LETNIK XXV ŠTEVILKA 1 JANUAR-FEBRUAR 1986 smučina ELAN GLASILO DEL. ORGANIZACIJE ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Ob novem letu Izteklo se je v gospodarskem smislu tnkorekoč prestopno leto 1985. Z novim letom so bistveno spremenjeni nekateri pogoji gospodarjenja v Jugoslaviji, predvsem za izvozno orientirane delovne organizacije. Med pretežno izvozno usmerjene kolektive spada tudi Elan. Lani smo se trudili bistveno povečati naš izvoz v vseh dejavnostih, kar nam je tudi uspelo. Skupni izvozni rezultat je preko četrtine boljši od prejšnjega leta. Dosegli smo ga predvsem na področju smuči in plastike, ki povečuje svoj delež v izvozni usmerjenosti. Tudi v lanskem letu ni minila nobena inovacijska ali pa marketinška prireditev, povezana s telesno kulturo, športom in telesno vzgojo, kjer ne bi bil Elan soudeležen. Z našimi proizvodi so v vseh panogah tekmovalci dosegli vrhunska mesta ne samo v državnem temveč tudi svetovnem merilu, pa naj je šlo za smučanje, jadranje na vodi, jadralno letenje, orodno telovadbo ali dviganje uteži. O teh rezultatih je bil tudi kolektiv obveščen poleg drugega z internimi informacijami ali pa v časopisu SMUČINA. Posebej je potrebno samo še ponovno spomniti na odlične rezultate v smučanju na začetku sezone 1985/86, prvo mesto naše jadrnice Elan '31 na svetovnem prvenstvu v svojem razredu ter nekaj odličnih uvrstitev, (Nadaljevanje nu 2. struni) Na sliki: Vinko Bogataj in Uroš Aljančič v sproščenem razgovoru o smuča-riji s kraljem na švedskem dvoru v Stockholmu 3. decembra 1985. Gospodarska zbornic« Slovenije podolju}« na predlog komisije za nagrado , , .... Bori»a Kraigharja nagrado Borisa Kraigherja za lato I9K6 10». DOLFETU VOJSKU Indivldustnomu poslovodnemu ck; •• 00 ELAM Begunje na Gorenjskem kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarju Predsednik komisije z« nagrado B Kraigherja Predsednik Gospodarske rbomice Slovenil« l \L 6. januarja letos je Gospodarska zbornica SRS podelila petim zaslužnim gospodarstvenikom Slovenije, med njimi tudi našemu dosedanjemu glavnemu direktorju Dolfetu Vojsku NAGRADO BORISA KRAIGHERJA za izredne dosežke trajnejšega pomena, delovnim organizacijam, ki jih vodijo pa ČASTNO DIPLOMO za uspešno gospodarjenje in razvijanje samoupravnih odnosov. (Nadaljevanje na 2. struni) Nagrada Borisa Kraigherja Dolfetu Vojsku Švedski kralj CARL XVI. GUSTAF tudi na Elanovih smučeh Švedski kralj že dolga leta spremlja Elanove aktivnosti na Švedskem je dober smučar in športnik. V lanski sezoni mu je Ingemar tako hvalil Elanove smuči, da jih tudi sam želi preiskusiti. v letih 1 - Ob novem letu Ob prejemu Kraigherjeve nagrade čestitajo Dolfetu Vojsku, dosedanjemu glavnemu direktorju predsednica DS DO Nevenka Krmpotič, predsednik sindikata Franc Rulovec in predsednik SAK ZK Kok Sitar Zahvala Ob podelitvi nagrade BORISA KRAIGHERJA za izjemne dosežke v gospodarjenju je delovnemu kolektivu in Dolfetu Vojsku za to priznanje čestitalo zelo veliko kolektivov, njihovih vodij in posameznikov. Elan in tudi Dolfe Vojsk se vsem, ki so izrekli svoje veselje, priznanje ter čestitke, ob tem iskreno zahvaljuje! Vsi skupaj upamo, da bomo tudi v prihodnje dosegali dobre poslovne rezultate, za kar bo potrebno mnogo truda, na osnovi spoznane skupne želje in nuje, da je ob naporih in znanju potrebno tudi naklonjeno sodelovanje. Dolfe Vojsk (Nadaljevanje s 1. strani) med njimi 8. mesto Jugoslovana Šimenca z našim DG-300 na svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju. Poslovni rezultati so bili v tržnem in proizvodnem smislu v glavnem vsaj doseženi če ne precej preseženi. Velike težave sredi leta okoli velikih bark so v glavnem končno premagane tako, da ni ostalo za naslednje leto večjih odprtih problemov. Smučanja teče normalno z majhnim porastom proizvodnje in znatno večjim izvoznim dosežkom zaradi padanja domače prodaje, znaten skok je bil dosežen v plastiki v primerjavi s preteklim letom in najmanjši porast v športnem orodju ob njenem delnem preusmerjanju z ozirom na tržne potrebe. Osnovni cilj, povečati konvertibilni izvoz smo dosegli predvsem preko lastnih firm v inozemstvu. Ta usmeritev je potrdila domnevo, da Elan v inozemstvu ne bi mogel več uspevati, če se ne bi oprl na vlaganje v lastno mrežo in s tem na vpliv na „ tržišču. Nadaljevale so se vse značilnosti jugoslovanskega gospodarjenja v preteklosti. Med njimi so neprijetne in za gospodarstvo zaviralne predvsem neprestano spreminjanje pogojev z zakasnelimi odločitvami ob vrtoglavem naraščanju inflacije. Posledica tega je nesorazmerno in veliko povečanje vseh vrst stroškov, druga pa v vedno težji, včasih pa nepremostljivo slabi založenosti s produkcijskim materialom. To je zahtevalo spremembe v proizvodnji, ogromno dodatnih del, težave v usmerjanju proizvodnje, včasih pa tudi krajše zastoje. Z deviznimi težavami, težavami z likvidnostjo oz. s potrebnimi obratnimi sredstvi, z malenkostnimi možnostmi za nove investicije v opremo ob precejšnji iztro-šenosti strojev in naprav so naštete glavne težave na katere smo bili poslovno osredotočeni. Posebej moramo spomniti na razprave, priprave in analize o potrebnih in možnih načinih bodoče oblike delovanja Elana kot celote. Te razprave so bile v začetku leta zelo intenzivne, v poletnem času so nekoliko zastale s tem, da so jeseni zopet postale živahne. Celotno leto 1985 je bilo med drugim tudi posvečeno proslavljanju naše 40-letnice obstoja. Skozi vse leto smo imeli nešteto aktivnosti, v katere je bilo vključenih večina članov kolektiva. Vrhunec prireditev je bil koncem avgusta in v septembru z mednarodno novinarsko konferenco, domačo novinarsko konferenco in osrednjo proslavo ob 40-letnici. Zadnja prireditev v slavnostnem letu pa je bila hokejska tekma med moštvom Elana in Zlato selekcijo, prav na zadnji delovni dan v Elanu. Z vsemi temi prireditvami smo se še bolj poskušali odpreti javnosti, ko smo poizkušali pridobiti sodelavce za strokovno delo ter zunanje prijatelje od osnovnošolske mladine do strokovnjakov v znanstvenih in raziskovalnih inštitucijah. Dejavnost Elana zahteva od nas še večjo povezavo z zunanjim svetom, z zunanjimi delavci, ki bodo vzpodbujali večja raziskovalna in operativna strokovna razmišljanja v Elanovcih samih. V tem smislu so tekle vse akcije, lahko rečemo ze- lo uspešno. Vedno več je tako tudi sodelavcev, ki ne razumejo več vsebine življenja samo v tem, da se borimo zgolj za življenjski mimi-num, temveč da je sestavni del bogatega življenja tudi notranje življenje kolektiva in posameznika, ki naj bi bil sposobnejši odločati o vsem in da niso ljudje srečnejši le, če so materialno bogatejši. Na žalost so ta vprašanja le prepočasi predmet razprave na samoupravnih, upravnih in družbenopolitičnih organizacijah. Naslonitev na lastno moč in celovitost človekove osebnosti v materialnem in duhovnem življenju moramo bolj odločno postavljati za pogoj našega delovanja in življenja nasproti iz leta v leto ponavljajoči se gostilniški razpravi in miselnosti tistih posameznikov, ki v tako težkih časih, ki so in bodo, kar prelahko dobivajo svoje somišljenike. Ze večkrat smo opozarjali, vedno bolj pa velja tudi za prihodnja leta, da v Elanu ne bo moč zapečkarsko živeti in zato ne smemo dopuščati niti organom pa tudi ne posameznikom, da se ne bi zavedali samo pravic, temveč tudi dolžnosti, zaradi katerih so med nami. Zato ne bomo smeli dopuščati, da bodo pod težo truda klecali prizadevni in požrtvovalni člani in organi kolektiva, drugi pa da bodo ob tem le čakali na njihovo opravljeno delo in se z njim okoriščali ter bodo vedno pripravljeni slabosti delavnih kritizirati. V tem smislu je v letošnjem letu kolektiv izpričal svojo zrelost kot celoto predvsem v dveh akcijah: ZBORNIC A SAMOUPRAVNIH ODNOSOV LJUBLJANA, DNE * JANUARJA 1986 so*.»A KR*iane»jA jeseni so v javni razpravi v vseh delovnih skupinah delavci sprejeli predloge o zaostritvi odgovornosti in discipline v celotnem kolektivu — ob koncu leta so se delavci sklenili združiti v enovito delovno organizacijo. Ta dva sklepa, sprejeta na osnovi vsesplošne javne razprave, v kateri so bili po proceduri udeleženci vsi člani kolektiva, kjer so se v prvi fazi odločali o tem, ali naj gremo tudi v formalno glasovanje — referendum in kjer so se brez glasu proti vsi odločili za, pomenita plebiscitarno odločitev kolekti-! a 'H voU° za temeljitejše in boljše delo večine ter spoznanje nuje, da nas bo edino to reševalo v vse težjih pogojih. Referendumi sami so nato pokazali skoraj stoodstotno enotnost kolektiva, kar nas lse' zlasti družbenopolitič-n°, samoupravno in upravno vodstvo obvezuje, da še na-Prej delamo predvsem v tej smeri v' korist celotnega kolektiva. Upam, da bomo z iz- volitvijo novih družbenopolitičnih, samoupravnih in upravnih teles izbrali najboljše, ki bodo sposobni takšno politiko tudi voditi. Kot smo sproti obveščali člane kolektiva vemo tudi sedaj, da so bili uradni zunanji družbenopolitični organi nenaklonjeni našim predlogom in notranjim sklepom, kako da se naj organiziramo, da bi bolje pripravljeni pričakali naslednje težave v prihodnjem letu. Zato moramo vsi vedeti, da bodo poizkušali le-ti vedno v naslednji fazi potrjevati svojo pravilnost misli in idej, ki so jih imeli pred tem ter da bodo s tem po možnosti vedno bolj kazali na hibe ali slabosti v našem delovanju ter skušali dokazati, da nismo imeli prav. Na nas je, da svojo idejo zagovarjamo, ne v razpravljanju, kjer bomo verjetno potegnili krajši konec, temveč v dobrem delu, da bi imeli v splošno in lastno korist čim večje uspehe. Vsebinske priprave na izvolitev družbenopolitičnih delavcev v kolektivu, kakor tudi bodočih samoupravnih organov kažejo, da se večina tega zaveda, saj je bilo v teh dneh mnogokrat slišati, da so bili sedanji referendumi in bodoče volitve po vsebini prve za onimi iz leta 1945. Ob koncu leta, ko zremo že v prihodnje naloge pa moramo čestitati vsem marljivim sodelavcem, ki so v večini, za opravljeno delo. Želimo si elanovsko zagna-iiost, zdravje, družinsko srečo in spoštovanje slehernega člana kolektiva ter družbene Referendum: na volišču skupnosti ob tem, ko se zahvaljujemo za izpričano zrelost v pretečenem letu. Želimo si, da bomo v novem letu, polnem velikih obveznosti na koncu leta zadovoljni in ponosni zopet pogledali na dosežene uspehe, da bomo dokazali svojo pripadnost kolektivu po še vedno veljavnem reklu, da se zanašamo le na lastno hotenje in želimo odvisnost naše usode krojiti sami z dobrim delom. Dolfe Vojsk Referendum 20. XII. 1985 ELAN - BEGUNJE Splošni sektor Za spremembo SS o delitvi OD Za spremembo pravilnika o stanovanjskih zadevah delavcev Za spremembo organiziranosti... Begunje, 21.XII.1985 REKAPITULACIJA IZIDA REFERENDUMA - 20. XII. 1985 ENOTA 1. Sam.sp skupni osebni 2. Pravil orazua o h osnovah h dohodko nik o del spreaem ln aer v itvl OD bah sporazuma o illh za delitev TOZD, DSSS 1. Pravilnik o reftevanju etanovanjsklh potreb delavoev 1. 8am. sporazum 0 prenehanju TOZD ln DSSS, ter združitev v enovito DO Elan 2. Sam.sporazuma 0 združitvi dela delavcev v DO Elan TOZD DSSS skupno delavcev glasova- lo * gl 'Z I asoval */• 0: raon skupno delavcev glasova- lo * Sl asoval 0 t skupno delavcev glasova- lo * glaa tovalo t TOZD SH 495 46© 92.9 382 77.1 78 15,8 *95 460 92.9 445 89.9 15 3.0 495 460 92.9 ZA 442 % 89.3 PROT] 18 * 3.6 147 143 97. S 12} 83-7 20 13.6 1*7 143 97.3 131 89.1 12 8.2 147 143 97.3 133 90.5 10 6.8 TOZD PL 162 154 95.1 136 8*.0 18 11.1 162 154 95.1 147 90.8 7 4.3 162 154 95.1 147 90.8 7 *.3 102 101 99.0 96 9*.l 5 *.9 102 101 99.0 100 98.0 1 1.0 102 101 99.0 100 98.0 1 1.0 TOZD IE *5 ♦5 100 *0 88.9 5 11.1 *5 45 100 42 93.3 3 6.7 tozd Tz 137 130 9*.9 107 78.1 23 lh.« 137 130 9*.9 125 91.2 5 3.7 137 V 130 94.9 ■ 93. 123 1100. L / DSSS 166 161 95.8 1*0 8?. 5 21 12.5 168 161 95.8 156 92.9 5 2.9 168 161 95.8 159 94.6 skupno do 1.256 1.194 95.1 1.024 81.5 170 13.6 1.256 1.194 95.1 1.146 91.3 48 3.8 1.256 1.194 95.1 1.149 91.5 45 3.6 Ugotovlfenl sklep: Volilna komisija ugotavlja: * ^ aporaiua o spremembah sporazuma glasovalo . 1.02* dalavo.v, Sir j. v*, b) da je za Pravilnik skupnih osnovah ln aerlllh za delitev < č kot 50 % delavcev v vsaki TOZD. DSSS. refievanju stanovanjskih potreb delavcev v TOZD. DSSS glasovalo = ) da Je za Sam. Bporazua o prenehanju TOZD in D6S8 ter za združitev v enovito DO glasovalo 1.1*9 11 ČIL'*®-1" Sam.sporazua o združitvi dela delavcev v DO Elan glasovalo 1.1*9 delavcev. J* več kot 50 * vseh delavcev --------‘--- ”> da *> za statut DO glasovalo 1. »bnih dohodkov ln Pravilnik o delitvi OD TOZD, DSSS 1.146 delavcev, ker Je več kot 50 % vseh delavcev; _ delavcev, kar Je več kot 50 % vseh delavcev ■ 1*9 delavcev, kar Je več kot 50 % vseh delavcev. Volilna komisija DO 3._ 4._ 5 Z 6. (predsednik) ( član ) ( član ) Izvolili smo nove samoupravne organe Delavski svet delovne organizacije (DS DO) Elan VOLITVE ZA DS - DO ELAN - 20. I. 1966 DELOVNA enota - VOLIŠČE število delavcev VOLILO * 2 :1 Glasovale ZA % 4 : 1 [Glasovalo | PROTI % 6 : 1 OPOMBA : 1 2 3 4 5 6 7 VOLIŠČE št: SMUČI 494 41? 