnos je bil vedno nekaj izrednega, nedojemljivega... No, vsaj jaz sem tako prepričana...
NEEEEEEEE... mogoče je to le moje prepričanje, da naju veže nekaj, a nama drugi to onemogočajo!!! Mogoče se to zdi le meni. Morda je to le sad moje domišljije, mojega notranjega sveta. Mogoče pa res naju ne veže čisto nič, nikoli naju ni nič vezalo in potemtakem ne bo med nama nikoli ničesar. NIKOLI!!! Lucy, prepričaj se no enkrat za vselej, da ne bo med vama NIKOLI ničesar...
Zakaj pa me je varal s tistimi svojimi izjavami, s tistimi svojimi skritimi poljubi, s tistimi svojimi silnimi pogledi... kako lahko pozabim na njegovo obnašanje, ki ga je imel v teh letih do mene... NEEEE, ne morem, nikakor ne morem pozabiti na vse to. Kaj je vse to pomenilo, kaj je hotel s tem doseči in komu je hotel s tem kaj dokazati? In tako se je obnašal pred vsemi, pred svojimi najboljšimi prijatelji,
a to je skrival pred svojo punco...ZAKAJ? ZAKAJ?
V temni, mali sobi ...tišina, le ena beseda odmeva: ZAKAJ?
Strmim skozi okno, ne čujem močnega bučanja morja niti maminega klica. Obdaja me le tišina, mraz, globoka praznina. Ne samo v moji sobi, ampak tudi v mojem notranjem svetu. Želela bi si le malo topline, gotovosti ne le z Njegove, temveč tudi z mamine in očetove strani... Želela pa bi si predvsem malo Njegovega spoštovanja. Prepričana sem, da se On svojega obnašanja sploh ne zaveda. Sploh si ne domišlja, kako se v tem trenutku počutim jaz, ko gledam njega, ki objema punco, v glavi pa mi brnijo vse njegove
prekrasne izjave, namenjene le meni............
Kdaj bo na njenem mestu Lucy? Kdaj me bo tako objel in mi z nežnim glasom zašepetal, da ima rad le mene, in mi tako dal vsaj nekaj tiste topline in gotovosti, ki je sedaj nimam???
Stiska me v prsih... mraz, tišina in samota me sedaj obdajajo tudi doma. Že več tednov se z mamo sploh ne pogovarjava tako, kakor sva se pred nekaj meseci. Edini pogovor (ali je to sploh pogovor??), ki se med nama ponavlja že več dni, je: »Kdaj se vrneš? Tukaj imaš prigrizek. AdijoM« To so mamine besede... »Da, OKI« taki pa moji odgovori. Očka pa ne vidim že dalj časa, saj se zaradi službenih obveznosti zadržuje v Milanu. Najin zadnji
