Srditi boji v Karpatih in Bukovini. Naš uspeh ob Laborci. — 7570 Rus- \ uj ii. Krvavi boji pri Lupkovu in Užoku. - Pri Cisni in Baligroda smo se nek liko u«u «tvuiLi. - V Bukovini uničiti dva ruska bataljona. — Srbi so se skušali izkrcati na Cig-uiski otok, a bili pregnani. ~ Boji med Srbi in bolgarskimi četaši. — Francozi hočejo prebiti neiuško bojno črto. - Turška vojna ladja se potopila. — Med Kitajsko iu Japonsko so še ni odločiio. General med slovenskimi Slike iz vojno. Prestolonaslednik pohvalil slovenskega vojaka. Janko Fistravec, doma od Sv. Marjete pri Moškanjcih, sedaj poddesetnik pri' 84, pešpolku, piše dne 25. marca g, Jožefu Lah v lOsluSovOe pri Veliki Nedelji naslednje: Preljubi Jožel! Spet se obrnem v mislih v preljubo slovensko domovino in Te prosim, da bi mi razodel, kako je kaj doma. Tiukaj na, Rusko-Poljsktem se zmiraj spreminjajo dogodki. Dne 1, febr. nas je prišfil nadzirat naš p r e stolonaaladnilf KarJ , Franc Jt o ž e f. Nadvojvoda je vsakiega vojakai, s katerim je prišel v dotiko, posebej vprašal, kako se mu godi, Tudi mene je vprašal, od kod sem doma in kaj sem v civilu ter lcako dolgo sem ž« v vojski. K.o sem. mu aa vsako vprašanje korajžno odgovoril, me je poh-\ialil. Rekel je, da je zelo lepo od meme, da sem že od za&etka v vojski, Dne 21, lebruarja smo bili vojalki 1. bataljona 84. peSpolka skupno pri sv. maši, dne 22. februarja pa skupno pri veliklonočni spoviedi' in dne 23. pa pri skupnem sv. obhajilu. Naši vojaki so molili, da še nikdar tako. Vsak se je priporoftal preljube- mogože mu Bogu in ga prosil za srečno vrnitev v predrago domoviino. Dne 26. lebruarja pa sem sppt prišel v rove prve bojne črte in sioer 500 korakov pred sovražnika. 0 moji prvi hišici s«m Ti že pisal, kaka je bita, sedanja pa jetakale: 'Sedem metrov dolga in tri metre široka izkopana jama, katera je pokrita » drevjem ir zasipana z zemljo. Na eni strani je iz jame luknja, skozi katero se laliko splazi čljoviek. V tej liišici prebivamo dva eetovod'a, clva poddesetnika in sedem pešcev. Postelja je seveda slaba. Pa da bi še le. zmiraj taka bila, Vojaki si žvižganiio in prepevamo, da je veselje. Moji tovariši raalagajo tako smešne povesti, da bi mnogokrat lahko popokali od smeha. Res, veselo je kakor da bi ne bilo v vojski, Ruskim kroglam smo se privad:li kakor kiire koruzi. Razlooekl je le ta, da nam krogle bolj škodujejo, kakor kuram koruza. Smrti se tudi več ne bojimo, kajti bela žena ni pri nas ni6 nenavadnega; ^mrt se šopiri vsak dan okoli nas. Nekatere dni ima velike uspehe, dostikrat pa se menda žalostna poslovi od nas. Ce je bela žena vesela, pa mi žalujemo za sviojimi prijatelji, ki se poalavljajo od nas. Ce pa, je »mrt žalosttna, pa mi prepevamo, ker "Stito samf-jfuiafri slnipai kt s« h'tiijcmo zai dotn ,:in cesarja. Izvedel &em. da so Te tndi potrdili za vojaka. Ne žaluj radi tega, bodi ponosen, da si krepak mladeni5 slovenske krvi, Za domovino se boš bojeval, za njo boš prelival svojo kri. Bwli udani hlapec cesarju in Bogu, da Ti bo enkrat usmiljen sodnik! Pozdrave vsem domačim in kolegom v bodofii službi! Ivan Fistravec. vojaki pri sv. obhajilu. Ivan Tratnik, četovodja pri 87. pešpalku, pionirski oddelek, doma iz Zadretja, nam pišc s severnega bojišča: Z veseljem Vam naziianim, dragi rojaki, da Va' ši sinovi, bra^tje aii možje ptešpolka &t, 87, kakor so zvesti v. vojaški službi, tako se na bojišču zavedajo tudi dolžnosti do Boga. Veselje se je videlo na