85,6 389 78,7 24 4,9 1 TEL.ORODJE 147 134 91,2 109 74,2 25 17,o 2 ČOVNI in JADRALNA LETALA 159 140 88,1 131 82,4 9 5,7 3 VELE in MALO PRODAJA un PREDST, 105 97 94,2 94 91,3 3 2,9 4 SPREMLJAJOČE SLUŽBE 138 127 92,0 117 84,8 10 7,2 5 INSTITUT 45 34 75.5 34 75,5 - - 6 SPLOŠNE SLUŽBE 167 154 92,2 j 146 87,4 8 ! 4,8 7 SKUPNO DO -ELAN 1253 1099 87,7 ] 1020 81,4 79 6,3 i Ugotovitev: Vsi kandidati za D6 - DO Elan so izvoljeni, kor so prejeli mad 50 * vseh glasov. Begunje, 20.1.1966 Volilna komisija s 1.KELIH Du5an: 2-VAVPOTIČ Marija* 3.Šinkovec Jožica; y,-^ ■‘►-LANGUS Mirjan: 5-PRAraor^ir Piiip< 6 • KOC J15 C Jtkob: 7-KEIViC Alenka: -AcV vC Samoupravna delavska kontrola Disciplinska komisija DO Elan VOLITVE ZA__DISCIPLINSKO KOMISIJO IN DELAVSKO NADZORSTVO DO-ELAN 20.1.1986 DELOVNA Število delavcev VOLILO % 2 sl Glasovali ZA * 4 : 1 [Glasovalo | PROTI * 6 : 1 OPOMBA j 1 2 3 4 5 6 7 VOLIŠČE it. SMUČI 494 413 83,6 387 78,3 26 5,3 1 TEL.ORODJE 147 134 91,2 112 76,2 22 15,0 2 ČOTSI in JADRALNA LETALA 159 140 88,1 129 81,1 11 7.0 3 VELE in MALO FHODAJA un PREDST., 103 97 94,2 91 88,4 6 5,8 4 SPREMLJAJOČE SLUŽBE 138 127 92,o 118 85,5 9 6,5 5 INŠTITUT 45 34 75,5 34 75,5 - - 6 SPLOŠNE SLUŽBE 167 154 92,2 140 83,8 14 8,4 7 SKUPNO DO -ELAN 1253 1099 87,7 | 1011 80,7 88 | 7,o Drotoritev: Vsi kandidati za disciplinsko koniiljo — ------------ in delavsko nadzorstvo so izvoljeni, ker so prejeli nad 50 % vseh glasov. Begunje, 20.1.1986 Volilna komisija 1.KELIH Du5an:_ 2.VAVPOTIČ flarija:_______________ 3.Šinkovec Joiica: K —*L. 4.LANGUS Hirjan: m 5.PEAPB0EJI1: Pllip: 6.I0CJAE5iC Jakob: " 7.IRIVTC Alenkms r------------------------------------------------------- Novoizvoljeni predsednik DS DO Elan je Vinko Selčan Njegov namestnik je Tone Kosel Delavski svet DO Klan: 1. RAZINGER Olga 2. LEGAT Marjan 3. BUKOVNIK Ivan 4. BABIČ Miro 5. GRAČNER Drago 6. ISKRA Stanko 7. PAI.AVESTRIČ Milena 8. HROVAT Marjeta 9. GUMILAR Ibolka 10. ČANČARIvo 11. KNEŽEVIČKata 12. HROVAT Kati 13. ERIJ\H Vito 14. TERNARJože 15. JALEN Andrej 16. HROVAT Anton 17. ISKRA Karel 18. VREČKO Stane 19. FINŽGAR Bogdan 20. LANGUS Mirjan 21. KRŽAN Ivan 22. FERKOLJ Edi 23. SVETINA Darko 24. KRMPOTIČ Nevenka 25. KOZAMERNIK Stane 26. JESENKO Danica 27. STOŠIČ Vladimir 28. RAIČKOVIČ Radomir 29. DEŽMAN Franc 30. ANTOLIČ Francka 31. SELČAN Vinko 32. AVSENIK Janez 33. PRETNAR Francka 34. PETERNEL Irena 35. KOSEL Tone 36. ŠMID Breda 37. ADŽIČ Marija 38. KURALT Eva 39. COKAN Zala • •• Samoupravna delavska kontrola: 1. ŠKOFIČ Florjan 2. JAKŠE Stane 3. GOLMAJER Magda 4. LUZNAR Janez 5. KRIVIC Jože 6. GOSTIŠA Ivo 7. VAVPOTIČ Marija 8. TOMAN Slavko 9. VIDIC Marjeta • •• Disciplinska komisija: 1. POTOČNIK Janez 2. KOCJANČIČ Andrej 3. RUPAR Stane 4. STUNKOVIČ Franjo 5. ERŽEN Alojz 6. JAN Silva 7. GOLOB Iztok 8. VOGELNIK Jurij 9. KOKALJ Božena 10. KOLMAN Barbara 11. BURŠIČ Irena 12. FERKOLJ Ivan 13. BULOVEC Franc (ml.) 14. STRITIH Daša 15. ANTOLIN Rudi 1. USSAI Srečko — zunanji sodelavec 2. STUNKOVIČ Vika - zunanja sodelavka »Wingletski« na letalu DG-100 G-Elan Uporaba »winglets« na jadralnih letalih v svetu ni novost. Ime označuje zavihane zaključke kril. Namenjeni so zmanjšanju induciranega upora — zaradi izenačevanja tlakov na koncu krila prihaja do škodljivega vrtinčenja zraka. To lahko zmanjšamo z uporabo različnih vrst »vvinglets.« Novejše meritve sposobnosti jadralnih letal z »vvingletsi« so pokazale, da z 1 m visokimi »wingletsi« pridobimo okrog 3 % boljše lastnosti Pri hitrostih minimalnega Propadanja ter za eno enoto boljšo fineso pri njeni najboljši hitrosti. Od tod zamisel — z amatersko gradnjo dodati »vvinglets« na letalo DG 100 G — ELAN z namenom praktične ■aziskave prednosti »vvinglets« na jadralnih letalih. Uresničitev zamisli je izvedena tako, da poseg ne vpliva na veljavnost dovoljenja za plovbo letala. »Win-glets« tako konstrukcijsko ni izveden kot integralni del letala, pač pa na sestavljiv na-cm, tako da podrobno letalo lahko uporabljamo tudi v obliki, ki je nespremenjena glede na serijsko grajeno letalo. Pri tem je predvidena Možnost, da se na krilo montira odrezani del originalnega krila. Aerodinamični izračun — ta je delo Rada Kiklja, je Pokazal, da je letalo pri mi-mmalni hitrosti s 70 cm visokimi »vvingletsi« boljše za .64 %, pri hitrosti najboljše lnese za 1,12 %; oziroma najboljša finesa se izboljša za 0,43 enote. Pri hitrosti 125 km/h se serijsko in letalo z »vvingletsi« izenačita. Na pogled majhne vrednosti, vendar moramo vedeti, r.3] „ae.r°d*namika ne pozna takšnih odstotkov kot na primer naša inflacija. Kot rečeno ima DG 100 G-ELAN »vvingletse« visoke 70 cm. Njihov profil je isti kot na koncu krila Fx60 — 126, postavljeni pa so pod vpadnim kotom 2,5° (skica). Tehnologija »vvingletsov« je oblikovani stiropor ojačan s steklenimi vlakni, prepojenimi z epoksidno smolo. Spoj »vvingletsa« s krilom je izveden z okovjem, ki se sicer uporablja za pritrditev višinskega stabilizatorja. Kot letalski strokovnjak je Tone Čerin veliko prispeval h končni konstrukcijski in tehnološki izdelanosti samih »vvin-gletsov«. Vgradnja nosilnega okova v krilo je bila otežkočena zaradi težkega pristopa. Janez Legat je tu dokazal, da zanj ni nepristopnih mest v DG-ju. Pri izdelavi je pomembna kvaliteta in strokovnost opravljenih del, nad tem je bdel Pavel Potočnik in kdor ga pozna ve, da pri delu nikoli ne drži križem rok. »Wingletsi« so bili izdelani v pozitivu, brez kalupov, to pomeni, da je končna površina izdelana ročno s finišem, kako, ve najbolje Franc Novak. Ko so »vvingletsi« dobili svojo dokončno obliko, se je začela papirnata vojna. Registrirani naj bi bili po pravilniku za amatersko gradnjo letal. Vse potrebne dokumentacije z risbami in izračunom je bilo kar zajeten kup in ko je zadeva odromala v Beograd se je začelo napeto pričakovanje. Dolgo se ni ničesar zganilo, šele po nekaj telefonskih in osebnih urgencah, oz. tisti hip, ko je zadevo prevzel Milan Vuk-mirovič je bila papirnata vojna z lahkoto dobljena. Ko prvič sedeš v letalo z zavihanimi krili, ti vsemogoče roji po glavi, predvsem je v ospredju vprašanje — je bilo vredno truda? U0 95 Letalo se v vseh fazah leta obnaša popolnoma neproblematično, smerno je stabilnejše, zatorej je potreben večji odklon smernega krmila. V »zavoju« se lepo uleže, pri višjih hitrostih pa ni zaznati nobenih nagnenj h kakršnimkoli vibracijam. Po brzinomeru je zaznati, da se minimalna hitrost zmanjša za 2—3 km/h. Pri uporabi vodnega balasta so prednosti še nekoliko izrazitejše. Izvršenih je bilo več primerjalnih letov, vendar bi bili kakršnikoli objektivni Moški pevski zbor »BEGUNJ-ŠČICA« je priredil 14. 12. 1985, v sklopu prireditev ob 40-letnici Elana samostojni koncert narodnih pesmi. V zboru sodeluje tudi sedem Elanovcev in je v bistvu edini organiziran predstavnik amaterske kulture v Elanu kot v Begunjah. zaključki zelo težki. Piloti, ki so leteli z letalom z »vvingletsi« se v glavnem zelo pohvalno izražajo o pridobljenih lastnostih. Trud z »vvingletsi« se zdi smiseln ob novih spoznanjih, ki niso le teoretična, pač pa praktična potrditev le-teh. Ob tem ostaja optimizem za v bodoče, predvsem zaradi izredno dobrega prostovoljnega timskega sodelovanja. Na koncu bi se zahvalil kolektivu tovarne ELAN za izkazano zaupanje in pomoč! Srečo Mohar Ob nastopu na centralni proslavi na Bledu ni bilo možno prikazati širšega sporeda, zato je bil v tem mislu organiziran omenjeni koncert. Prisotni, ki jih je bilo žal bolj malo, so bili s prireditvijo zadovoljni. Filip Čufer GEOMETRIJA W!NOLETS Nastop moškega pevskega zbora »Begunjščica« Komorni pevski zbor »BEGUNJSClCA« ob 40-letnici Elana Z Elanom 80. zmaga Ingemarja Stenmarka v alpskem svetovnem pokalu V prvem veleslalomu jubilejne 20. sezone za alpski smučarski pokal, ki je bilo 15. decembra 1985 v italijanski La Vili je zmagal Inge-mar Stenmark in s tem dosegel svojo težko pričakovano jubilejno 80. zmago. Na lestvici, ki ponazarja število zmag v SP je legendarni šved daleč pred vsemi, morda za vse nedosegljiv za vedno, saj ima drugi, Američan Phil Mahre, ki se več ne udeležuje tekmovanj za svetovni pokal, skupno 27 zmag. Uspeh v La Villi je Inge-marju pomenil 43. zmago v veleslalomu za svetovni pokal. Ob tem se spomnimo njegove prve zmage v tem tekmovanju pred skoraj enajstimi leti — 17. 12. 1974 Madonna di Campiglio (slalom). Povrnimo se k Stenmarko- vi 80. zmagi za SP v La Villi: 1. Stenmark (Šv) 2:38,95, 2. Štrolz (Av) 2:39,37, 3. Erlac-her (It) 2:39,90 ... 9. Križaj (Jug) 2:41,90. Ob tej zmagi je Ingemar izjavil (Sprint, 19. 12. 1985): »Poznam to stezo, večkrat sem na njej treniral. Sem sem prihajal na razne FIS tekme, podobno kot vaš Bojan Križaj. To je bil lep, težak in skoraj idealen veleslalom. Že v prvi vožnji sem občutil kako se mi odpira, da vozim mehko, sigurno, brez težav med vratci. In v drugem teku sem eksplodiral kot nekoč. Da, zelo sem vesel, vendar ne pričakujte od mene, da bom ob tem uspehu skakal in objemal neznane ljudi okrog sebe! Ne mislim, da ima ta 80. zmaga zame nek zgodovinski pomen, kot to trdijo novinarji. Zame je najpomembneje, da sem sam pri sebi zadovoljen s tistim, kar sem naredil, da imam občutek za stezo, da ne delam napak . . . « Pa še nekaj njegovih besed o Elanovih smučeh: »Poglejte jih, to so dobre smuči, prave smuči. Njim sem ostal zvest vse svoje življenje, na Elanu bom tekmoval do konca svoje kariere. To je tisto, kar me veže na vaše ljudi in to nosim globoko v sebi. Elan mi je vselej stal ob strani, vselej so mi skušali dati boljše, še hitrej- še smuči. Če sem kdaj delal napake in smučal slabo, zato ni bil kriv Elan.« Ob tem Stenmarkovem in Elanovem uspehu je bilo v sredstvih javnega obveščanja še veliko laskavih ocen, ki so utrdile ugled Elana v športnem svetu. Tone Stare Iz Češkoslovaške Iz LR Kitajske Predčasno so nas že obiskali predstavniki edine tovarne športne opreme na Kitajskem. Na podlagi tega obiska smo izdelali osnovno ponudbo za proizvodno-tehnično sodelovanje. Predstavnika f. Drevoindustria Žilina iz CSSE, glavni direktor ing. Michelčik in ing. Milova. Namen obiska je bil ogled proizvodnje smuči in razčiščevanje določenih odprtih vprašanj v zvezi s prodajo licence za proizvodnjo alpskih smuči. Drevoindustria Žilina je večja tovarna športne opreme na Češkem, saj proizvaja letno 1,5 milj hokej palic, 230.000 kom sani in 110—150.000 parov smuči. Del smuči proizvajajo po zastareli licenci »HAGAN«, večji del pa po zastareli tehnologiji z vijačenimi robniki (naš JET). Predstavnika omenjene firme sta bila z ogledom proizvodnje zelo zadovoljna. Na sliki obisk ministra za ekonomske odnose s tujino Iz province Heilongjiang. Poleg ogleda proizvodnje smuči je sledil tudi razgovor v zvezi možnosti sodelovanja. Minister in sodelavci so izrazili priznanje Klanu, poleg tega pa so bili tudi prijetno presenečeni, kajti na prospektih, ki predstavljajo dejavnost TOZD-a Športna orodja, je bila tudi slika njihovega zelo znanega telovadca. Svetovni pokal tekačev v Bohinju Po dolgoletnem prirejanju mednarodnih tekem smučarskih tekačev v Bohinju so prizadevni organizatorji dobili tudi tekmo za svetovni pokal. Navkljub pomanjkanju snega so se prizadevni organizatorji izredno potrudili in uspešno izvedli tekmovanje. Novo trasirana proga je žela po splošnem mnenju vseh tekačev, ki so se zbrali na najbolje organizirani tekmi svetovnega pokala v letošnji sezoni, vsesplošno priznanje. cih, ki so startali prvi in pri tistih, ki so startali med zadnjimi, vplivali na vrstni red, saj je prepričljivo najboljši tekmovalec letošnje sezone — Šved Gunde Svaan (Kne-issl) bil »šele« drugi z 0,8 sek. zaostanka za prvim. Tekači na Elanovih smučeh še niso tako uspešni, kot alpinci in skakalci, vendar je v Bohinju Italijan Alberto Walder dosegel na Elanovih smučeh 7. mesto, kar je najboljša uvrstitev do sedaj v SP. Tudi Elan ni mogel ostati ob strani pri tako pomembnem tekmovanju in smo tako za naše sodelovanje dobi- li tudi priznanje organizacijskega komiteja. Spremenljivi temperaturni in snežni pogoji med tekmovanjem so pri tekmoval- Jugoslovanski tekači nikakor ne morejo najti stika s kvalitetnimi tekači. Delni obliž za slabe rezultate je bila uvrstitev štafete na 10. mesto in osvojitev prvih točk v tekmovanju za Pokal narodov. _ . Primož Finžgar Bohin|ika Blltrlo 15. — 16. 1. 