pogovor je bil...no, ali je bil tisto sploh pogovor? Kričanje, vpitje in rjovenje! Kaj sem naredila, da se ves svet tako obnaša z mano? Kaj sem storila, da se vsi najbližji in oni, ki sem jih najbolj spoštovala in ljubila, umikajo, bežijo proč od mene?? Zakaj je doma tako vzdušje? Nekega dne bom prav zares ostala v pubu, v katerega mi najraje zahajamo! Za vedno! Vsaj tam ti nihče ne očita ničesar! Večkrat se sprašujem, zakaj sem se sploh rodila, zakaj sem prišla na ta svet, ki mi do sedaj ni prinesel veliko dobrega...
Morje. Razburkano je. Temni, grozljivi, upirajoči se valovi se z vso silo približujejo obali in Skali. Valovi butajo ob njo. Skala se upira. Trdno prenaša močne valove. Prenaša, nič se ne pritožuje, še dalje vztraja in gleda v dno že veliko, preveč časa.
Sonce pokuka spet izza oblakov in ponovno zasije. Topli, vabljivi žarki me kličejo ven. Oblečem se in sledim njihovemu klicu. Stečem na obalo. Morje se je umirilo. Valov ni več. Skala pa je še vedno tam. Zmagovalka je. Premagala je morje, valove, predvsem pa samo sebe. Upirala se je, trpela, a končno tudi dosegla cilj. Mogoče bo takih neviht s tako razburkanim morjem še veliko in gotovo jih je že pretrpela ogromno. A kljub temu stoji Skala še vedno tam...
Kdaj pa bo moje nevihte konec? Zdi se mi, da ta trenutek ne bo nastopil nikoli. Kdaj
bom tudi jaz kot Skala spet uživala, se veselila, dosegla to, kar si sama želim: MIR in VESELJE?? Kdaj bo tudi v meni zasijalo toplo sonce in bodo njegovi topli žarki ogreli mojo notranjost? Kdaj bom začutila, da sem na varnem in da bom lahko premagala še ostale ovire?? A potem?? Koliko neviht bom morala sama pretrpeti?
Veliko, nešteto. To je samo drobcen del tega, kar te bo spremljalo celo življenje. A če boš z notranjo močjo premagala sedanje ovire in se prepričala, da je z dobro voljo vse mogoče, boš tudi ti kot Skala z lahkoto premagala velike in majhne težave ...kot Skala boš kljubovala nevihtam in se ob toplih žarkih sonca smejala in uživala. Skala je še vedno tam. Ti pa moraš ostati še vedno TU, ob meni...
(Šifra: LUCY)
POSEBNO PRIZNANJE
ALUNI DEL GINNASIO GIAN RINALDO CARLI CAPODISTRIA:
Tra gli scogli della crescita.
DIJAKI GIMNAZIJE GIAN RINALDO KOPER: Med čermi odraščanja.
Utemeljitev:
Refleksije na temo Med čermi odraščanja je prispevalo 19 avtorjev s šole z italijanskim učnim jezikom, zbirko pa likovno oblikovalo 7 dijakov iste šole.
Zbirka estetsko učinkuje s črnimi stranmi in istobarvnim tiskom na srebrni podlagi ter s srebrnimi vinjetami. Posamične strani predstavljajo sporočilne razdelke, okrašene z ustreznimi ilustracijami.