obrazih naših lantov, ko so izvedeli, da je polkovno povteljstvo izdalo dovoljenje, daj sme vsak opravih sv. velikonofina spov.ed. Ginjen je človek, ki opaauje vrle Spodnještajerce, kako pobožno se pripravljajo na sprejem sv. z-akramentov ter s spoštovanjem pristopajo k mizi Gospodovi. Res, kaJcšna sprememba! Oni, ki so kakor levi v boju in neustrašeni pred sovražuikorn, se klanjajo pred Najsvetejšim 'ter mu izkazujejo vredno mu čast Jn zahvalo, Vojaki ga prisrčno prosijo podpore ia milo&ti še v bodoče. V vednepi! spominu mi ostanet oni are^ni in ^eseli dan, ko sem v družbi gospoda gienerala pokkknil k obliajilni mizi ter smo tako skupno pnejeli sv. obhajilo. Ta dan si boin zabeležil kot najsrieCnejši dan, kar sem jih preživel v Sfidanji vojski. Kaj ne, lepo in posnieman.ia vredno! Vsa čast našenm vrlemu in priljiibljenemu gospodu podpolkovniku, Hoznerju, kateri po oftetovsko skrbi za nas, svo,je podložne, ne samo v bojih, pohodih i. t. d., temve6 na skrbi mu je tudi naše dušno stanje. Vrli poveljnik želi, da bi vsak vojak izipolnU svojo versbo dolžnost ob velikonočnem. časm Samo ob sebi je umevno, da to izvršiti ni lahka stvar na bojnem polju. Ves navdušen je naš gospod vojni kurat Marko Kranjc, kateri z vso vnemo dela, da bodo, njegovi sedanji župljani deležni velikonočiiega jagnjeta. — Bodi mu prisrčna hvala za njegpv trud! Druga&e pa ae imamo kakor navadno na bojiSču. Kadar pridemo z ,,moskali" skupaj, jim ali voščimo srefino rajžo na oni sviet, ali pa jim pete namaže. mo, da lažje bežijo, Ti'st'm, ldi niso za prvo ali drugo sposobni, pa dovolimo, da pridejo k nam. Najprej pa se morajo ločiti od svojih pušk, potem morajo vzd gniti roke in 'Sakati, kakor da bi za dež prosili in sicer tako dolgo, da ae jih usmilimo t;er sprejmemo, oziroma pošljemo v pribežališče griešnikov. Vsem rojakom mile slovenske domovine, posebno zelenega Spodnjega Stajerja, želimo \iesele velikonočne praznike! Zadrečan Itvan Trainik. Vojska vsaktga izuči, da je Bog nad nami Ivan Jurman, rezervni desetnik, doma iz Loke pri Savi, pi&e iz bolnišnioe v Gyongyos na Ogr*keii] prjj')telju v Loko: Razglednico z veseljem sprejel. Danies Vam na kratko opišem življenje, odkar sem zapustil ljubljeno domovino. Dne 10, deoembra sem se odpeljalj s 7. pebotno stotnijo iz Celja proti Galiciji. Za dva dni je vlak pripeljal do mesta Bartfa. Izstopili smo ter v mestu prenočili, Takoj sem opazi'1, da; so tu že rogovilili Rusi, kajti vrata na hišab, posebno na go&tilnah in prodajalnah so bdla razbita- Sovražnik je vse prevrgel, da bi dobil kaj plena* Drugi dan smo odrinili' za yojnimi tovariši, ki so pred nami pognali sovražnika nazaj. Še le po štiridnevnem pobojdu smo došli do pe&polka. Pot smo imeli slabo. Gesta je bila sicer široka, a frlo je na debelo blata. Sre&avali smo tren ali ga dohajali, ker y klaneih so težko speljevali, Ofo straneh oeste so ležali tu in tam poginjeni, konji., Večkra'j smo srečali tudi ruske ujetnike. Prvi dan, ko sem s pešpolktom kforakal po ce&ti severozahodno od meata Jasto, sem videl prvi& mnogo mrtvih vojakov. Po noči smo dospeli v sovražnikovo bližijno. 