1986 Slovenija — Jugoslavija DIPLOMA MEDNARODNO TEKMOVANJE V SMUČARSKIH TEKIH IUMNC Frane Vzdušje med tekmo v Bohinju Elanove smuči izpred tridesetih let naprodaj na »boljšjem treu Ljubljani (foto Marjan Ciglič) Računalniško podprt informacijski sistem v Elanu Opredelitev in opis poslovnih funkcij, ki jih že ručunalniško podpiramo v Računskem centru Elana oz. jih bomo vključili v obdobje enega leta. Informacijski sistem računalniško podpiramo po delih. Programske gradnike vključujemo na računalnik drugega za drugim odvisno od procesne moči računalnika, obsega računalniškega pomnilnika, razširjenosti terminalne mreže, ter števila in strokovne usposobljenosti izvajalcev informacijskega sistema. Naraščanje števila avtomatskih obdelav na računalniku zahteva večanje procesne moči računalnika, uvajanje novih metod dela, večanje pomnilniškega prostora računalnika, razširjanje terminalne mreže ter vključevanje zadostnega števila strokovnjakov za izdelavo in prilagajanje programskih produktov sprotnim potrebam. V Elanu smo z nabavo računalnika IBM 3031 bistveno povečali procesno moč računalnika ter pomnilniški prostor, omogočili gradnjo terminalne mreže, omogočili uvajanje učinkovitih sodobnih metod dela ter s tem omogočili posodabljanje ter nadgrajevanje informacijskega sistema z novimi avtomatskimi obdelavami podatkov. Glavnina kratkoročnih nalog v Računskem centru Elana je na naslednjih področjih: — Prenašanje obdelav iz računalnika IBM 360 (starega računalnika) na računalnik IBM 3031 (novi računalnik). — Zamenjavanje obdelav v paketni obliki (zajemanje podatkov na kartice ter tiskanje rezultatov na papir) v sprotne obdelave (vpisovanje in vpogledo-vanje v podatke preko terminala). Uvajanje novih obdelav podatkov, ki so se doslej izvajale ročno. V roku enega leta planiramo prenos vseh predvidenih obdelav iz starega računalnika na novi računalnik ter izključitev starega računalnika iz obratovanja. Z vključevanjem novih obdelav na računalniku bodo v tem času izvedeni in vključeni na novem računalniku naslednji programski gradniki: OP — banka osnovnih podatkov MA — materialno poslovanje LF — likvidacija došlih faktur SE — sestavnice DN — delovni nalogi UP — ugotavljanje potreb PP podatki o poslovnih partnerjih VS — sistemi označevanja SC — saldakonti GK — glavna knjiga MP- menično poslovanje OB — obračun stroškov OS — osnovna sredstva PR — prodaja KA — kadrovska evidenca 01) — izračun OD KK — kontrola kvalitete TP — tehnološki postopki TE — obdelava tekstov Opis funkcijskih možnosti ter načina izvedbe posameznih programskih gradnikov: OP — Banka osnovnih podatkov Banka osnovnih podatkov je osnova poslovnega informacijskega sistema. Uporabljajo in oblikujejo jo vse poslovne funkcije delovne organizacije. Banka osnovnih podatkov omogoča sproten vnos, hranjenje, vpogledovanje in spreminjanje opredeljenih podatkov o materialih, polizdelkih in izdelkih preko terminala. Izveden je z -OP- modulom proizvodnega informacijskega sistema (PIS). MA — Materialno poslovanje Materialno poslovanje spremlja in krmili gibanje in stanje materialnih resursov v delovni organizaciji. Modul omogoča sprotno vodenje zalog za vse vrste materialov, polizdelkov in izdelkov preko terminala. Vodenje zalog omogoča količinsko vodenje ter vodenje po planski ceni. Osnovne funkcije modula so: prevzem na skladišče, prevzem na strokovno mesto, reklamacije, izdaja na delovni nalog, odprema, prenosi, inventure, prevrednotenje zalog itd. Osnova gradnika je -MA- modul PIS-a, dopolnjen z obračunom vrednosti po dejanskih cenah, primerjavo izračunov po planskih in dejanskih cenah ter inventuro maloprodajnih enot. LF — Likvidacija došlih faktur Likvidacija došlih faktur je modul, v katerem se dobavljeni materiali ali storitve ovrednotijo s podatki iz dobaviteljevih računov. Modul omogoča sprotno likvidacijo došlih faktur preko terminala, vodenje dejanskih cen dinarsko in v tuji valuti ter razne nabavne statistike. Izveden je z -LF- modulom PIS-a. SE — Sestavnice Modul sestavnic je namenjen razvoju in analizam sestavnic. Podatki oblikovani v tem modulu so osnova za uporabo na drugih področjih: razvoj tehnoloških sestavnic, planiranje in ugotavljanje potreb po materialu, razpis proizvodne dokumentacije za delovne naloge itd. Modul omogoča sprotno vpisovanje, hranjenje, vpogledovanje in popravljanje strukture komponent polizdelkov in izdelkov preko terminala. Sestavljen je iz -SE-modula PIS-a dopolnjen s podatki o izdelovalnih časih ter ohranjenimi obstoječimi programi za obdelavo izdelovalnih časov. I)N — Delovni nalogi Omogoča preverjanje možnosti razpisa delovnega naloga na osnovi prostih in rezervnih zalog materiala, odprtih naročil in rezerviranih naročil v že razpisanih delovnih nalogah. Nadalje omogoča razpis, lansiranje in zaključek delovnega naloga. Izveden je z -DN- modulom PIS-a, dopolnjen z obstoječimi progra- mi za obdelavo strokovnega dela delovnega naloga ter obračunov proizvodnje. UP — Ugotavljanje potreb Omogoča ugotavljanje potreb po materialih na osnovi plana proizvodnje, tehnologije preko sestavnic, zalog surovin in polizdelkov, plana prodaje, sprejetih naročil ter stanja gotovih izdelkov na skladišču. Izveden je z -UP- modulom PIS-a. PP — Podatki o poslovnih partnerjih Je druga skupna podatkovna baza, ki vsebuje vse osnovne in pomembnejše podatke o naših poslovnih partnerjih (kupcih in dobaviteljih). Modul omogoča sproten vnos, hranjenje, vpogledovanje in spreminjanje podatkov o poslovnih partnerjih preko terminala. Podatki veljajo za vse obdelave v Elanu. VS — Sistemi označevanja Preslikava (transformacija) šifriranih podatkov v opisno obliko (in obratno) je izvedena z modulom — sistemi označevanja. Modul omogoča sproten vnos, hranjenje, vpogledovanje in azuriranje šifer preko terminala. SC — Saldakonti V saldakontih kupcev in dobaviteljev vodimo terjatve in plačila in jih medsebojno poravnavamo. Modul omogoča vnos, popravljanje, vpogledovanje in brisanje kontaktne osebe, pogodb, parent kompanij, knjiženje računov, knjiženje plačil, stornaci-jo dokumentov, prenos dokumentov, opominjanje dolžnikov, izračun zamudnih obresti itd. Izveden je z IFK modulom. GK — Glavna knjiga Omogoča sprotno vnašanje, hranjenje in vpogledovanje v podatke finančnih transakcij, ki se nahajajo v glavni knjigi. Omogoča sprotno izkazovanje bilance stanja in bilance uspeha po TOZD-ih, obračunskih enotah in stroškovnih mestih. Izveden je z IfK modulom. MP — Menično poslovanje Modul je namenjen za računalniško vodenje menic vseh vrst do zaključka življenjske dobe in je sestavni del programskega paketa IFK. OB — Obračun stroškov Omogoča paketni obračun stroškov po tozdih, tipih stroškov ter planiranje stroškov. Ohranimo obstoječo aplikacijo, ki jo prenesemo na nov računalnik. OS — Osnovna sredstva Aplikacija omogoča vnos, hranjenje, spreminjanje in obdelavo osnovnih sredstev. Obdelava osnovnih sredstev zajema pred- račun in obračun amortizacije, revalorizacije in sedanje vrednosti. PR — Prodaja Aplikacija omogoča spremljanje stanja naročil, spremljanje bremepisov in dobropisov, obdelavo dobavnic, fakturiranje prodaje in dobavnic, obračun prodaje po dejanskih cenah, obračun maloprodaje, obračun realizacije, obračun storitev med delovnimi enotami, obračun predstavnikov itd. Obstoječo aplikacijo prenesemo na nov računalnik v paketni obliki ter ji dodelamo sprotni zajem podatkov preko terminala. KA — Kadrovska evidenca Omogoča vnos, ažuriranje in različne oblike izpisov zaposlenih. V prvi fazi ohranimo obstoječo aplikacijo v paketni obliki. OD — Izračun osebnih dohodkov Omogoča izračunavanje osebnih dohodkov, prispevkov, izdelavo statističnih poročil, tekočih poročil za mesec ter periodičnih obračunov. V prvi fazi ohranimo obstoječo aplikacijo, ki jo dopolnimo s sprotnim zajemom podatkov preko terminala. KK — Kontrola kvalitete Kontrola kvalitete smuči omogoča spremljanje kvalitete smuči po različnih kriterijih. Ohranimo obstoječo aplikacijo. TP — Tehnološki podatki Omogoča vnos in ažuriranje podatkov o tehnoloških postopkih. Ohranimo obstoječo aplikacijo ter ji dodelamo sprotni zajem podatkov. TE — Oblikovanje tekstov Omogoča vpisovanje, hranjenje, vpogledovanje in spreminjanje oblikovno nezahtevnih tekstov (zapisniki, poročila, tehnična dokumentacija itd.). Preko terminala ter tiskanje teh besedil na tiskalniku. Franc Rozman Novice — novice — Z drugo zmago Primoža Ulage v novi tekmovalni sezoni (8. 12. 1985) je bilo doseženih na Elanovih smučeh 120 posamičnih zmag v svetovnih smučarskih pokalih (alpske discipline, skoki, teki, klasična kombinacija, akrobatsko smučanje) - 19. 11. 1985 je bila prijavljena 500. inovacija v Elanu (šteto od 1. 7. 1970 dalje). Samo letos jih je bilo prijavljenih že 40. Predlogi za spremembo pravilnika o inovacijah so bili dokončno obravnavani 5. 12. 1985 na 56. seji komisije za inovacije. Jadrnica Elan 43 RAZVOJ NOVEGA NAVTIČNEGA PROGItAMA - OCENA IN PREDLOG Pomladi leta 1983 se je Elan odločil za novo smer pri razvoju športnih plovil. Značilnosti novega programa: • v prvi fazi velja pozornost jadralnim plovilom • jadrnice morajo biti potovalnega tipa s poudarjenimi športnimi lastnostmi, udobne, varne in hitre • konkurenčne morajo biti na zahodnem trgu: po ceni in kvaliteti mora dosegati najboljše izdelke Elanovega programa, ki sodijo v svetovni vrh. Prva jadrnica novega programa, Elan 31, je izpolnila pričakovanja: postala je najbolj priljubljena jadrnica za oddajanje ali potovanja na Jadranu, letos je postala serijska svetovna prvakinja v svojem razredu in izvoz je že v prvem letu dosegel 30% proizvodnje. V prihodnjem letu že pričakujemo 50 % izvoz, pri čemer je omejitveni dejavnik majhna proizvodna kapaciteta in velike potrebe domačega trga zaradi vzpona čarterskega turizma pri nas, ki se je začel prav s prihodom Elana 31. Druga jadrnica tega programa, Elan 19, ki smo jo . predstavili lani, je namenjena zlasti domačemu trgu. Z njo je Elan predstavil novost na svetovnem tržišču majhnih jadrnic: to je najmanjša in najcenejša bivalna jadrnica, ki tudi po hitrosti ne zaostaja. Pomemben argument poleg udobja je praktičnost pri uporabi in prevozu. Izvoz se bo tudi tu ravnal po visokih zahtevah domačega trga, vendar bo kljub temu v dveh letih dosegel približno 50 %. Zdaj stojimo pred odločitvijo o naslednjem modelu. Vanjo nas silijo v prvi meri potrebe trga, saj prodajna mreža ne more delovati, če smo zastopani samo z dvema modeloma, od katerih je eden tako majhen, da ga spričo visokih transportnih stroškov ne moremo prodajati na bolj oddaljene trge (Elan 19). Že vnaprej imamo številne j^upce in jasno orisane potrebe za dva tipa plovil: motorni c°ln okrog 9 metrov in potovalna jadrnica okrog 12 m. Motorni čoln vneto pričakujejo jugoslovanska podjetja čarterskega turizma in °rez dvoma bi prvi dve leti ez težav vso letno proizvodnjo lahko prodali na domačem trgu. Senčna stran ega modela je negotova uso-aa izvoza, saj je tu konku- renca izredno huda in Elan je na tem področju motornih plovil bivalnega dražjega tipa popoln neznanec. Večja jadrnica je velikega pomena za nadaljnji vzpon in uspeh ostalih dveh modelov, saj razvoj v tej smeri zahteva hitro ustvarjeni Elanov image novega, a kvalitetno in konceptualno izredno močnega evropskega izdelovalca. Koncept nove jadrnice po eni strani predstavlja nekaj pomembnih novosti v gradnji in uporabi notranjega prostora, po drugi pa cilja v prazen prostor na svetovnem čarterskem in privatnem tržišču. Novosti: modularna zasnova notranjosti (4 do 10 ležišč v dveh do petih kabinah) izredno razširi možnosti uporabe jadrnice in krog potencialnih kupcev (primerna je za oddajanje, jadralne šole, družine in starejše kupce, ki potrebujejo največjo mero udobja), obenem pa omogoča kljub temu ceneno serijsko gradnjo. Enak namen ima nov način gradnje z masivno grajenimi konstruktivnimi elementi in notranjimi kalupi kot montažno-distančnimi elementi. Pri tem bomo s pridom izkoristili izkušnje velike serije, ki smo jih dobili pri gradnji Elana 31, in naše najmočnejše točke, ki ležijo v modernem designu, odlično narejenih modelih in bogati leseni notranji opremi. Nekaj tehničnih podatkov: dolžina brez spoilerja 11,99, širina 3,99 m, vgrez 2 m, teža 7,4 T. Projekt se začne v začetku decembra letos in prvo jadrnico bomo po pričakovanjih splovili konec maja 1986. Vodja in koordinator projekta je Tadej Lazar. 