Nekatere refleksije pritegnejo z močjo sporočila, druge z izvirnostjo sloga, mnoge pa ostajajo na ravni povprečja.
Žirija
stran 34
4.	mesto
Šifra - Ivan: PONEDELJKOVO JUTRO IVAN LEBAN, Gimnazija Koper
5.	mesto
Šifra - R: LE ILUZIJA
ROK KUŽEL, Gimnazija Jurija Vega Idrija
6.	mesto
Šifra - Impresije: IMPRESIJE JAKOB LEBAN, Gimnazija Koper
7.	mesto
Šifra - Življenjska tekočina: KAKO MLADIKE PRED SLANAMI OBVAROVATI (M. Vrtovec)
DAMJAN VELENTINUZZI, Gimnazija Tolmin
8.	mesto
Šifra - M: MED ČERMI ODRAŠČANJA MATEJA KOS, Gimnazija Jurija Vega Idrija
9.	mesto
Šifra - 1504: SAMO POSLUŠAM ODTENKE NA PALETI ŽIVLJENJA...
ANA DROLE, Gimnazija Tolmin
10.	mesto
Šifra - Rastem: RASTEM JURE VUGA, Gimnazija Koper
AVTOR: Matic Šavli
ŠOLA: Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina
Uvrstitev: 9. mesto na likovnem natečaju DOSP
11.	mesto
Šifra - Misel 2001: MISEL 2001
MAJA SMOTLAK, Eksperimentalni pedagoški
licej Anton Martin Slomšek
12.	mesto
Šifra - Reka, poj mi: REKA, POJ MI!
MARKO RIJAVEC, Škofijska gimnazija Vipava
Žirija literarnega natečaja
ŠPORTNO TEKMOVANJE Športno tekmovanje je potekalo v treh disciplinah: orientaciji, namiznem tenisu in igrah brez meja.
ORIENTACIJA - REZULTATI
1.	mesto: Srednja šola Vena Pilona Ajdovščina
2.	mesto: Škofijska gimnazija Vipava
3.	mesto: Srednja šola Postojna
4.	mesto: Gimnazija Jurija Vege Idrija
5.	mesto: TRST 1
6.	mesto: Šolski center Nova Gorica
7.	mesto: TRST 2
8.	mesto: Gimnazija Tolmin
9.	mesto: združene šole GORICA
10.	mesto: Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper
NAMIZNI TENIS - REZULTATI
1.	mesto: Simoneta, Trst 1
2.	mesto: Fabiani, Trst 2
3.	mesto: Kodelja, Škofijska gimnazija Vipava 3. mesto: Lukman, Gimnazija Jurija Vege Idrija 5. - 8. mesto: Milič, Trst 2; Cuzzoli, Gorizia; Rakar, Tolmin;
Verč, Trst 1
9. - 15. mesto: Granfola, Postojna; Lukež, Gorizia; Stojkovič,
Sežana; Fišer, ŠC Nova Gorica; Miklavec, Sežana; Zidarič, Idrija; Stopar, Ajdovščina
IGRE BREZ MEJA - REZULTATI
?
I
■sili
u
1.	mesto: Trst 1
2.	mesto: Škofijska gimnazija Vipava
3.	mesto: Trst 2
4.	mesto: Postojna
5.	mesto: Tolmin
6.	mesto: ŠC Nova Gorica
7.	mesto: GGRC Koper
8.	mesto:'Piran
9.	mesto: SS Veno Pilon Ajdovščina
10.	mesto: Sežana
11.	mesto: Idrija
11.	mesto: Gorica
■m ..m
GORICA IT.	VIPAVA	G. PIRAN	TRST 1	SEŽANA	GGRC	IDRIJA	TRST 2	N. GORICA	POSTOJNA	TOLMIN	AJDOVŠČINA	m £ “0 >
												Z
to	nO	ON	OJ	~o	-4	OJ	CN	LAl	4^	LAl	4^	> >