'Vsakij stotniji je bilo ukazano, kje naj ostane. Zavarovali sie smo z okopi. Drugi du-n dne- 19. grudna sem prišel prvič y granatni in šrapnelnii ogeni, naslednji dan pa tudi v ogenj pušk... Cez dva dni proti veftera nas v veliki premoči napade sovražnik. Morali simo se umakniti. Izgube to pot nismo imeli \ielike. Na boživgni večier smo bilij v okopih bftizu mesta Ztmigrod. Ze po dnevi se je sovražnik zafiel potnikati proti nam. Naše topništvo je dobro streljalo. Mi vsled velike dalje nisimo zai6e!li stiteljati. V: teminli' nofti sBi priplaaijo R\isi v našo blfižino. Rusi najraje ponofii napadajo, da imajo manj izgub, ker se ne vidi meriti. Napadajo seveda le takrat, kadJar so v premo6i, Tio no6 so bili trikrat v premo6i. Začel se jtei na obeh straneh lmd ogenj, ki je trajal dojlgo v noč. Pozno po no6i smo prepustili mesto sovražniku. Izgube smo imeli precejšne. Nekaj naših je bilo ujetih, Sovražnika je tadi gotovo dosti padlo, a v temi se ni videlo. Daleč se msmo umaknil:, ker amo morali varovati tren, kl je nemoteno šel nazaj. Tako aem med pokanjem pušk in v mrazu obhajal Svati \iečer, Diroigi dan simo zopet bili cel dan v okopih. Naslednji dan pa smo odrinjili proti Karpatom. Dne 28. grudna smo bili zopet v okopih y mekem hribovju. Tičali smo v blatu, kajti deževalo je že prejšni dan in vso noč po malem. Popoldne je za&elo snežiti. Pokalo je zopet oe,li dan, osobito popoldne je začel sovražnik hudo stneljati na nas, Dkrog pol 4. ure pride povelje za umikanje. Splazim se ven, a komaj sem oddaljen kakih 20 kiorakov, že me zadene strel iz sovražne puškie ter mi predere desno bedro: k areSi je kost ostala nepoš.kodovana. Padel sem na tla ter po Štirih lezel navzgor. Krogle so se zarivale levo in desno v zemljo; že sem mislil, da ne bom prišel iz tega ognja. Priporočil sem se Marijinemu varstvu in ae plazil dalje skozi gnmov.ie v gozd; dospel sem srečno do njega. Marijame jevarovala, da se mi nl še kaj hujšega prigodilo, Drugi vojaki so tudi gotovo prosili Marijo, naj bi jih varovala, kajti videl sem, da so imeli Marijine svetinjice na ftepicah. VojskaiskorovsategaizuM, daie nad namiBo g. So tudi izjeme, nekateri se nič ne zmeni. V gozdu sem vstal, opiral sie na puško ter tako lez«l naprej, Nad menoj so še vedno frčali šrapneli, Na pomoft mi prideta dva tovariša in me počasi privedeta do sanitetn-e patrulje; ta me za silo obveže ter mi pomaga daJje. Nastelai je bmrja. Spodnji del plašča, ki je bil poprej ves blafen in moker, mi j-e zmrznil. Pozno v noč sem dospel v neko vas in prenočil pri neloem ktnetu. Nato sem še dva dni naidaljeval pot. Korake siem delal malo večje kot maihen otrok!. Sedai se naJiajam v bolnišnici in a& mi obrača na bol|Se: upam, da bom z božjo pomočjo v kratkem 6asu ozdravel. Potem pridem mogofte za en 'čas v ljubli(Bni slovenski kraj, Sprejmit& mnogo udanih pozdravov, katere Vam pošilja Ivo Jurman,, rezervni desetnik. Kako se je Drameljčan Rusom izmuznil. Blaž Jesenek, posestnik in obftinski odbornik v Dramljah, sedaj kot čmovojnik prideljen h trenu na sewernem bojišfiu, nam pi(še dne 18. marca: Bil Sem kot čriiovojnik vpaklican z drugimi vred pod zastavo. Do meseca deoembra 1914 aem bil kolesarski ordouane pri 14. črnovojniškem bataljonu. Meseca decembra pa je bil tudi moj črnovojniški bataljoa poklicau v bojno 6rto ter pridel]en k 27. cToniobranskemu pešpplku. Radi alabijh! galiških cest seni moral zapustiti svoje kolo ter se podati s tovariši v bojno črto. Da sem tupatam kaikega- Rusa spravii na oni svet, ne bom našteval, pač pa Vam bom, dragi znanci, na kratko opisal, kako se mi je godilo ob božičmli praznikih na bojišču« Skopali smo si rove, da smo blli varni pred ruskimi kroglami, Bil sem imenovan za stotnijskega ordonanco. Ko je poveljnik dobil naroeilo, da