495-F — novost iz serije novih čolnov Elanova paleta plovil je bogatejša še za eno enoto, to je GT 495-F, čoln, ki je sodobno koncipiran, za katerega je prišla pobuda predvsem z italijanskega tržišča. S konstruiranjem, izdelavo modelov prototipov novega čolna je opravljeno izredno veliko razvojno delo. Ob koncu leta je čoln pregledal še italijanski zastopnik in bil izredno navdušen nad konstrukcijskimi rešitvami in samo izvedbo. Ve- like zasluge za uspešno rešitev imajo predvsem kon-strukter Miha Pretnar ter modelarja Perkovič Franci, Dijak Alojz, ki so se s skupnimi močmi lotili reševanja problemov novega čolna. Modelarna je v zadnji fazi priprav kalupov za potrebe redne proizvodnje, ki naj bi startala v livnici že v 5. tednu. Prvi gotovi čolni pa naj bi prišli iz montaže že v začetku meseca. Vzdrževanje ter službe Inštituta in Plastike pospešeno pripravljajo vse potrebno za nemoten potek proizvodnje. Peter Petriček V prihodnjem letu pričakujemo, da bomo izdelali 10 novih jadrnic, pozneje pa 30 do 50 na leto. Na zahodnem tržišču bo stala okrog 240.000 DM. Japec Jakopin Transport jadrnice Elan 31 v Milano — Italija. Tako naložena jadrnica lahko potuje brez spremstva, ker ne presega maksimalne dovoljene širine Odprema jadrnice Elan 31 Jubilanti s 30 let delovne dobe. Z leve na desno: Potočnik Francka, Branilovič Zvone, Smolej Ivanka, Ambrožič Ivica, Žaja Anton, Bilič Jože, Pohar Franc, Kajdiž Marija, Posavec Vinko, Marolt Frančiška, Legat Franc, Langus Ivica, Gašperšič Milka, Finžgar Ivan, Fer-kolj Ivan, Mravlje Janez, Novkovič Slobodan, Gatej Štefan, Ješe Janez. Manjkajo: Frelih Milan, Kos Milka, Stojanovski Slavko Jubilanti za 10, 20 in 30 let dela Jubilanti z 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe 10 let Janez Arnol Mladen Bratkovič Asima Čizmič Marica Glavan Sandi Kleinberger Gabrijela Košir Vaso Lajič Zdenka Lajič Jovan Lazarevič Erika Loncnar Majda Lukman Dragan Mance Sonja Medja Lado Mikič Matilda Možina Silvo Palovšnik Milorad Pavlovič Esma Popaja Ljubo Pravdič Lidija Rolk Mara Šmitran Anton Tancar Sabira Telalovič Darja Zorman Dragica Vukobrad Darinka Globevnik Rajko Knavs Stanislav Zupanc Janez Brejc Marjan Črnivec Terezija Jurkovič Bojan Kolman Anton Langus Franc Leskovec Cvijetin Ostojič Stanislav Peterman Franc Novak Tone Čerin Marija Bušnja Želimir Milovec Marjanca Perko Saša Radakovič Filip Praprotnik Anton Stare Nisveta Alagič Ivan Ferkolj Franc Hrovat Andrej Kapus Jakob Kocjančič Dula Kurbegovič Albin Refberger Jože Renko Stanislav Žvan Zdravk Vidic 20 let Erika Bulovec Bojan Eržen Danijela Golob Dušan Jungič Slavka Kopar Majda Kralj Marija Mohorič Cirila Noč Damjan Potočnik Stanko Prešeren Jožefa Rot Drago Štular Vida Zupan Franc Gregorič Janez Mulej Milan Jovanovič Marijana Levkuš Željka Orel Nikola Sumina Laufer Miran Gašperšič Juriča Ilc Peter Gračner Janez Resman Pavel Resman Slavko Stare Andrej Vogelnik Ivana Pristov Leja Štefelin Milena Jerman 30 let Ivica Ambrožič Milan Frelih Marija Kajdiž Milka Kos Frančiška Marolt Janez Mravlje Frančiška Potočnik Zvone Branilovič Štefan Gatej Ivica Langus Franc Legat Franc Pohar Ivanka Smolej Anton Žaja Slavko Stojanovski Janez Ferkolj Ivan Finžgar Janez Ješe Vinko Posavc Slobodan Novkovič Jože Bilič Milka Gašperšič ČESTITAMO! SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA SLOVVENISCHER SPORTVERBAND Spoštovani! 40-letnica tovarne športnega orodja ELAN sovpada s 40-letnico osvoboditve in konca dinge svetovne vojne, ki ga obhaja Evropa z raznovrstnimi slavnostmi. Zato menimo, da se vaše 40-letno jubilejno vzdušje ni prenehalo z 28. sept. 1985, ko ste v športni dvorani na Bledu slavnostno prikazali Jugoslaviji in svetu, kaj ste dosegli s 40-letnim načrtnim in vztrajnim delom na področju vsakovrstne športne opreme in še posebej na področju razvoja alpskih smuči. Tudi mi slovensko govoreči športniki na Koroškem, združeni v Slovenski športni zvezi, z zanimanjem zasledujemo svetovne uspehe športnikov, ki tekmujejo na vaših izdelkih, in tudi sami cenimo uporabo izdelkov tovarne ELAN. Med ELAN-om in Slovensko športno zvezo na Koroškem, oz. članicami Slovenske športne zveze — med njimi ŠD Zahomc, ŠD Sele, SŠK Obir, — obstojajo večletni stiki, ki se zrcalijo ne samo ob ugodni nabavi ali celo gratis nabavi alpskih in skakalnih smuči, ampak tudi v tem, da želimo po naši moči razširiti ugled ELAN-a na Koroškem preko različnih prireditev, kot so npr. sankaške tekme za OBIR pokal v grapah okoli Železne Kaple, smučarski skoki za Ziljski pokal v Zahomcu in Zimski pohodi »Arihova peč«. Zavedamo se velike vloge tovarne ELAN pri razvoju slovenskega športa na Koroškem — in ne samo tega. Zahomški skakalci so zasloveli prav ob izredni pomoči tovarne ELAN, saj so skakali tako poznejši olimpijski prvak Karl Schnabl, kot ostali znani zahomški skakalci prav do tistega trenutka z ELAN-ovkami, ko so vstopili v avstrijske kadre in jim je bilo dovoljeno skakati le na izdelkih avstrijskega Ski poola. Še zdaj skačejo naši bodoči orli — bodisi na Obirskem ali na Zahomcu na ELAN-ovkah, ki jim jih nudi vaša tovarna, in že posegajo, ne glede na našega rojaka Franca Wiege-leja iz Zahomca, po prvih mestih na lokalnih in deželnih prireditvah. Dovolite, da se Vam za Vašo pomoč iskreno zahvalim in Vam ob 40-letnici prisrčno čestitam! Danilo Prušnik predsednik Seja DS — DO Elan 8.1.1986 Pred zaključevanjem zimskošportnih izdelkov Večino širokopotrošenega blaga v Jugoslaviji naročajo trgovci približno pol leta pred sezono. Kampanija intenzivnega sezonskega naročanja blaga se imenuje zaključevanje. Zaključevanje blaga za pomlad in poletje je običajno v septembru in oktobru, medtem ko je zimsko zaključevanje v februarju in marcu. Tako zaključevanje imamo sedaj pred vrati. Pred leti je vsak prodajalec samostojno organiziral prodajo svojih izdelkov, kar se je za prodajalca in kupce pokazalo kot drago in zelo zamudno opravilo. V zadnjem času v vse več krajih organizira prodajo več proizvajalcev oziroma prodajalcev hkrati, kjer lahko kupci, to je predstavniki maloprodaje, na enem mestu izberejo, kaj bodo ponudili v svojih trgovinah potrošnikom v naslednji sezoni. Največjo tradicijo pri nas ima sejem zaključevanja v Ljubljani, kjer bo od 10. do 15. februarja, vse pomembnejše pa postaja tudi Interšport skakalna turneja Začetek letošnjega svetovnega pokala za skakalce je posebej uspešen za Jugoslovane in za Elan. Poleg Primoža Ulage, ki je končno le izkoristil vse svoje sposobnosti, sta svoje velike sposobnosti dokazala tudi Norvežan Vegard Opaas in veteran Pjotr Fijas. Ostali klanovci prav tako uspešno nabirajo točke svetovnega Pokala. Ti tekmovalci so si uo sedaj nabrali naslednje ftevik) točk: Ulaga - 105 točk, Opaas — 72 točk, ljas — 64 točk, Tepeš — 37 točk. Interšport turneja je eno najtežjih tekmovanj, ki poleg vse svetovne elite, . se zbere na tekmovanjih v Oberstdorfu, Gar-jnisch-Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu, pomeni tudi izreden telesni in psihični napor za nastopajoče. Deset dni koncentracije, treninga, tekmovanja in potovanj zdržijo le najsposobnejši. Svoj delež pa ima tudi taktika in naši so s taktiziranjem pri nastopanju Ulage uspeli. Vodstvu se je odvalil velik kamen s srca, ko jim je uspel veliki met v Garmi-schu, ker so bili za nasprotni piimer novinarji že močno nabrušeni. Prisotnost Elana na turneji je bila zaradi tekmovalnih uspehov letos opaznejša. Angažiranost v velikem številu reprezentanc nam omogoča stalno soočenje s konkurenco in daje možnost primerjanja. Trenutno smo lahko zadovoljni s kvaliteto naših smuči, kajti meritve hitrosti, kot eden od kriterijev, nam dokazujejo visoko kva- liteto smuči. Prav tako so skakalci zadovoljni z aerodinamičnimi lastnostmi smuči, to je z reagiranjem smuči v fazi leta. Konkurenca med proizvajalci skakalnih smuči je z lanskoletnim vstopom Ato-mica postala večja in zanimivejša. Tako so se letos na turneji pojavljale smuči Kneissla, Atomica, Elana, Fischerja in Germine, ki bi jih po rangu uspešnosti in številu nastopajočih, lahko razvrstili po zgornjem vrstnem redu. Atomic je podobno kot na drugih področjih tudi pri skakalcih zelo agresiven in hoče tudi z dominacijo na tem področju dokazovati svojo uspešnost. Prestop skakalcev DDR na Atomic dokazuje, da trenutne težave posameznega proizvajalca konkurenti hitro izkoristijo. Nove Kneissl smuči za We-issfloga in ostale člane ekipe, ki so jih dobili v Innsbrucku, so bile, kot je navadno v prvih skokih bolj počasne. Nervoza skakalcev in trenerjev zaradi slabe forme je povzročila, da so čez noč zamenjali firmo. Sodelovanje s takimi reprezentancami, ki lahko čez noč zamenjajo smuči, lahko povzroči veliko škode ugledu firme. Uspešna tradicija na področju razvoja in izdelave skakalnih smuči, ki je predvsem prestižnega pomena pri primerjanju in tekmovanju s konkurenco pa nam tudi za prihodnost postavlja naloge za razvoj čimboljših skakalnih smuči. Primož Finžgar mariborsko zaključevanje, ki bo v tednu za ljubljanskim. Za Elan je zimsko zaključevanje pomembnejše kot letno. Na njem trgovci pri nas zaključujejo smuči, smučarske palice, sani, zimsko športno konfekcijo, obutev Kronos in smučarske vezi Marker. Kako nastajajo novi Elanovi proizvodi, npr. nova kolekcija smuči, je znano precej bolj kot to, kako nastaja kolekcija športnih oblačil z blagovno znamko Elan. Zato nekaj več besed o tem manj znanem področju. Večina konfekcijskih, trikotažnih in galanterijskih izdelkov z znakom Elan je proizvedenih po kreacijah, izdelanih v Elanu. Kreatorka skicira modele za naslednjo sezono na osnovi modnih trendov, napovedi modnih barv ter izkušenj in odzivov s trga. Za kolekcijo, kakršna je Elanova, je zelo pomembno, da ima neko skupno značilnost ali element, ki jo povezuje v celoto in veže na elanove proizvode. Uspel element, uporabljen v ta namen, so bile črte pod kotom 75° (pod tem kotom so namreč črke v logotipu Elan), lepo pa je bilo sprejeto tudi »stopnjevanje«, grafični element iz dekora smuči. Skice smučarskih vetrovk, kompletov, kombinezonov, puloverjev, smučarskih hlač in kap, ki sestavljajo zimsko kolekcijo, smo jeseni poslali proizvajalcem takih izdelkov. Na osnovi teh so izdelali prve vzorce in nam jih posla- li v pregled decembra. Vzorce pregledajo člani izdelčne-ga teama. Izdelčni team je sestavljen iz delavcev iz vseh programov, njihova naloga pa je, da na osnovi kvalitete določijo, kateri izdelki bodo nosili blagovno znamko Elan. Na osnovi pripomb proizvajalci vsak izbran artikel izdelajo v šestih izvodih, tako da dobi vsako predstavništvo svojo kolekcijo in lahko poteka zaključevanje istočasno na vseh področjih, ki jih pokrivajo naša predstavništva. Vse vzorce takoj po prejemu fotografiramo in izdelamo kataloge. Kolekcija za naslednjo jesen in zimo se bo med drugim od prejšnjih razlikovala po tem, da bodo vsi izdelki opremljeni z enotnimi privesnimi etiketami in enotnimi všivnimi etiketami. Ta na videz nepomembna sprememba je še kako pomembna za poenotenje kolekcije, saj smo doslej nehote dobili kolekcijo glede na proizvajalce, bolj kot proizvajalec pa bo odslej poudarjena blagovna znamka izdelkov in geslo: šport + moda = Elan. Priprave na zaključevanje vselej sovpadajo s sezonami, ciklusi gredo neizprosno svojo pot in ne dopuščajo odmorov. Zimska sezona, ki se izteka, je bila močna, že konec marca pa bodo imeli jasnejšo sliko o bodoči sezoni. Doslej nas je bilo vedno malo strah, kako bo tržišče spreje- lo našo ponudbo, nove cene, nazadnje pa smo le s težavo obvladovali povpraševanje. Da bi le bilo tako tudi letos, saj imajo mnogi drugi čisto drugačne težave in nam zavidajo naše uspehe. Matjaž Gmajnar arhiva Janez Lazar starejši, Kropa: 1952 PUSTNA Plamenarji in Elanci, že od nekdaj dobri znanci, Pusta danes tu slavimo, nekaj pa ne pozabimo: Če si tudi močen hrust, lahko te pobode Pust. Kdor pri plesu je prehiter, in prehitro zvrača liter, zjutraj bode ves uničen, ker ne sluša nauk resničen: Če si tudi močen hrust, lahko te pobode Pust. Kdor preveč zaupa vase, in popije vse, kar da se, zjutraj kilav bo junaček, ko ga bo preganjal maček. Če si tudi močen hrust, lahko te pobode Pust. Boš na pepelično sredo, v špeglu gledal lice bledo, obračal žepe, pil vodo, bridko zdihnil, boš tako: Če sem tudi močen hrust, me je le pobodel Pust. Le nasvet moj vsak poslušaj, se po njem ravnati skušaj, zjutraj boš res zdrav, vesel, zadovoljen si zapel: Nisem sicer močen hrust, pa me ni pobodel Pust. Sindikalni občni zbor na Bledu Franc Bulovec (st.) novi predsednik sindikata Člani novoizvoljenega Izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikata DO Elan so na konstituantni seji 25. decembra lani izvoli- li za svojega predsednika Franca Bulovca (starejšega) in Vojka Vojvodo za namestnika. Skladno s statutom Zveze sindikatov Slovenije in statutom Zveze sindikatov Jugoslavije so člani sindikata naše delovne organizacije po združitvi v enovito delovno organizacijo organizirani v eno osnovno organizacijo ZS. Interesi članstva se izražajo v samoupravnih delov- Elan Člani Izvršnega odbora Osnovne organizacije zveze sindikata 1)0 Elan: (mandatno obdobje 1986/87) 1. Srečo TRDINA 2. Miro PAPLER 3. Franci KREK 4. Ivan