												73 H '= >
M	—	to	—	—	r->	!°	C	—	to	to		GO«
	Lai	o	40	Lai	to	OJ	O	LAl	O	O	O	> 7s
	OO	—*	•o-	to	o	—	o	LAl	NO	LAi	^4	? o
oo	bo	—	Lai	Lai	—	i—.	4^	Lai	o	OJ	OO	7s t
o	L/l	o	4^	"O	ON	^4		On	NO	—*	—‘	
o	O	o	O	O	O	O	—	O	o	O	o	
OJ	Lai	4^	OJ	Lai	4-	OJ	O	4—	Lai	4»	Lai	
oo	OJ	4^	On	•o	•o	LAl	G>	4^	LAI	OJ	to	nO i > m
to	O	4-	nO	O	4^			4-	bo	o	to	^ N
NO	Cn	-o		o	~o	to	On	1—1	o	LAl	OJ	
Lai	L	L		L	L	L	4-	Lai	to	p	4*	Z >
o	4^-	OJ	LAl	-j	4^	N	N>	—*	OJ	NO	OJ	OD
OJ	—	cn	OJ	Lj	4^	to	4-*	Lai	OJ	to	to	o
oo	O		OO	to	On	NO	On	OO	oo	oo	1	
o	O	o	O	o	O	O	O	o	o	o	o	GO«
s	4^ LAi	g	S	Lai	è	‘to oo	OJ to	o	to OJ	OJ oo	OJ OJ	>
o	L-	io	4^	ON	NO	On	Lai	to	bo	NO	o	Ž
oo	'O	no	“	LAi		OO	4^	ON	LAl	-o	oo	m
1°	r°	!°		P	G>	1°	r°	N	to	o	N>	“0
—	O	—	O	—	o	i—■	O	to	O	o	•—à	r*
-J	OJ	LAl	O	OO	On	NO	4^	o	LAl	4^	LAi	>
	bo	NO	NO	Cn	oj	OJ	On	L-j	NO	OJ	On	N«
to	oo	O	NO	O	OJ	'O	'O	LAl	LAl	LAl	to	
to			to	to			to					
4^	u>	t—.		LAl	4^	Jt,	O		Lai	Lai		O
o\	~o	N>	-o	'O	P	p	p	o	P	'O	oo	O
io	Lai OJ	LAl	Lj 4^	D!	OJ oo	OJ OO	LAl	o OJ	NO to	S	a	H *3
GORICA IT.	< 13 > < >	G. PIRAN	TRST 1	SEŽANA	GGRC	IDRIJA	TRST 2	N. GORICA	POSTOJNA	TOLMIN	AJDOVŠČINA	EKIPA
	to	NO	OJ	-	-	OJ	NO	'O	on	-o	on	NATA- KARJI
K)	NO	'O	to	—		ON	OO	O	4^	On	on	>
K) to *	44*	4j	o	40	ON	to		oo	OJ	NO	O	ZVEZ- DA
4^	Ori	On	o	NO	-	to	oo	OJ	to		'-J	NABOJ
OJ	Ori	to	40	1—4	to	-	oo *	to o	to	-4	NO	ŠIVA- NJE
-0*	to to *	on	24*	OJ	'O	to	NO		ON	to O	ON	PLAŽA
to	to	on	40	1—4	1—1	co	OJ	-	'O	ON	NO	LOGO TIP
OJ ON	57	è	ON OJ	39	è	£	on OJ	49	on to	O	42	SKUPAJ
-	to	oo	—	O	'O	—	OJ	ON	4^	on	NO	
Rezultati igre logotip (temno osenčenje) nisto upoštevani pri
skupnem točkovanju, ker o tej igri šole niso bile predhodno obveščene.
AVTOR: Valentina Krasna
ŠOLA: Škofijska gimnazija Vipava
UVRSTITEV: 7. mesto na likovnem natečaju DOSP
SKUPNA RAZVRSTITEV
1. mesto: TRST 1
2. mesto: Škofijska gimnazija Vipava
vi-OFr/s
♦ )
[7PAVN^
3. mesto: Srednja Šola Postojna
5. mesto: Gimnazija Gian Rinaldo Carlo Koper
stran 45
6. mesto: Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina
7.	mesto: Gimnazija Jurija Vege Idrija
1901------
8.	mesto: Gimnazija Tolmin
GIMNAZIJA
'g
TOLMIN
9.	mesto: Srednja šola Nova Gorica
10.	mesto: Gimnazija Koper
11.	mesto: združene šole GORICA
12.	mesto: Gimnazija Piran
13. mesto: Srednja šola Srečko Kosovel Sežana
TOČKOVNI SISTEM
mesto	likovni natečaj	literarni natečaj	orientacija	namizni tenis	igre brez meja
					