se naj stotnija postavi v drugo ironto, me je poslal v prednje vrste s poveljein, da se nam naj pridružijo. Ko pridem 'tje, so bili rovi že prazn:, ker so vojakl že dobili od druge strani povelje za um kanje. Pa6 pa je bila pri tistih rovih Rusov kot mravelj,. Bil sem le še par korakov od sovražnika. Ker je bila liuda tema, mi je bila srefia mila, da sera jo lahko pobri,sal, predno so mie Rusii ugrabili. Tiornistra nisem imel, radi tega me Rusi niso poznali, ali sem Rus ali Avstrijec, Ze sem mislil, da se-m ujet, pa Mtiro se spomnim na noge, da so še zdrave. Zmuznem se za nekim jarkom nazaj proti mestu, odkoder sem prišel. Poveljnik mi je namreč pred odhodom naročil, da svojo stotnijo na.jdem na mestu, odkoder sem bil poslan, Ko pridem na imenovano mesto, pa zopet smola. ker ne »ajdem druzega kot prazne jarke. V časiii, ko sem odšel, so se tudi naši umaknili v, drugo froiito, Meni pa ni bilo znano, kam. Tako 9to.jim v temni noči osamljen.i nevede, kam s^ podati in ker nisem poznal sveta in krajev, toraj tudi nlsemi vedel, kam se naj obrnem, da pridem do-Svojih tovarišev. Kar naenkrat za6nejo od vseh slrani frčati krogle, kot čebele v majniku. Jaz pa jo uberem v nasprotno stran, ne brigaje se za krogle, kaitere so me kar obsipavale. Hvala vaemogočnemu Bogu, meme se niti ena ni imela pravioe dotakniti. Ko tako naprej marširam, nevede kam, prišel aem na polje, zopet v gozd in tako naprej. Spomnim se Svete noči. S kakim veseljem sem doma s svojimi dragimi praMOval prejšna leta presveto no6, rojstvo našega Odrešenika! Noooj pa obhajam Sveto noc1 na bojni poljani in sam taivam po (eh neznanih planjavah . . . Ko takoi marširam nekaj ur, pridem do neke naše patrulje od druzegai polka i-n se ji pridružim. Ves' izmuften potUpam v malho, a bila je oisto praznft; želodini poveljnik me je zelo pritiskal s svojimi zalitevamii, paj ni' bilo pamoči, ker tovariži so ravno isto v\6go igrali kot jazi s svojim želodoem. Prečuli smo Sveto noč. Na Sv. dan roi je bilo treba iskati svojo stotnijo. Zopet sem moral delj časa marširati, ker siem- za&el že- ve6 ur od nje. Po dolgem korakanju pridein popoldne do naSe stotnije. Ko pridem k tovarišem, ni Ražirto druzega, kakor hitro si skopad jarek za zaveitje pred* sovražnimi kroglami. Do večera smo pošiljalli sovražniku pozdravie iz na§ih puški, a tudi on nam je pridno odgovarjal. In s takim delom smo končali Božig, ne da: bi bili prisedli h kaki mizi. Sicer smo že čisto pozablli rabiti žlico, Tudi poznele sem še bil pri spopajdi'h z našimi neprijatel',i in mi je marsikatera železna ptica, mimo glave sfrčala, a nobena rae ni zadela. Kljub neprilikam in hudemu mrazu sem še hvala Bogu in DeVici Mariji, popolnoma zdrav. Konoeim meseoa januarja< je bilo nekaj črnovo]nikov dodeljenih k trenu, med njimi sem bil tudi jaz, Prideljen sem k blaigajni&lci sitraži, kjer se še zdaj nahajain zdrav. Koprnefie 6akiam na srečno vrnitev k svojim dragim domačiiB in prijateljem, kateriim. pošiljam iz dalinili krajev prisrčne pcMdrave! Blaž Jesenek- Kaj nam prinese bodočnost? Josip Karo, vojak pešpolka š|t. 54, oddelek strojnih pušk, je poslal IzobraževaHiiemu društvu naVranskem s severnega bojišča naslednje pismo. Pvsmo je začel pisati na bojaem polju- ob Nidi, dokončal pa v bolnišnioi v Debrecinu. Ob spominu na minulei 'ftase ho&em mladeničem in možem napisati nekaj vrstie. Minulo je že tri in pol leta, odkar sem se moral posloviti od domas posloviti se od