MARČIČ 5. Anka KELIH 6. Marija BEŠTER 7. Zofija LUNAR 8. Jože KOROŠEC 9. Dominik ZUPAN 10. Vlado SMOLČIČ 11. Franc CILENŠEK 12. Vojko VOJVODA 13. Mimi JAN 14. Marija HIRCI 15. Franc REBOLJ 16. Janko BOLČINA 17. Zvone ANDREJČIČ 18. Bogdan LAVRIČ 19. Marija ŠMITRAN 20. Anton ŽAJA 21. Ivan KRŽAN 22. Cvetan POTOČNIK 23. Janko RESMAN Sindikalni občni zbor na Bledu 12 SMUČINA nih skupinah (SDS), vsaka SDS pa ima svojega predstavnika v Izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata DO Elan, ki šteje skupaj 39 članov. Na ta način je zagotovljen pretok informacij na relaciji SDS — IO O-OS. Za učinkovito tekoče delo sindikata bo skrbelo 19-člansko predsedstvo IO O- OS, ki je za svoje delo odgovorno IO OOS. Pri obravnavi pomembnejših vprašanj se bo sestajal celoten IO OOS. Člani predsedstva IO OOS so delavci, ki so na sindikalnih volitvah dobili največ glasov, istočasno pa so seveda tudi člani IO OOS. 24. Franc BULOVEC (ml.) 25. Franc HROVAT 26. Pavel POTOČNIK 27. Lado LEŠ 28. Irena BURŠIČ 29. Zalka POTOČNIK 30. Franc BULOVEC (st.) 31. Juriča ILC 32. Samo PODLIPEC 33. Zdravko VIDIC 34. Rudi ANTOLIN 35. Majda KOŠIR 36. Franc ROZMAN 37. Marjeta VIDIC 38. Bojan RAUH (sekretar IO OOS) 39. Nataša KELIH (blagajnik IO OOS) Člani Predsedstva Izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikata DO Elan: 1. Franc BULOVEC (st.), predsednik 2. Vojko VOJVODA, namestnik 3. Bojan RAUH, sekretar 4. Nataša KELIH, blagajnik 5. Srečo TRDINA, član 6. Miro PAPLER, član 7. Franci KREK, član 8. Ivan MARČIČ, član 9. Anka KELIH, član 10. Mimi JAN, član 11. Zvone ANDREJČIČ, član 12. Bogdan LAVRIČ, član 13. Lado LEŠ, član 14. Irena BURŠIČ, član 15. Cvetan POTOČNIK, član 16. Janko RESMAN, član 17. Juriča ILC, član 18. Zdravko VIDIC, član 19. Rudi ANTOLIN, član Člani Nadzornega odbora 00 ZS DO Elan: 1. Cvetka AMBROŽIČ, predsednik 2. Avgust ŠLIBAR, član 3. Tone KOSEL, član 23. decembra lani je bila na Bledu Skupščina občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica, na kateri so izvolili novo občinsko sindikalno vodstvo: Ciril AŽMAN, Veriga Lesce (predsednik OS ZSS Radovljica), Ignac BLAZNIK, Žito Lesce in Miro KAPUS, GG Bled (podpredsednika), Mirko RIMA- HAZI (sekretar OS ZSS Radovljica). V občinskih sindikalnih organih ima Elan naslednje predstavnike: Zdravko VIDIC (predsedstvo OS ZSS), Mojca GLOBOČNIK, Franc BULOVEC (st) in Zdravko VIDIC (OS ZSS), Rudi ANTOLIN (delegat za 11. kongres ZSS), Mojca GLOBOČNIK (član Sveta za problematiko pridobivanja in razporejanja dohodka ter delitev po delu), Avgust WEITHAUSER (član Sveta za družbenoekonomske odnose), Danica LEGAT (član Sveta za vprašanja delovnih in življenjskih pogojev), Alojz PINTAR (član Sveta za tradicije delavskega gibanja), Bojan RAUH (predsednik Komisije za kulturo), Slavko KNAFELJ (član Komisije za obveščanje in propagando), Jani CERAR (član Komisije za šport in rekreacijo), Zdravko VIDIC (člani Odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito), Rudi ANTOLIN (član Odbora za organizacijsko kadrovsko politiko in izobraževanje). B. R. Programska usmeritev sindikata 1986-1987 Programska usmeritev za delo sindikata je izdelana na podlagi dosedanje aktivnosti, na podlagi programov, ki so jih osnovne organizacije sprejele v preteklih letih in na podlagi programa dela Občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica. V usmeritvi so zajeta vsa področja, ki so pomembna pri uveljavljanju vloge sindikata v delovni organizaciji. Glavna področja, na katerih bo potekalo delo sindikata: 1. Krepitev vloge in položaja osnovne organizacije zveze sindikatov 2. Sprotno spremljanje rezultatov gospodarjenja 3. Uveljavljanje sistema delitve po delu in rezultatih dela 4. Razvijanje in uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov 5. Uresničevanje nalog na področju socialne politike, zdravstvenega varstva in zaposlovanja 6. Izobraževanje in družbenopolitično usposabljanje članov sindikata 7. Dosledno informiranje članstva o delu sindikata 8. Aktivno se bomo vključili v pripravo srednjeročnega plana DO za obdobje 1986—1990 9. Zavzemali se bomo za večjo vlogo inventivne dejavnosti v DO in stimulativnejše nagrajevanje inovatorjev 10. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita 11. Delovnoproizvodna tekmovanja, šport in kultura. Popolnoma jasno je, da ta usmeritev ne zajema vseh nalog, ki jih bodo imele osnovne organizacije in konferenca sindikata. V tem programu so zajeti problemi, ki so življenjskega pomena za vse naše delavce, niso pa zajete tiste naloge, ki bodo v danem trenutku postavljene pred sindikat, ker takih tudi ne moremo načrtovati. Pri uresničevanju vseh teh nalog pa si bomo prizadevali, da bomo na čim bolj poglobljen in demokratičen način prišli do rešitev, s prepričanjem, da je v ospredju dogajanja vedno človek — delavec. Novi sestav sindikata Občni zbor IGD ELAN V soboto, dne 18. 1. 1986 je bil v Elanu 36. redni letni občni zbor IGD ELAN Begunje. Občnega zbora so se poleg 33 gasilcev in gasilk iz Liana udeležili tudi predstavniki vodstva podjetja, družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki Občinske gasilske zveze, sosednih gasilskih društev in obeh pobratenih društev BPT Tržič in GD Bukošek. Občni zbor je začel predsednik društva tov. Andrej Resman in v svojem poročilu orisal delo društva v preteklem letu. Na splošno se ugotavlja, da je društvo uspešno opravilo svoje delo. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je iz društva odšlo 14 članov, večinoma zaradi neaktivnosti, spodbudno pa je to, da se v društvo vključujejo novi člani, ki so tudi aktivni. V lanskem letu je bilo nekaj manjših začetnih požarov, večji požar pa je bil v silosu za žagovino. Zaradi problematike varovanja tega objekta se bo v letošnjem letu izdelala ustrezna protipožarna zaščita. V razpravi na občnem zbo-ru so sodelovali vabljeni gostje in predstavniki. Predstavnik IGD NOVOLES je opisal delo njihovega društva ter probleme s katerimi se srečujejo. Poudaril je po-jtten izobraževanja vsega kolektiva o ravnanju s priročnimi gasilskimi aparati. V razpravi so poleg ostalih sodelovali še tov. Vinko Bogataj kot predstavnik delovne organizacije, ki se je gasilcem Elana zahvalil za njiho- Kot vsako leto, je bilo tudi ® 0snjem letu sredi meseca decembra srečanje upoko-. ncev in borcev naše de-j organizacije, združeno ^ obdaritvijo in pogostitvijo. e,° upokojencev pa se mn veča, zato smo rali srečanje organizirati vh*COU v Poljčah, saj naš obrat družbene prehrane ne * sprejeti vseh po- vabljenih. Od 146 upokoje- vo delo pri varovanju naše delovne organizacije pred večjo elementarno nesrečo kot je to požar in druge nesreče, ki lahko ogrozijo naš obstoj. Tov. Bojan Hrovat, občinski požarni inšpektor je apeliral na vodstveni kader, da mora poostriti nadzor nad izvajanjem požarnovarnostnih ukrepov ter da mora upoštevati zahteve in odločbe požarnovarnostne službe. V razpravi je sodeloval tudi tov. Niko Legat kot predstavnik Občinske gasilske zveze. V svojem poročilu se je kritično dotaknil nekaterih pomanjkljivosti, katere mora društvo v letošnjem letu urediti. Tov. Maks Vrečko je predvsem apeliral na poostritev discipline ter na dosledno izvajanje sankcij proti tistim, ki ne bodo spoštovali predpisov iz splošne in požarne varnosti. Ob koncu razprave na poročila so se vsi prisotni spomnili z enominutnim molkom na častnega predsednika tov. Alojza Mikiča. Po razpravi je občni zbor sprejel zaključni račun za leto 1985 in program dela za letošnje leto. Na občnem zboru je ob zaključku predstavnik Občinske gasilske zveze tov. Niko Legat podelil priznanja za dolgoletno službovanje in sicer tov. Antonu Draganu in Francu Erženu za 20 let dela in tov. Janezu Dobidi za 10 let dela v gasilstvu. Predsednik IGD Elan Begunje tov. Resman pa je še izročil 10 gasilcem spričevala o uspešno opravljenem gasilskem tečaju za naziv »gasilca«. Ob tej priliki so bile tudi še podeljene bronaste značke za tekmovalno desetino, ki jih je osvojila v tekmovanju za memorial Matevža Haceta v preteklem letu. Po uradnem zaključku občnega zbora je bila za vse prisotne skromna pogostitev v obratu družbene prehrane. Z. B. nih sodelavcev se jih je srečanja udeležilo 108. Vse prisotne je pozdravil predsednik konference OOS Zdravko Vidic in v imenu OOS osemnajstim, v letu 1985 upokojenim sodelavcem podelil priznanja za dolgoletno delo v Elanu. Glavni direktor Dolfe Vojsk je prisotne seznanil z delovnimi uspehi naše delovne organi- zacije v preteklem letu in načrtih za prihodnje leto. V kulturnem delu srečanja ie pevski zbor KUD Begunj-ščica zapel nekaj lepih narodnih, otroci folklorne skupine OS Žirovnica, Rado Mu-žan in Mira Bolte iz gledališča Tone Čufar z Jesenic pa so poskrbeli za dobro voljo z venčkom narodnih. Zavod za statistiko SRS je letos ponovno izvedel statistično raziskovanje sistemov obveščanja v organizacijah združenega dela v Sloveniji (to pot — tretjič zapored, v bodoče bo to dvoletna raziskava). Enota raziskovanja so bile delovne organizacije z več kot 100 zaposlenimi. To pot je od 1027 delovnih organizacij na vprašalnik odgovorilo 1007. V letu 1984 je bilo v Sloveniji približno 525 glasil v ozdih (od tozda do sozda). Ta podatek se razlikuje od uradnega statističnega podatka (766). Zaradi metodologije po kateri je osnovna enota delovna organizacija, istočasno pa se vprašanja nanašajo tudi na sestavljene in temeljne organizacije, dobimo kot rezultat večje število glasil, kot jih je v resnici. Na ravni DO je bilo 443 glasil, na ravni tozda pa 30 glasil, če k temu prištejemo še sozdovska glasila, ki jih je (po oceni) 50, dobimo realnejši rezultat — to je okoli 520—525 glasil. Tudi to število ni natančno, pa tudi med letom se spreminja. Natančno število glasil bi dobili samo z registrom teh glasil, seveda le če bi vsi subjekti dosledno prijavljali glasila. Približno polovica DO (takih z nad 100 zaposlenimi) v Sloveniji izdaja glasilo. Podatki za leto 1984 se bistveno ne razlikujejo od tistih za leto 1982. V Sloveniji je v tem letu izhajalo tudi 488 biltenov splošne vsebine (ob tem da vsi niso samo ali pa predvsem sredstva javnega obveščanja — tu so v praksi težave pri razločevanju, kateri so in kateri ne!) in 189 biltenov strokovne vsebine (ti podatki se razlikujejo od uradno objavljenih podatkov Zavoda SRS za statistiko). Na vprašanje o predvidenih ukrepih za pocenitev oz. racionalizacijo sistema obveščanja v ozdih, so odgovori takile: — zmanjšanje naklade glasil in biltenov (3,3 % — ob podatkih o ogromnem Upokojenka Francka Andrejka je delovni oganiza-ciji podarila gobelin s Titovo rojstno hišo, za kar se ji prav lepo zahvaljujemo. Po kulturnem delu srečanja smo se zbrali v jedilnici, kjer smo preživeli nekaj prijetnih uric in se razšli v upanju, da se prihodnje leto zopet srečamo. D. L. zmanjšanju naklade v letu 1984, je podatek o razmerah v letu 1984 — realen); — uporaba cenejšega papirja in drobnejšega tiska — 2,5 %; — zmanjšanje obsega glasil - 5,5 %; — manj številk glasila in več številk biltena — 5,2 %; — uvedba razglasne postaje — 5,4 %. Poprečna naklada na številko glasila (84 — 1.398, 82 — 2.012), pa tudi poprečno število strani na številko glasila (84 — 13, 82 — 19). Torej je že na podlagi teh podatkov mogoče reči, da so v lanskem letu tudi znotraj glasil ozdov prisotni procesi racionalizacije, ki se ne kažejo v ukinjanju glasil, pač pa v zmanjševanju naklade in zmanjševanju obsega. V letu 1984 je dnevno izhajalo eno glasilo, tedensko 3% glasil, štirinajstdnevno 6 %, mesečnikov je bilo 48 %, letno je izšlo 2 %, kar 40 % pa je bilo »občasnikov«. V primerjavi z letom 1982 se je zmanjšalo število tednikov in štirinajstdnevnikov, močno povečalo pa število »občasnikov«. Če upoštevamo podatek, da se je v letu 1984 povečalo število biltenov, potem so najbrž le-ti zapolnili informacijsko praznino nastalo z manjšo naklado in številom strani glasil ter zmanjšanjem števila tednikov in štirinajstdnevnikov. Podatki o formatu glasil se bistveno ne razlikujejo (največ jih je tiskanih v formatu A4). Na vprašanje o stroških je odgovorilo 75 % delovnih organizacij (nekatere v te stroške vključujejo samo stroške za izdajanje sredstev javnega obveščanja, druge pa tudi stroške gradiv za samoupravne organe, nekatere pa teh stroškov ne vodijo posebej). Bistveno pa se v primerja- vi z letom 1982 razlikujejo številke o nakladi in številu strani. Skupna naklada vseh glasil v slovenskih ozdih je veliko manjša kot leta 1982 (84 - 9.182.505, 82 - 15.043.216). Srečanje upokojencev in borcev Elana V Sloveniji 525 glasil DO »STATISTIČNO POROČILO ZA LETO 1984« UNIVERZA E KARDELJA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo Lani je bilo prijavljenih 41 inovacij, to je ena manj kot predlani. Od