1.	100	100	245	135	245
2.	80	80	195	110	195
3.	65	65	155	78	155
4.	50	50	120	78	120
5.	40	40	95	40	95
6.	30	30	73	40	73
7.	25	25	61	40	61
8.	20	20	19	40	19
9.	16	16	39	13	39
10.	12	12	29	13	29
11.	8	8	19	13	19
12.	4	4	10	13	10
opomba:
namizni tenis od 9 do 15 mesta dobijo vsi po 13 točk
stran 47
SŠ Srečko KOsovel Sežana	Gimnazija Piran	Združene šole Gorica	Gimnazija Koper	ŠC Nova Gorica	Gimnazia Tolmin	Gimnazija Jurije Vege Idrija	SŠ Veno Pilon Ajdovščina	Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper	TRST 2	SŠ Postojna	Škofijska gimnazija Vipava	TRST 1	ekipa
O	O	O	SO to	O		O	O	Oi	O	O	104	S	literarni natečaj
O	20	o	42	40	O	O	O	180	o	58	to Oj	Os Oi	likovni natečaj
o	O	39	O	a	49	120	245	29	Os	155	195	SO Oj	orient acija
to Os	o	O» LO	o	LO	40	so	LO	O	150	LO	£	175	namizni tenis
29	49	SO	o	ti	SO Oj	so	39	os	155	120	195	245	igre brez meja
55	69	-	134	199	225	290	317	320	366	426	598	653	skupaj
VTISI
Ravnateljev uvodni pozdrav:
»Spoštovani gostjedijaki, kolegi ravnatelji -pozdravljam vas na 29. dijaškem obmejnem srečanju Primorske, DOSP VIPA VA 2001.
Veseli me vsa ta mladost, ki je prišla k nam (s tem mislim dijake, pa tudi profesorje in kolege ravnatelje). Letošnji DOSP je maio drugačen od prejšnjih. Je skromno zastavljen, skladno razmeram, v katerih živimo. Skromen je po številu panog v katerih se pomerjate mladi med seboj. Tudi te, ki smo jih pripravili so predstavljale za naš majhen kolektiv velik organizacijski izziv. Hkrati pa smo želeli, da to srečanje ne bi bilo tekmovanje, pač pa druženje številnih veselih src. Da pa znate mladi tekmovanje vzeti kot igro, tako za zabavo, je seveda znano. Igrivosti vam želim cei dan, da bo na
koncu igrivo tudi srce, ne glede na rezultate.
Dobrodošli
Veronika Rupnik, hostesa:
»Dopoldne smo aktivno preživeli tudi vsi maio manj športno aktivno navdušeni obiskovalci, ki smo skupaj z umetnostno zgodovinarko odkrivali znamenitosti in lepote Vipave, ki pričajo o njeni bogati zgodovini in kulturni dediščini. Sprehodili smo se skozi staro mestno jedro, si ogledali cerkev Sv. Štefana, zbirko starinskih predmetov, dragocene egipčanske sarkofage na pokopališču. Nove ideje in navdihi pa so se rojevali pri Lanthierijevem dvorcu in tihih izvirih reke Vipave, ki pri Podskaici privre na
Tekmovalec na igran Drez meja:
»Biio je super. Organizacija iger, tekmovalci, sodniki, vse je biio super. Take prireditve so zares v redu, ker preko športa spoznavaš nove ljudi in si ustvarjaš nova prijateljstva. Vese/ sem, da sem sodeloval na tej prireditvi, ki je bila /etos oblikovana nekoliko drugače kot prejšnja leta.«
Andreja Drešček in Vanja Kovač, udeleženki na tekmovanju v orientaciji:
»Tek, mokra trava, smela konkurenca, Erik, spominčice, odrsana kolena, sopihanje ... V prenatrpanem avtobusu smo se spravili na Nanoško planoto. Upale smo na kakšno drevo z zrelimi češnjami, a ga ni bi io, zato smo ie tekle, tekle ...in se izgubile. Očitno pa so se drugi še bolj, saj smo na koncu zasedle drugo mesto. Počutile smo se prelestno, saj smo prehitele »Idrčanke«, ki so nas
Urška Ilc, sodniška klop:
»Biio je utrudljivo. Še nikoli v življenju nisem toliko računata! Veliki semafor je vodil evidenco nad igrami brez meja. Naša naloga je bila torej skupaj zbrati sodniške izmerke in podeliti ustrezno število točk. Sicer smo delali ie nekaj uric, vendar pa tistih nekaj toliko bolj intenzivno.