V,as, prijatelji, zapustliti Izobraževalno druStvo in iti v tuj svet. Odshiižil sem tri leta, vrnil bi so že domov, a izbruhnila je voj&ka. Dolžnost moja, dolžnost nas vsefo je bila, hiteti na pomoft domovi-.a, braniti našo lepo Avstrijo pned sovražnikom. Bojeval sem se neustrašenoi, prestal seni veliko nevarnosti, koliko bridkosti in trpljenja. to more vedeti le tisti,-ki je izkusil grozote vojske. Imeli smo skoraj povsod so. vražnikovo premo5. Pet mesoev smo se bojevali brez kakega daljšega odpočitka. Cudno je, da tukaj človek tako dolgo zdrži v anegu in mraz-u, ko bi se v takem vremenu doma bal iti iz hiše. Seveda nas je že malo izmed onili, ki smo že od za^etka vojske na bojišfu. Zalibog jih že mnogo &'pi smrtno spanje v skupnem grobu. Tudi jaz ne vem, 6e se vrnem, sicer me je do sedaj Devica Marija varovala, a odprta so nam tnkaj 1106 i.n dan groba vrata. Nobeden ne ve, kaj ga 6aka. Zjutraj je še viesel in zdrav, zve&er že leži mrtev na bojišftu. K a j nam prinese bodoifinostl, bližajoča pomlad, ve sam Bog. Bil je krasen dan 17, marca. Solnoe je prijazno sijalo na s krvjo oškropljeno zemljo, kakor bi hotelo lajšati bolesti ubogih trpinov. Mi, smo imeli grozen boj.. Cel dan so udairjale smrtonosne granate in šrapneli med bojevnikie. Naše strojne puške aa strašno že- le. Kakor snopje na polju so ležali Ria9!| na plan.javi blizu mesta S Omemti naoram, da so naskakovali ;;aše atrelae jark«, a ae jim ni posrečilo,. Odbiti so bili z velikimi izgubami, Tudi jaa sem bil v tem boju ranjen, a hvala Bogu, ne težko.. Cez par tednov bom šel zopet lahko nad Ruse. S<edaj se nahajam v bolnišnici v Debreoiiiu na Ogrskem,. Želim vsem skupaj viesele prazinke ter Vas vse srčno pozdravljam Vaš udani Jožef Karo. ^trašna inuzika. Franc Verzel, doma iz S p o d n j e S e n a r s k e pri Sv. Trojici v Slov. gor., piše svoji ženi s severnega bojišča: Draga! Osem mesecev je že, kar sem se ločil od Tebe, draga žena in od Vas, ljubi otročiči. Hvala Bogu, službo imam tako, da skoro vsako nedeljo lah- ko malo pogledam v mestu B v cerkev. Najbolj veselo pa je bilo dne 18, marca, ko smo opravili spoved in prejeli sveto obhajilo. To je bila za nas velika sreča. Mnogo naših bratov že- krije tuja karpatska zemlja. Mene pa in moje prijaleije 7.»ianee: četovodje Stuheoa in Vampergerja sta ljubi Bog in Marija obvarovala vsega hudega. Cetovodja Vamperger nas je vodil v cerkev k spovedi in obhajilu, Štuhec pa je b!l nied prvimi, ki je bil pri spovedi in sv. obhajilu. In obljubili si smo, da, fe pridemo enkrat srečno nazaj v lepo našo slovensko domovino, se bomo vojni tova~ riši zbrali pri Sv,. Trojici, v romarski oerkvi tam na lepem siovenjegorišktem hribčku. Zjahvalili se bomo Bogu O6etu, Sinu in sv. Dluhu ter preblaženi Devici Mariji za čudežno rešitev. Tam bomo neprenehoma prepevaii 6ast in slavo onkn višjim bitjein, ki so naa rešila smrti na bojnih poljanah. Naivojski pravzaprav, še le človek spozna, da le vera v, Boga dajei človseku tisto vzivišeno moč, ki ga 6uva v hudih urah. Kdor tega ne veruje, naj gre na bojno črto v Karpate, kjer. kanonski ptiči; pojejo, puške treskajo,, strojne puške pa piskajo, To je grozno petjia, grozna in s t r a & n a m u z i k a. Tri meseoe sem bil neprestano skoro no6 in dan med takim petjem, Kdo me je varoval? Ne naši okop:, ne naši strelski jarki, ampak On, ki v nebeških višavah kraljuje in njegova deviška mati Marija. Tebi, ljubi Jezus in Devica Marija bomo slovenski