lani prijavljenih inovacij jih je bilo sprejetih 19, odbitih pa 11, 11 pa jih je še v postopku. Avtorjev prijavljenih inovacij je bilo 39, od tega 5 z visoko izobrazbo, 3 z višjo, 9 s srednjo in 22 z manj kot srednjo izobrazbo. Delavski sveti TOZD so potrdili 22 odškodnin v višini: 1.115.258 din, čista gospodarska korist je znašala 22.020.302 din (predlani 11.180.003 din), kar 17 odškodnin je izplačal TOZD SMUČI. Na razpis za nagrade in priznanja Občinske raziskovalne skupnosti Radovljica smo poslali 3 predloge inovacij, ki so dosegle v letu 1984 največjo korist. Oktobra smo sodelovali na Občinski razstavi inovativnih dosežkov z 2 novostima, tajnik komisije se je udeležil tudi predavanja ob inovacijskem tednu v občini. Na Zveznem zavodu za patente smo prijavili 3 nove modele, enega izmed njih tudi v tujini. Komisija za inovacije je imela lani 13 sej. Tone Stare V okviru 40-letnice Elana sta se pomerili v hokejskih veščinah ekipi Elana in Zlata selekcija Nedeljskega. Tekma je bila odigrana koncem decembra 1985 v Hokejski dvorani na Bledu pred 250 gledalci. Zlata selekcija je nastopila z nekdanjimi igralci Olimpije — Štefanom Se-metom, Janezom Petačem, reprezentančnim vratarjem Tonetom Galetom in ostali- k Drugi jugoslavenski *: festival j tržišnih i komunikacija j Fbrtorož '85. mi igralci, ki so bili za Elanovo ekipo pretrd oreh. Kljub požrtvovalni igri domače ekipe, kateri je pomagal generalni direktor Elana Dolfe Vojsk, je bil rezultat 8:2 za ekipo Nedeljskega. Po končani tekmi smo srečanje nadaljevali ob skromni večerji in se potem razšli s stiskom rok in željami, da bi se še kdaj prekrižali hokejske palice. Drago Zupan PODELJUJE ob 65-letnici začetka študija in 40-letnici popolnega visokošolskega študija strojništva v SR Sloveniji _____________ELANU, Begunje SVEČANO LISTINO in s tem izreka priznanje za uspešno sodelovanje med združenim delom in fakulteto Ljubljana, 9.12.1985 Predsednik sveta V-TW. J^nez Lipec, dipl. ing. Dekan .HiM s prof. dr. Polde Leskovar, dip. ing. Inovacijska dejavnost v letu 1985 STRUČNI ŽIRI FESTIVALA DODJELJUJE PORTOROŽA Al/J>/0 - O /COfiflsAf/JtilCJL/iSAGi ry S7>07- &4A/ /P■ Mrak Amalija ■ Novkovič Slobodan Pohar Andrej ir!' PonSrac Franjo 10. Pravdič Ljubo 11- Primožič Jože 2- Purgar Ida 13. Regovc Justi 14. Stoje Jožica Za 15-krat darovano kri: 1. Bolčina Janko 2. Bulovec Franc 3. Kranjc Pavla 4. Perat Tatjana 5. Resman Pavel 6. Štibelj Franc 7. Vavpotič Olga Za 20-krat darovano kri: 1. Iskra Karel 2. Kokalj Rudolf 3. Pajič Francka 4. Urh Vinko 5. Vovk Janez Za 25-krat darovano kri: 1. Peinkiher Matevž Za 30-krat darovano kri: 1. Blažič Alojz Za 35-krat darovano kri: 1. Knavs Alojz Poročilo letovanja v letu 1985 ZA POČITNIŠKO DEJAVNOST V LETU 1985 SMO NAMENILI 10 MILIJONOV DIN V letu 1985 so prvi delavci letovali že 26. aprila v Čateških Toplicah, zadnji letovalci pa so koristili počitniške enote še 30. septembra, prav tako v Čateških Toplicah. V tem letu smo razpolagali s skupno 54 počitniškimi enotami, kar predstavlja skupno 249 ležišč. Od tega je 12 enot zidanih (5 stanovanj v Červarju in 7 v Martinščici). Letovali pa smo lahko še v 6 bungalovih-kontejnerjih v Lanterni, 8 počitniških hišicah v Selcah ter v 28 prikolicah, ki so razmeščene v 10 različnih krajih po jadranski obali od Poreča do Pakoštan. Od tega števila so 3 prikolice v Čateških Toplicah, tako da imamo počitniške enote v skupno 15 različnih krajih. V prejšnjem letu smo imeli 4 prikolice prvič v avtokampu Stoja pri Pulju. Prikolice smo premestili iz avtokampa »13. maj« v Fažani iz že znanih razlogov. Vsakoletno opravilo ob zaključku letovanja je zapiranje enot in priprava za zimovanje ter popis del, ki jih je potrebno opraviti do naslednjega letovanja in inventura. Vse ugotovitve so bile posredovane Komisiji za družbeni standard, ki je o njih razpravljala in sprejela določene sklepe. Kljub vsakoletnim opozorilom se še vedno dogaja, da posamezni letovalci ne ravnajo skladno z navodili za letovanje, zaradi česar so bili proti posameznikom izrečeni določeni ukrepi, ki jih je izrekla Komisija za družbeni standard na seji 11. 12. 1985, in sicer: 1. 16 delavcem, ki niso v redu očistili počitniške enote ali so pustili inventar izven počitniških enot je bil izrečen OPOMIN, 2. 3 delavcem, ki so opomine dobili že v prejšnjih letih, je bila izrečena prepoved letovanja za 1 leto, 3. 1 delavcu, ki je pustil počitniško enoto neočiščeno, samovoljno zamenjal prikolico in imel s seboj psa je bila izrečena prepoved letovanja za 3 leta, 4. 2 delavcema, ki sta imela v počitniških enotah neprijavljene osebe je bil izrečen OPOMIN, prepoved letovanja za 1 leto, doplačati pa morata razliko za neprijavljene osebe, 5. 1 delavcu, ki se je prijavil za letovanje v času kolektivnega dopusta, pa sam ni letoval, ampak so enoto uporabljale druge osebe, je bil izrečen opomin, prepoved letovanja za 3 leta, plačati pa mora tudi razliko do ekonomske cene, 6. 2 delavcema, ki sta se prijavila za letovanje, pa sta počitniške enote oddala drugim osebam — sorodnikom, je bil izrečen OPOMIN, prepoved letovanja za 5 let, plačati pa morata tudi razliko do ekonomske cene. Na tem mestu pa velja omeniti tudi pripombe letovalcev. Iz leta v leto ugotavljamo, da je teh pripomb vedno manj, pa še tiste redke se v glavnem nanašajo na stvari, na katere ne moremo vplivati. Splošna ugotovitev pa je, da so delavci z letovanjem zadovoljni, za čemer bomo stremeli tudi v bodoče. Z namenom, da bi bolje izkoristili počitniške enote, je bil spremenjen tudi kolektivni dopust (zamik), kar pa ni dalo pričakovanega rezultata (2,81 % večji izkoristek). Tako so bile počitniške enote poprečno zasedene 73,7 dni (leta 1984 68 dni). STROŠKI: Za plačilo najemnin, elektrike, vode, komunalnih prispevkov in taks smo plačali 3.560.131 din (leta 1984 — 1.591.437 din). Nove opreme in inventarja je bilo nabavljeno za 197.715 din (1984 — 820.978 din). V letu 1985 smo tudi vplačali znesek 6.313.938 din za nove hišice v Selcah. Tako znašajo skupni stroški letovanja leta 1985 10.071.784 din, od plačila nočnin pa je bilo zbrano 1.224.905 din. (Nadaljevanje na 16. strani) HVALA! Gradbišče novih počitniških enot v Selcah. Poročilo letovanja (Nadaljevanje s 15. strani) KAKO PA V LETU 1986? Na željo večine zaposlenih bomo že v prihodnji »Smučini« meseca marca objavili razpis letovanja. Po krajih so bile počitniške enote zasedene takole: Kraj 1985 1984 1. Čateške Toplice 115,3 dni 128 dni 2. Rab 86 dni 59 dni 3. Červar 85 dni 91,6 dni 4. Pag 80,5 dni 50 dni 5. Martinščica 80,3 dni 73,6 dni 6. Mali Lošinj 78 dni 69,5 dni 7. Punat 73,5 dni 70 dni 8. Bunculuka 73 dni 51 dni 9. Pakoštane 66,7 dni 63 dni 10. Vrsar 65 dni 57 dni 11. Stoja (prvič) 62,7 dni — dni 12. Lanterna 62 dni 73,2 dni 13. Ulika 61,5 dni 63 dni 14. Selce 61 dni 43,5 dni 15. Baška 55,3 dni 61 dni Število družin in oseb, ki so letovale ter število nočitev pa je naslednje: Kraj št. družin 1985 1984 število oseb 1985 1984 nočitev 1985 1984 Červar (5) 51 51 216 206 425 458 Martinščica (7) 57 53 198 207 562 515 Lanterna (6) 43 46 151 168 372 439 Selce (8) 60 41 206 135 488 348 Vrsar (4) 32 24 106 82 260 228 Stoja (4) 28 88 251 Pakoštane (3) 19 18 59 68 200 189 Baška (3) 21 20 72 73 166 183 Punat (2) 18 14 58 49 147 140 Mali Lošinj (2) 16 16 51 52 156 139 Pag (2) 14 12 48 41 161 100 Rab (2) 18 13 65 47 172 117 Bunculuka (1) 7 5 22 18 73 51 Ulika (2) 12 7 38 24 123 72 Čatež (3) 44 35 127 88 346 256 SKUPAJ (54) 440 380 1505 1344 3902 3468 (Številke v oklepajih pomenijo število enot) Zanimiv pa je tudi pregled letovalcev po TOZD/DSSS: TOZD družin oseb št. zaposl. % let. na št. zap. 1985 1984 1985 1984 1985 1984 1985 1984 Smuči 108 92 398 340 484 467 22,3 19,7 Šp. orodja 45 41 156 159 144 145 31,3 25,8 Plastika 35 29 120 91 156 139 22,4 20,9 Trgovina 47 50 146 178 98 101 47,9 49,5 Vzdrževanje 47 36 162 133 133 137 35,3 26,3 DSSS 66 63 225 211 165 167 40 37,7 Inštitut 22 18 75 62 44 40 50 45 SKUPAJ 371 329 1282 1174 1224 1196 30,3 27,5 Zunanji 23 20 78 66 EIjAN-Brnca 25 16 86 60 Upokojenci 21 15 59 44 SKUPAJ 69 51 223 170 saj že samo število vrnjenih anketnih listov (63 od 300) to tudi pove. Večina tistih, ki so anketne liste vrnili, je sicer odgovorila, da so zainteresirani za letovanje na Krvavcu, vendar pa so, tako kot tisti, ki so odgovorili z ne, dali več tehtnih pripomb. Med drugim navajajo, da je Krvavec prezaseden, nima primernih gorskih tur, gondolski prevozi so ozko grlo, slab dostop, veter in megla. Anketiranci navajajo tudi več lokacij, vendar bliže (Vogel, Velika planina, Soriška planina, Kranjska gora). Na podlagi rezultatov ankete in po razpravi je Komisija za družbeni standard sprejela sklep, da se brunaric na Krvavcu ne kupi, iskali pa bomo možnosti na Voglu, Pokljuki ali v Kranjski gori. Z. V. Dolomitski dnevnik 1985 PIŠE NAŠ DEIAVEC - ALPINIST ZVONE ANDREJČIČ Petek, 19. VIL Mrači se že, ko se pripeljemo v Belluno, slikovito mestece na južnem obrobju italijanskih Dolomitov. Tu končno zavijemo iz prenapolnjene in od julijske vročine razžarjene glavne ceste, proti osrčju navpičnih dolomitskih sten. V vasici Listolade zavijemo na strmo in ozko cesto, ki nas pripelje do koče Torre Trieste na višini 1146 metrov pod južnimi obronki mogočne gorske skupine M. Civetta (3218 m). Ob enajstih zvečer, utrujeni od naporne vožnje, poležemo kar poleg avtomobilov na parkirnem prostoru pri koči. Sobota, 20. VIL Zjutraj se prebudimo v lepem sončnem jutru. Vsepovsod nad kočo se poganjajo kvišku neizprosne navpične stene, ki na prvi pogled dajejo videz nedostopnosti. Naši nahrbtniki se pričnejo neusmiljeno polniti. Današnji cilj nam je koča Vazzoler (1725) v bližini katere se nameravamo utaboriti. Do skoraj tri ure oddaljene koče moramo prinesti opremo za spanje, šotore, hrane za cel teden in povrhu še vso potrebno plezalsko opremo za težko stensko plezanje. Sredi dopoldneva se težko otovorjeni potimo na razpotegnjenih serpentinah pod vznožjem vitkega vrha. T. Trieste SKUPAJ ELAN IN DRUGI 440 380 1505 1344 V letu 1985 je tudi že stekla akcija za izboljšanje počitniških enot. Stare in dotrajane hišice v Selcah so že podrte, na istem mestu pa bodo 3 nove, večje in udobnejše hišice, kar je bilo nujno potrebno, saj tudi interesa ni bilo več pravega za ta kraj. Po sklepu Komisije za družbeni standard bomo tudi v Čateških Toplicah postavili 3 stalne počitniške hiše, prikolice pa bomo premestili v kakšen obmorski kraj, saj so se prikolice pokazale kot neprimerne za ta kraj, kjer je precej vlage in padavin. Prav tako pa teče tudi akcija za nakup treh počitniških stanovanj pri kraju Osor na otoku Lošinju. Ker smo prejeli tudi ponudbo za nakup počitniških enot na Krvavcu, je bila med zaposlenimi izvedena anketa, da bi ugotovili interes za to lokacijo. Po rezultatih ankete sodeč Krvavec ni zanimiv, Torre Venezia južna stena. Levo — jugozahodni raz, desno Tissijeva smer (2458 m). Na čelu kolone samih tiorenjcev je devetintridesetletni Luka Ržič iz Tržiča, za njim hitronogi Željko Perko, star trideset let, prav tako iz Tržiča, za njima sopihava midva s Filipom Uencetom alias »ta črnim«. Oba imava po petintrideset let in nekaj manj kilogramov na hrbtu. , n?ma gresta še predstavnika mlajše generacije alpinistov, enaindvajsetletna Tržičanka .usa Romih, ki se razvija v eno izmed naših najboljših plezalk , ' triindvajsetletni Srečo Rehl-erger iz Kranja, eden izmed naših najboljših predstavnikov v prostem plezanju. , dveh urah in pol pridemo flo lične koče Vazzoler v vznožju nenavadno oblikovanega stolpa ?rije Venezia (2337 m). Nedaleč °d koče najdemo sredi gozda 1,1 rb'n° travnato ravnico, dovolj veliko, da nanjo postavimo tri šotore. Popoldne preživimo več ali manj v brezdelju in nekoliko napetem pričakovanju jutrišnjega ne, ko naj bi se prvič spoprijeli s strmimi dolomitskimi stenami. a bi se malo sprostil se v poz-” popoldanskih urah spreho-'lrn’ „do le pol ure oddaljenega vznožja južne stene T. Venezia, X katero naj bi se za začetek po-ala s soplezalcem. Torre Venera kaže od koče Vazzoler podo- 0 vitkega stolpa, z značilno rožno polico, ki široka dvajset metrov, petdeset metrov pod vr-nom obkroži celoten vrh. ^ juga pa dobi gora povsem i ry®a^no podobo. Pred menoj se akorekoč s prijaznih zelenih Pašnikov, na katerih se pasejo črede krav, požene kvišku šest-f ° metrov visoka in skoraj prav 0 1 . široka stena, pod katero se počutim prav nebogljeno maj-en. Čeprav že iz izkušenj vem, a videz v dolomitskih stenah udi vara, saj se ponavadi v ste-• 1 naJdejo prehodi tudi tam kjer Je videti nemogoče, se zvečer vr-”em k šotorom s hudimi dvomi mojih sposobnostih jutri pre-P ezati eno najbolj znanih in tež-k'h sten Dolomitov. Nedelja, 21. VII. Že pred dnevom odideta Nuša n 6rečo v južno