Nismo imeli večjih težav, do zapletov je prišlo ie pri točkovanju zadnje igre, a se je na koncu vse razjasnilo - točke smo pošteno podelili tudi v tej igri. Sicer pa je bila ta matematika kar zabavna!«
Andreja Vendramin, pomočnica v kuhinji
»Kakor hostese in redarji smo na DOSP-u imeli pomembno vlogo tudi odgovorni za jedilnico. Če smo lahko malce dlje poležali v postelji kot ostali in prišli v šolo šele ob 10.00, smo si pa pozneje pošteno zavihali rokave. Vse obiskovalce smo oskrbeli z malico in tako zagotovili, da ni nihče ostal lačen po tako napornih športnih dejavnostih. Ko so se pošteno sestradani zgrnili zgrnili v jedilnico, smo preverili, če so se vestno držali naših določil in jim izročili malico (dunajski zrezek s francosko solato). Da se pred cisterno s pijačo ne bi zvrstila cela množica dijakov, smo ustvarili pravcat tekoči trak.
Ko so pojedli in pospravili za seboj, kakor smo jim naročili, smo počistili jedilnico in pomagali kuharicar,
Simon Černe, serviser pri igrah brez meja
»Pravzaprav se je vse skupaj izkazalo za precej manj zapleteno, kot pa nam je bilo prikazano na vajah pri urah športne vzgoje. Pripravljanje in pospravljanje pripomočkov pred vsako igro je vseeno terjalo precej naše energije in tekanja sem
ter tja, vendar so se tekmovalci do nas obnašali zelo prizanesljivo in so med igrami pustili rekvizite pri miru ter z njimi niso počeli stvari, za katere je bilo nam tolikokrat zabičano, da jih / nobenem primeru ne smemo početi (pa čeprav smo jih) - npr. žonglirati z loparji, pokati baione in poskušati z barvnimi žogicami zadeti zobne aparate sošolk (šala mala).«
Suzana Kugonič, prof. športne vzgoje
»Priprave na DOSP so bile zelo naporne, ker smo sprejeli izziv in poskušali napraviti nekaj novega in nepreverjenega. Večino dei a so morali opraviti dijaki, ker imamo premalo profesorjev in svoje zadolžitve so zelo odgovorno sprejeli. Kljub nekaterim napakam, ki jih nismo mogli predvideti, je DOSP pokazal, da je druženje in spoznavanje prijetno tudi brez strogo tekmovalnega programa, kjer vedno prevladujejo šo/e, ki imajo med svojimi dijaki klubske športnike. Verjamemo in upamo, da se bo v prihodnje še kdo odločil in poskusil izpeljati še kaj novega in svežega. «
Definicija (iz cikla pesmi z naslovom Rastem)
3n ^ 0/
ker je samo 0 = 0.
Če je okrajšan ulomek c/d ničla polinoma s celimi koeficienti,
koliko ljudi je danes zaradi lakote umrlo v Afriki? Produkt dveh trinomov s celimi koeficienti *
skodelici riža za vsakega Kitajca.
Svobodni člen produkta a in b je produkt determinante ljubezni.
Če iz enačbe e2 izločimo e, bosta oba poginila.
Cos_1x0 log2(3) < I co I =5»
Kaj bi torej še radi od mene!
AVTOR: Jure Vuga
ŠOLA: Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper UVRSTITEV: 10. mesto na literarnem natečaju DOSP
KOLOFON
Uredniški odbor:
Tanja Troha
Simon Černe
Urška Ilc
Mentorica:
Bojana Štekar, prof.
Lektoriranje:
Irena Krapš, prof.
Tisk:
Papirna galanterija SEDMAK, Ajdovščina
Naklada:
150 izvodov
Na naslovnici:
Slika je delo avtorja Antonia Rocca, iz Gimnazije Gian Rinaldo Carli Koper, ki je prejel prvo nagrado na likovnem natečaju DOSP 2001
Vipava, junij 2001


It
/
			! rf f		
					
					
					
					jž
					
		1«: si			
					
					
					
lj	d |3ilp				
				M	
T*
W

■'*pt

ISKRE
Iskre : posebna junijska izda
”l5776 Hilli III
ife1

te m
|i	;r i
m
m wkt«~

SEMENIŠČE VIPAVA
015776