steno Torre Tri-* e' Mi štirje pripravljamo premo za Tissijevo smer v juž-Pji? n* Torre Venezia. Luka in 1 >P sta že odšla midva pa odri-e^a P°d steno pol ure kasneje. n-v.steni je že nekaj navez razpeniti narodnosti. Tudi pod Tis-smei'jo se nas istočasno n.Te kar šest, nekateri pa še P majajo za nami. Smer spada d najlepše »klasične« smeri v o omitih in je tudi zelo obiska-na, J^rlla*u zatem, ko začutim pod nn trdno dolomitsko skalo, d PUS-^ živčna napetost in vsi ir,0«!1’ P°r°jen> dan prej, izgine-rn btena postaja z vsakim me-vp 'j navpična in težka, Kr? - ^0- Plezanie pravi užitek, z očmi že ne zaznaš več mož-°sti za napredovanje, roke oti-?aJ° dobre oprimke, ki te včasih nov akrobatskem plezanju pri-nn” V'®.e 'n v*še. K dobremu £nC U Pr*Pomore tudi lepo son-0 vreme. Kljub temu ne gre P vsem brez zapletov, ki jih pov-t 0C1 naveza dveh Poljakov, ka-tplif iJe vstoP*'a pozneje. Med-liJ0 se vs' drugi držimo usta-nega »vrstnega reda« v smeri, to se pravi da potrpežljivo plezamo drug za drugim, pa Poljaka pričneta prehitevati druge naveze prav v znani prečnici, ki naj bi bil najtežji del smeri. Na začetku te prečnice morava čakati skoraj celo uro, da se zmešnjava vrvi in ljudi srečno razvozla in tudi sama lahko nadaljujeva s plezanjem. V težkih previsnih raztežajih pod robom stene pa nato Poljakoma zmanjka moči in prav onadva ovirata hitrejše napredovanje. Kljub vsemu popoldne priplezava do krožne police, kjer je konec smeri, nadvse zadovoljna zaradi spoznanja, da nama je šlo plezanje dobro od rok. Ponedeljek, 22. VII. Nuša in Srečo, ki sta se včeraj šele z nočjo vrnila iz težke smeri »Cassin — Ratti« v Torre Trie-ste, danes počivata. Mi štirje pa se spet odločimo za steno T. Ve-nezzia in sicer za njen jugozahodni raz, ki naj bi bila prav tako lepa smer kot včerajšnja. Luka in Filip, ki sta bolj pridna za vstajanje, sta naju že spet prehitela. Ker pa je vreme lepo in mirno, se midva ne razburjava preveč zaradi zamude. Ob desetih dopoldne stojiva na zračni polici v vznožju zahodnega dela stene. Prav na mestu, kjer se polica nenadoma zgubi v prepadnih stenah, se nad njo začenja previsna poklina. Tu je začetek smeri. Pripet na dveh solidnih stojiščnih klinih, varujem prijatelja, ki v začetku s težavo premaguje previsno poč. Končno mi vrv le hitreje steče skozi roke kar pomeni, da je dosegel nekoliko lažji teren. Kmalu zatem se tudi sam znajdem pri njem na udobnem stojišču. Po včerajšnjih izkušnjah se nama danes zdi kar malo nenavadno, ko ugotoviva, da sva pravzaprav edina naveza v tej smeri. Tako nama hitrost plezanja narekujejo predvsem težave, ki jih stena postavlja pred naju. Potem, ki preplezava delikatno poč v obliki polmeseca, se nad nama bočijo sami previsi, na prvi pogled skoraj neprehodni. Še enkrat si ogledava opis smeri v plezalnem vodniku. Po vsem sodeč poteka nadaljnja smer prav preko teh previsov, ocenjenih z zgornjo peto (V -f) težavnostno stopnjo. Željko nekoliko negotovo zapleza pod previs. Nekaj minut ga previdno tipa in poizkuša pa se še vedno ne more odločiti za resen poizkus. Končno le zbere dovolj poguma in previs je v nekaj preprijemih premagan. Ko si nad previsom uredi varovališ-če tudi sam zaplezam pod previs, ki se cel meter boči iz vertikale. Kmalu spoznam v čem je problem. Iz previsa namreč štrlijo majhni in ostri skalni roglji, ki na prvi pogled niso preveč trdni. V naših Julijskih Alpah se jih ne bi upal niti pošteno dotakniti, tu v Dolomitih pa držijo kot bi bili zabetonirani. Treba je zbrati le dovolj korajže in jim zaupati težo svojega telesa, ter težavno mesto preplezati hitro, brez obotavljanja, da ti ne zmanjka moči v rokah, kajti takšno »dolomitsko« premagovanje podobnih težav je sila naporno. Ko potem na enak način zdelava še naslednji previs, se stena malo »položi«. Prečiva precej v desno, do začetka stopetdesetmetr- ske zajede, ki se na vrhu izteče na krožni polici. Po njej v napornem, vendar izredno lepem plezanju, doseževa rob stene. Torek, 23. VII. Mlajša naveza je odšla plezat smer »Carlleso-Sandri« v T. Tri-este, mi pa si nabiramo moči za naš jutrišnji cilj, ki bo prav tako južna stena T. Trieste. Sreda, 24. VII. Naš današnji cilj je slovita smer »Cassin-Ratti«, ki jo je prvi splezal legendarni mojster »dolomitske vertikale« Ricardo Cassin s soplezalcem poleti leta 1935. Ob treh zjutraj smo že pokonci. Nahrbtniki, pripravljeni že prejšnji večer, se preselijo na naše hrbte. Še v trdi temi se bližamo vznožju stene, ki jo bolj slutimo kot vidimo nad seboj. Po lahkem pečevju priplezamo do široke police, s katere se stena strmo požene kvišku. Tu se začenja zares. Ko se še v polmraku pripravljamo za plezarijo se poleg nas znajdeta še dva Italijana pa še poljska in francoska naveza. Kot kaže danes stena T. Trieste ne bo samevala. Malo si oddahnemo, ko zvemo da gresta Italijana in Poljaka v sosednjo smer »Carlleso-Sandri«. Ker pa v spodnjem delu obe smeri nekaj časa tečeta skupaj, se kmalu ponovi slika iz Tissijeve smeri v T. Venezia. Zmešnjava navez se končno uredi po približno stopetdesetih metrih, kjer se v levo odcepi smer »Carlleso-Sandri«. Ostali del smeri pa nato lahko v miru uživamo v prelepih naravnih prehodih po katerih poteka Cassinova smer. Glavna ovira sčasoma postane le neznosna sončna pripeka, ki nam pošteno izsuši grla. Kljub temu, v zelo dobrih osmih urah srečno dosežemo vrh. Čaka nas še sestop, najbolj naporen in neprijeten v celih Dolomitih. Z vrha se je treba po vrvi spustiti preko sedemsto metrov visoke vzhodne stene. Prvih dvesto metrov se spuščamo po takoimenovanem »dimniku«. To je ozek in globok kamin, v katerem so zagvozdeni veliki kamniti bloki. Ob pogledu nanje ima človek neprijeten občutek, da bodo ob najmanjšem dotiku zgrmeli v globino, čeprav se v resnici niti premaknejo ne ko skočimo nanje. Ko se končno rešimo objema mrzlega »dimnika« je pod nami še petsto metrov odprte in izpostavljene stene. Po sedemnajstih spustih, za dolžino štiride-setmetrske vrvi, spet stojimo na »trdnih« tleh, na stezi po kateri smo zjutraj prišli pod steno. Četrtek, 25. VII. Srečo in Nuša sta danes, zadnji dan našega bivanja pod stenami Civette, odšla plezat težavno smer v Cima del Bancon. Luka in Filip gresta v lažjo steno Punta Agordo, midva pa si iz-bereva težavni, tristo metrov visoki, južni raz Babilonskega stolpa (Torre de Babele). Značilnost smeri je v tem, da se začne z ogromnega bolvana zagozdenega v nekaj metrov široki grapi. Po nekajurnem plezanju si na zračnem vršnem grebenu, še zadnjič letos, seževa v roke na vrhu kakšne dolomitske stene z upanjem, da se prihodnje leto spet vrneva v pravljično lepi svet gozdov, travnikov in navpičnih sten. Zvone Andrejčič T. VENEZIA smer »Cassin-Ratti« smer sestopa T. Trieste: Uspehi z našimi smučmi se nadaljujejo Tudi letošnjo sezono se potrjuje kvaliteta naših smuči na različnih tekmah doma in v svetu. Samo v obdobju od 1. 12. 1985 do 20. 1. 1986 so tekmovalci z našimi smučmi dosegli 6 zmag, 8 drugih in 5 tretjih mest v tekmovanjih za SVETOVNI POKAL in v smučarskem maratonu. Podroben pregled najboljših tekmovalnih dosežkov: 1. Alpski svetovni pokal — moški Slalom: 1. 12. 1985, Sestrieres (ITA) 2. Bojan Križaj (JUG) 6. Ingemar Stenmark (ŠVE) 8. Alpski svetovni pokal — moški Veleslalom: 15. 12. 1985, La Villa (ITA) 1. Ingemar Stenmark (ŠVE) 9. Bojan Križaj (JUG) 9. Alpski svetovni pokal — ženske Slalom: 15. 12. 1985, Savognin (ŠVICA) 9. Mateja Svet (JUG) 10. Alpski svetovni pokal — moški Slalom: 17. 12. 1985, Madonna di Campi-glio (ITA) 2. Alpski svetovni pokal — ženske Superveleslalom: 7. 12. 1985, Sestrieres (ITA) 3. Mateja Svet (JUG) 3. Alpski svetovni pokal — ženske Slalom: 8. 12. 1985, Sestrieres (ITA) 5. Camilla Nilsson (ŠVE) 4. Skakalni svetovni pokal Skoki: 70 m skakalnica — 7. 12. 1985, Thunder Bay (KAN) 1. Primož Ulaga (JUG) 2. Vegard Opaas (NOR) 7. Piotr Fijas (POL) 9. Miran Tepeš (JUG) 11. Eick Mevvborn (ZDA) 5. Skakalni svetovni pokal Skoki: 90 m skakalnica - 8. 12. 1985, Thunder Bay (KAN) 1. Primož Ulaga (JUG) 6. Vegard Opaas (NOR) 9. Piotr Fijas (POL) 12. Miran Tepeš (JUG) (i. Skakalni svetovni pokal Skoki: 90 m skakalnica — 14. 12. 1985, Lake Placid (ZDA) 1. Vegard Opaas (NOR) 2. Primož Ulaga (JUG) 11. Piotr Fijas (POL) 7. Skakalni svetovni pokal Skoki: 70 m skakalnica — 15. 12. 1985, Lake Placid (ZDA) 8. Piotr Fijas (POL) 14. Primož Ulaga (JUG) 15. Rick Mevvborn (ZDA) 2. Bojan Križaj (JUG) 8. Johan Wallner (ŠVE) 12. Jože Kuralt (JUG) 11. Alpski svetovni pokal — moški Veleslalom: 20. 12. 1985, Kranjska gora (JUG) 7. Ingemar Stenmark (ŠVE) 8. Bojan Križaj (JUG) 12. Skakalni svetovni pokal Skoki: 90 m skakalnica — 22. 12. 1985,. Chamonix (FRA) 3. Frederik Berger (FRA) 5. Miran Tepeš (JUG) 8. Matjaž Debelak (JUG) 15. Rajko Lotrič (JUG) 13. Skakalni svetovni pokal Skoki: 90 m skakalnica, 30. 12. 1985 — Oberstdorf (ZRN) 3. Piotr Fijas (POL) 8. Vegard Opaas (NOR) 10. Per-Inge Talberg (ŠVE) 14. Skakalni svetovni pokal Skoki: 90 m skakalnica, 1. 1. 1986 — Garmisch (ZRN) 3. Primož Ulaga (JUG) 9. Piotr Fijas (POL) 14. Halver Persson (NOR) 15. Alpski svetovni pokal — moški Veleslalom: 3. 1. 1986, Kranjska gora (JUG) 8. Ingemar Stenmark (ŠVE) 16. Skakalni svetovni pokal Skoki: 90 m skakalnica, 4. 1. 1986 — Innsbruck (AUT) 7. Primož Ulaga (JUG) 12. Olav Hansson (NOR) 13. Vegard Opaas (NOR) 14. Miran Tepeš (JUG) 17. Alpski svetovni pokal — ženske Slalom: 5. 1. 1986 - Maribor (JUG) 9. Camilla Nilsson (ŠVE) 10. Veronika Šarec (JUG) 11. Katja Lesjak (JUG) 18. Alpski svetovni pokal — ženske Veleslalom: 6. 1. 1986 — Maribor (JUG) 7. Mateja Svet (JUG) 19. Skakalni svetovni pokal Skoki: 90 m skakalnica, 6. 1. 1986 — Bischofshofen (AVS) 4. Primož Ulaga (JUG) 7. Vegard Opaas (NOR) 9. Piotr Fijas (POL) 12. Miran Tepeš (JUG) 20. Svetovni pokal v klasični kombinaciji 5. 1. 1986: Schonach (ZRN) 3. Fredy Glanzmann (ŠVI) 21. Skakalni svetovni pokal Skoki: 90 m skakalnica, 11. 1. 1986 — Harrachov (ČSSR) 4. Primož Ulaga (JUG) 11. Vegard Opaas (NOR) 12. Piotr Fijas (POL) 22. Skakalni svetovni pokal Skoki: 90 m skakalnica, 12. 1. 1986 — Liberec (ČSSR) 1. Piotr Fijas (POL) 5. Primož Ulaga (JUG) 23. Alpski svetovni pokal — moški Slalom: 12. 1. 1986, Berchtesgaden (ZRN) 1. Johan Wallner (ŠVE) 2. Bojan Križaj (JUG) 6. Ingemar Stenmark (ŠVE) 24. Alpski svetovni pokal — ženske Slalom: 12. 1. 1986, Bodgastein (AUT) 9. Katja Lesjak (JUG) 11. Mateja Svet (JUG) 15. Veronika Šarec (JUG) 25. Svetovni tekaški pokal — moški 15 km, 15. 1. 1986 — Bohinjska Bistrica (JUG) 8. Albert Walder (ITA) 26. Skakalni svetovni pokal Skoki: 90 m skakalnica, 18. 1. 1986 — Klingenthal (NDR) 2. Primož Ulaga (JUG) 13. Matjaž Debelak (JUG) 13. Olav Hansson (NOR) 27. Alpski svetovni pokal — moški Smuk: 18. 1. 1986 - Kitzbiihel (AUT) 7. Bruno Kernen (ŠVI) 28. Alpski svetovni pokal — moški Slalom: 19. 1. 1986 — Kitzbiihel (AUT) 2. Ingemar Stenmark (ŠVE) 29. Alpski svetovni pokal — ženske Veleslalom: 19. 1. 1986 — Oberstaufen (ZRN) 11. Mateja Svet (JUG) 30. Skakalni svetovni pokal Skoki: 70 m skakalnica, 19. 1. 1986 — Obervviesenthal (NDR) 5. Miran Tepeš (JUG) 12. Olav Hansson (NOR) 31. VVorldloppet — moški 60 km, 19. 1. 1986 — LienZ •(AUT) 2. Anders Blomqvist (ŠVE) 9. Gianpaolo Rupil (ITA) Tone Stare Še zadnji pregled smuči pred tekmo. Serviser Janez Peternel Stenmark v Kranjski gori. Levo naš delavec iz smučanje Tone Me' žnarc, desno I)olfe Vojsk Koledar množičnih tekov v Jugoslaviji 1986 02. 02. 1986 Ivančna gorica 02. 02. 1986 Ravne na Koroškem 09. 02. 1986 Črni vrh 15. 02. 1986 Mislinja 15. 02. 1986 S. Dobrava 16. 02. 1986 Kranjska gora 23. 02. 1986 Mrkopalj 02. 03. 1986 Pohorje 02. 03. 1986 Lokve 09. 03. 1986 Pokljuka 23. 03. 1986 Logarska dolina 30. 03. 1986 Kranjska gora Nordijska kombinacija: 01—02.03. Lahti 08.-09. 03. Falun 15. 16. 03. Oslo 22. 23. 03. Štrbske Plešo Tek Livarja 10,20 km Po poteh Štirinajste 10, 25 km Trnovski maraton 8,21,42 km Po partizan, domačijah 10, 20 km Patrul. tek S. Žagarja 8, 15 km Tek treh dežel Memorial 26 10,21,42 km zmrznjenih partizanov Po Pohorju 50 km Lokvarski tek 10,20 km Yassa maraton 21,42 km Tek po Logarski dolini 10, 22 km Tek na Vršič 10 km FIN SWE NOK TCH FINALE Akrobatsko smučanje: 14 —no r • • 14.-16.02. ITA 21 — 23.02. AUT 28. 02—02. 03 BRD 07.—09. 03 NOR 13—15. 03. SVVE Livigno Oberjoch Voss Salen Tekaški maratoni: 02. 02. 09. 02. 16. 02. IG. 02. 22. 02. 23. 02. 09 03. 09. 03. 16.03. Konig-Ludwig-Lauf Sapporo Int. Ski Marathon Gatineau Transjurassienne American Birkenbeiner Finlandia Hiihto Vasaloppet Engadin Ski Marathon Birkebeiner-Rennet BRD JPN CAN FRA USA FIN SWE SUI NOR C = klasični korak * S = drsalni korak Moški 16.02 Oberstdorf BRD 50 km 99 oo « (S)+ 4 x 10 km (C) ni n. 02' Len>ngrad SOV 15 km (C) 01 —03. 03. Lahti FIN 15 km (S) °8—09.03. Falun 14—16. 03. Oslo SWE 30 km (C) + 4 x 10 km (S) NOR 50 km (C)+ 4 x 10 km (S) 65 km 50 km 55 km 76 km 55 km 75 km 89 km 42 km 55 km Ženske 20 km (C)+ 4 x 5 km (S) 10 km (C) 5 km (C)+ 4 x 5 km (C) 30 km (C) 10 km (S)+ 4 x 5 km (C) la .eJneiVi25-1 svet°vnein pokalu »Vitranc« je otvoritev pripada-rnj sb0i?em . ct’’a letalskega centra v Lescah, ki so z atraktivni-»RI^AN«' tMnozlc‘ gledalcev prvič prikazali nova padala z napisom Priznanje Elanu — Organizacijski odbor »POKALA VITRANC« iz Kranjske gore Skoki: 70 m skakal. 90 m skakal. poleti 14—16. 02. Vikersund NOR 19. 02. St. Moritz SUI x 21.02. Gstaad SUI x 23. 02. Engelberg SUI X 28. 02—02. 03. Lahti FIN x X 13—16. 03. Oslo/Holmen- NOR X kollen 22—23. 03. Planica (finale) YU x X Tekmovanja za svetovni pokal v sezoni 1985/86 Alpske discipline: Moški: 01.—02. 02. Wengen 04. 02. Crans Montana 08.02. Morzine 22—23. 02. Are 25.02. Lillehammer 27—28. 02. Hemsedal 02.03. Geilo 08. — 09. 03. Aspen 11. 03. Heavenly Valley 15—16. 03. Whistler Mtn. 19. 03. Lake Placid 22.—23. 03. Bromont, Quebec Ženske: 04. 02. 05. 02. 08—09. 02 01—02.03. 08—09.03. 11.03. 15—16. 03. 18—19.03. 21—23.03. SL Piancavallo Valzoldana Vysoke Tatry Furano Sunshine, Alta Park City Vail Waterville Valley Bromont, Quebec smuk SK SUI x x SUI FRA x SWE x x NOR x NOR NOR x USA x USA x USA x USA CAN Finale x + P ITA ITA TCH JPN CAN USA USA USA CAN VSI super VbL VSL K K Finale K = kombinacija = paralelni slalom Naša jadralna letala v Avstraliji JUGOSLOVANSKI REPREZENTANTI S TREMI LETALI DG-300 ELAN V AVSTRALIJO Trije naši najboljši jadralni letalci: Ivo Šimenc, Franc Peperko in Vojko Starovič so pod vodstvom Mirana Ferlana januarja odpotovali v daljno Avstralijo na veliko mednarodno tekmovanje. Prav tam, v bližini mesteca Benalla na južnem delu Avstralije bo leta 1987 naslednje svetovno prvenstvo. Spodbudna je vest o kvaliteti naših letal, saj je na pravkar končanem državnem prvenstvu Avstralije domačin Cu-bley z letalom DG-300 Elan zasedel odlično drugo mesto. Iztok Vrčon Slika je z lanskega Svetovnega prvenstva v jadralnem letenju v italijanskem Rietiju in kaže vedro razpoloženje vse naše ekipe ob izrednem uspehu — osmem mestu Ivana Šimenca Elan med Slovenci v Švici Najbolj delaven smučarski klub slovenskih zdomcev v Švici je »Triglav«. Vsako leto prirede tudi slovenski veleslalom v enem od švicarskih smučarskih centrov. Prav te dni bodo imeli že 15. tovrstno prireditev, ki se je udeleži vedno veliko število mladih in starejših tekmovalcev, seveda na Elanovih smučeh. Ob novoletnem obisku predstavnikov društva »Triglav«, smo jim pomagali z novimi startnimi številkami, transparenti in zastavicami. Iztok Vrčon Šah Tretje zimske igre upokojencev Slovenije Srečanje upokojencev bo 20. februarja 1986 v Bohinju z veleslalomom na Kobli in smučarskimi teki na Dobra- vi pri Bohinjski Bistrici. Organizator srečanja, občinska zveza društev upokojencev Radovljica je že razposlala občinskim DU v Sloveniji bilten s propozicijami tekmovanja. Zainteresirani člani DU dobijo vse potrebne informacije pri občinskih DU. Predvideni so trije tekmovalni razredi. Zadnji rok za prijave je 10. februar 1986. Elanovi smučarski tekači Sindikalno prvenstvo Elana za 1985. leto posvečeno 40-letni-ci obstoja DO Člani smučarske tekaške sekcije Sindikalnega športnega društva Elan so v soboto, 18. januarja v smučinah na Golf igrišču pri Lescah izvedli Sindikalno prvenstvo Elana za leto 1985, ki je bilo istočasno posvečeno tudi 40-letnici obstoja DO. Tekmovanja se je udeležilo 35 moških in 5 žensk. Smučina je bila za vse, moške in ženske, enako dolga — 4 km. REZULTATI — ženske: 1. Pfajfar 16,32, 2. Šimic 16,59, 3. Dijak 17,50, 4. Kelih 19,38, 5. Šubic 24,39; moški: do 28 let: 1. Zu- pan 9,42, 2. Rodman 10,03, 3. Božič 12,05, 4. Medle 12,12, 5. Gabor 13,47, 6. Baloh 17.01; od 28—35 let: 1. Potočnik Z. 13,00, 2. Krivic 13,18, 3. Finžgar 13,28, 4. Potočnik M. 13.45, 5. Dobida 14,11, 6. Mikič 14,22, 7. Urbanc 14,48, 8. Hrovat A. 14,58, 9. Gogala 15,27, 10. Cilenšek 16,53; od 35—45 let: 1. Globevnik 14,22, 2. Resman 14.49, 3. Vrečko 15,23, 4. Osterman 15,56, 5. Šlibar 16,23, 6. Peinkiher A. 18,07, 7. Bertoncelj 18,37, 8. Bratuša 28,12; nad 45 let: 1. Jerala 13,20, 2. Kobilica 13.50, 3. Hrovat 15,30, 4. Zajc 16,33, 5. Dobre 17,11, 6. Omejc 17,42. B. Z. Zbir dejavnosti Elanovih šahistov v zadnjih treh mesecih: 1. ŠAHOVSKI TURNIR OB 40-LETNICI ELANA je bil 8. IX. 1985 v organizaciji naše šahovske sekcije. Nastopilo je 24 igralcev in 3 igralke z Gorenjske in Ljubljane. 2. ŠAHOVSKA »LESA-RIADA« V SLOVENJ GRADCU 26. X. 1985 je bila v organizaciji Tovarne meril. Od 19 sodelujočih ekip je Elanova dosegla odlično 6. mesto. 3. DELAVSKO PRVENSTVO GORENJSKE ZA ZAPOSLENE V DO IN UPOKOJENCE 10. novem- bra 1985 v organizaciji Elanove sekcije je privabilo 24 igralcev in 3 igralke iz DO Gorenjske. Na njem je Maks Vrečko dosegel zelo dobro 5. mesto. 4. NA ŠAHOVSKEM FESTIVALU »ISKRE«, 24. novembra 1985, kjer je nastopilo 40 moških in 4 ženske ekipe, je Elanova v četrti jakostni skupini osvojila 1. mesto. 5. ŠAHOVSKO TEKMOVANJE MED TOZD in DSSS je bilo 22. novembra 1985 Med šestimi je ekipa TOZD SMUČI osvojila prvo mesto. 6. NA ŠAHOVSKEM PRVENSTVU ELANA 14. decembra 1985 je zmagal Maks Vrečko. Tone Benedičič c\xm^ uAsi Zahvale Ob boleči izgubi dragega očeta MIHAELA JURKOVIČA se zahvaljujem sodelavcem metalne za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter denarno pomoč. Žalujoča hčerka Lukan Ljuba Ob boleči izgubi dveh dragih bratov FRANCA ANDERLIČA IN JOŽA ANDERLIČA se zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob sodelavcem polizdelka smuči. Žalujoča sestra Ana Por Ob boleči izgubi dragega očeta JANEZA KVASNIKA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, sodelavcem skladišča surovin pa še za denarno pomoč namesto venca na grob Žalujoči sin Jože Kvasnik z družino Ob smrti dragega očeta JANEZA SMOLEJA se iskreno zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, denarno pomoč in podarjeni venec sodelavcem iz metalne delavnice ter polizdelka smuči. Žalujoča hčerka Mojca Smolej Ob boleči izgubi dragega očeta MARTINA MESARICA se iskreno zahvaljujem vsem za izrečena sožalja, za podarjeni venec in denarno pomoč sodelavcem KSS in PAS ter IGD Elan. Žalujoča hčerka Marija Lavrič Ob težki izgubi dragega očeta ALOJZA GRACNARJA se zahvaljujeva vsem za izrečena sožalja, posebno pa se zahvaljujeva sodelavcem brusilnice in polizdelka za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča sinova — Peter in Drago Ob izgubi drage mame MARIJE ŠPINDLER se zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečena sožalja in za denarno pomoč namesto venca na grob, od sodelavcev službe kakovosti in telovadnega orodja. Žalujoči sin Bernard z družino Ob izgubi ljubljene mame KATARINE ROZMAN se iskreno zahvaljujem sodelavcem Športnega orodja za izrečena sožalja in denarno pomoč. Janko Rozman Ob težki in boleči izgubi dragega očeta ANTONA IANGUSA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja in finančno pomoč namesto venca na grob od sodelavcev proizvodnje letal. Žalujoči sin Tone Langus Ob boleči izgubi drage mame MARIJE GAŠPERIN se vsem lepo zahvaljujem za izrečena sožalja, posebno pa še sodelavcem Vzdrževanja za venec in denarno pomoč. Žalujoči sin Florjan Gašperin Ob boleči izgubi drage mame MARIJE OZMEC se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob sodelavcem skladišča orodja in kovinskega obrata ter vsem sodelavcem obeh izmen Vzdrževanja. Posebna zahvala za cvetje in spremstvo na zadnji poti Justini in Mihu Regovcu. Žalujoča hčerka Ema z družino Ob nenadni, težki izgubi dragega moža JANEZA SEDLARJA se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob od sodelavcev obeh izmen v metalni in drugim. Žalujoča žena Jovanka Sedlar in sinova Mirko in Slavko Ob boleči izgubi drage mame MARIJE BREKALO se zahvaljujem sodelavcem komunale za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoči sin Marko Brekalo Ob težki izgubi drage mame in očeta MARIJE in ANTONA FIR se iskreno zahvaljujem sodelavcem kontrole ter delavcem Plastike za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto cvetja. Žalujoči sin Vinko Fir Ob težki izgubi dragega očeta MAVEC ANTONA se vsem zahvaljujem za izrečena sožalja, sodelavcem kadrovskega oddelka pa še posebno za podarjeno cvetje. Žalujoča hči Zala Cokan Lepo se zahvaljujem za prejemanje »SMUČINE«, katero vedno z velikim zanimanjem preberem. Posebno številka ob 40-letnici Elana mi je bila močno všeč, in mi je prišlo na misel, kako bi bil moj pokojni mož srečen in ponosen na »Elan«, ki se je razvil do ene največjih tovarn športnega orodja na svetu — in za katero je tudi on napravil pionirsko delo in jo svoječasno uvedel na tržišče južnih republik. Čestitam k velikim uspehom tovarne Elan in vas pozdravljam! Flora Stroj Pripis: Pošiljateljica zahvale je soproga pokojnega Rudija Stroja iz Zagreba, ki je bil eden prvih naših uspešnih trgovskih zastopnikov za celo Jugoslavijo. (op. ur.) Zahvala upokojencev Srečanje upokojencev in borcev v Poljčah je bilo prav prijetno in to v novem okolju. Ker se nismo mogli zahvaliti za pogostitev, kulturni program in obdaritev, so me upokojenci in borci zaprosili, da to storimo preko »SMUČINE«. Torej — zahvaljujemo se za lep sprejem! Hvala sindikatu in direktorju za obširno obrazložitev razvoja in uspehov Elana z željo, da bi tako bilo tudi naprej! Čestitamo tudi pevskemu zboru »Begunjščica«, ki lepo napreduje, za poživitev pa so lepo poskrbeli mladi plesalci in humoristi. Hvala v imenu vseh! Ivan Kavčič Sodelavkam lakirnice se iskreno zahvaljujem za dragoceno darilo ob odhodu v pokoj! Fani Marolt Upokojili so se ... Slavko MALOVRH; doma iz Begunj se je zaposlil v Elanu 23. februarja 1968. Nazadnje je delal kot pomožni skladiščnik čolnov, invalidsko pa se je upokojil 23. oktobra 1985. Zdenka URBAS, doma iz Lesc je starostno upokojitev dočakala 31. decembra 1985. Zaposlena je bila v Gospodarskem sektorju, Elanu pa je bila zvesta od 10. oktobra 1956. Marica POKLUKAR, doma iz Zasipa pri Bledu se je starostno upokojila 31. decembra 1985. Zaposlena je bila v obratu proizvodnje smuči, v Elan pa je prišla 15. oktobra 1960. Živojin JOVANOVIČ, doma iz Beograda se je zaposlil v Elanu 1. aprila 1970. leta. Starostno upokojitev 31. decembra 1985 je dočakal kot višji raziskovalec v Elanovem inštitutu. Vsem skupaj čimveč osebne sreče, predvsem pa trdnega zdravja! UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Mulej Stanko, Jeglič Tone, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija, Rauh Bojan, Vrčon Iztok. Naša Smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421 — 7 — 72); naklada: 1700 izvodov. Delovni koledar za leto 1986 IZHODIŠČA: plača — enakomernost nih dni, — skrajšan je delovni teden, na delovni dan (8 ur dnevno), — upoštevano je načelo, da ima teden najmanj 5 plačanih dni, — upoštevan je termin šolskih zimskih počitnic za šole na Gorenjskem od 27. 1. do 7. 2. 1986 (2 tedna), — v planu delovnih dni sta vključeni tudi delovni soboti: — za solidarnost — za nadomestilo časa za samoupravljanje, — sobotna popoldanska izmena je prenesena na prosto soboto dopoldan, — upoštevana so stališča OOZS Elan, — vključen je kolektivni dopust (14 + 1 dan), — koledar ne velja za ma- loprodajne enote trgovine in spremljajoče službe, — republiški prazniki so dela prosti po posameznih republikah, neglede na delovni koledar. Za ostale delavce v drugih republikah je ta dan normalno delovni dan. OSNOVE ZA IZDELAVO DELOVNEGA KOLEDARJA: — število koledarskih dni 365 — število nedelj 52 — letni fond plačanih dni (po 7 ur/dan) 313 — letni fond plačanih ur (313x7) 2.191 — letni fond plačanih dni (po 8 ur/dan) 274 — solidarnostna sobota 1 — nadomestilo za samoupravljanje 1 — skupaj plačanih dni 276 — kolektivni dopust 15 — prazniki 9 — delovnih sobot 14 Lado Hegedič Me s. P Del. sob. K Del. dni Plač. dni I. 2 1 1 21 24 M M • 2 22 22 lil. 2 23 23 IV. 1 23 23 v. 2 1 21 23 VI. 2 23 23 VII. 2 8 13 23 VIII. 1 6 16 22 IX. 1 23 23 X. 1 24 23 XI. 2 1 21 23 XII. 1 1 22 23 1986 9 14 15 252 276 02 X 03 04 05 06 07 08 09 V/. p = 1 m hud NEDELJA 19 ?0 m m P R A Z NIK K KOLEKTIVNI DOPUST V izreka ZAHVALO 3owMiwipefh^ofo^tlj^M za pomoč pri opremi in izvedbi sre4ary poklicnih novinarjev — smučarjev. Ob koncu leta so se nam zahvalili poklicni novinarji — smučarji za razumevanje in pomoč pri opremi tekmovalcev, ki so odšli na svetovno prvenstvo v Francijo in tam dosegli več izvrstnih rezultatov, o katerih bomo še pisali. Tudi na našem območju se je začel razvijati atraktiven šport, zrna-jarstvo. Na sliki start iz Petra nad Begunjami PROST DAN-NEIZ. DELO PROST DAN-l.IZME. jjPROST DAN-II. IZME