vojaki, 6e se srečno vrnemo v zeleno slovensko Štajersko, vedno peli hvalo in slavo! Dragi domači! Vam pa se zahvaljujemo za Vaše vroče molitve, ki nas spremljajo na bojišču in so uslišane pred nebeškim prestalom. Priporooamo se Vam še nadalje v pobožno molitev, Istotako se zahvaljuiemo našim mnogočastitim, aliovenskim duhovnikom, ki se nas pri daritvah sv. maš in drugih pobožnostih spominjajo. Bog Vam bo vae bogalto povrnil. Powmo jasno in odločno, kdor dandanes duhovnikov ne spoštuje in kdor ne mara za spoved in molitve, ta nima pameti; on ima zatvorjen prostor, k|er ae pamet razv-ija in je pravi revček ter bedak prve vrste. Dragi domači! Ce bo usoda hotela, da bom mo. ral tukaj umreti, dalefi proč od svoje drage domovine, dalefi od svoje ljube že-ne, otrok in drugih doma5ih, spomnite sie me pogosto v molMvah. Na smrt sem bvala Bogu dobro pripravljen. Vse za vero, doni, cesarja! Mnogobrojne pozdrave od Vašega ofteta in moža Franca Verzel. Brat vidi svojega mrtvega brata. Jernej Peršuh, ki je od za^etka vojne na južnem bojišču, piše svojemu bratu kaplanu v Dolu pri Hrastnlku: Pisal sem Ti že, kedaj je bil naš Lojzek mrtev. Eno uro prej sva še govorila/, ko sem ga potem našel mrtvega. Dobil je kroglo ravno v možgane in mu je glavo preoej razbilo, skoro bi ga ne bil spoznal, da je moj ljubl brat. Bil je že mrfcev, pomagati mu nisem mogel več. Zgodilo se je dne 26. nov. okoli Q. ure po* poldne. Opravil sem svoje molitve, kakor se spodobi za mrtvega, a pri pogrebu nisem mogel biti zraven. Drugi dan sem šel tja, pa je bil že pokopan. Leži zraven neke reke, Piši mi, kako je doma. Ziena mi, je pisala, da je bolna, kar mi je silno fcežko, pa pomagati iip morem. Ce ljubi Bog da in Marija, bodeva se še enkrait videla, saj bo te vojske menda enkrat konec. Z Bogom. dokler se ne vidiva! Tvoj brat Jiernej. Kakor rosa na veji. Graber Franc, desetnik domobranskega pešpolka št. 26, doma iz mariborske okollce, piše s severnega bojišča: Raznoliko je življenje, ki ga imamo vojaki na bo-jišču. Dan.es nam sije toplo solnce, jutri pa brijft taka burja, da bi one, ki so bolj lažje vrste, kar odnesla s Karpato\', Mnogokrait imaimo vsega v obilici, zopet drugokrat pa nam paiek prede po želodcih. Pa sloven&iki vojaki vse neprilike dobro ^zdržimo in ae niti ruskih krogel ve6 ne bloji.mo. Nedavno sem si skopal luknjo, ki bi me naj varovala pred ru&kimi %aleznimi bodečimi sršeni. Vrtal sem kakor lisjak. Celih 11 dni sem bil v tisti luklnji. Sedaj pa smo na prostem. Ne stanujemo ve^. v, podzemsJkih palafiah. Gre nam dobro, imamo vsegal dovolj: kruha, gpeha, vina, piva vn ldobas. Pa samo Žal, da to življenje najbrž zopet ne bo dolgo. trpelo. Sneg je v kraiju, kjer sem sedaj, en meter debel, mrzlo je še tako. da kar škriplje pod nogaini. Vefi tovarišev mi je že zinrznilo, a jaz sem še hvala Bogu vedno zdrav in čil, kot riba v vodi. Vedno prosim ljubega Boga, da bi mi dal milost, da b: se še enkrat zdrav i.i vesel vrnil v ljub. nn slovensko domovino. Veseli me, da se me t;im v do niaeem kraju spominjate, mene, ubogega vojaka, če gar nsoda ie.skoro ravno taka, kakor usoda. rose m ve.i. Če veier pripiha, streae ioso /.- voje, t ko o : vojakoin, 5e sovražaa krogia piiletu Nit živi..;o .-ja m. je v liipu lahko pretrgana . . . Tako je naš3 vojašk< življenje: ,,Da!!es še evetofi in lepo rudefi, jutri zara pa že v grobu ležeč." Pa dokler bo še moja stroja; puška pokala in me bosta Bog, '\n Martfa varov;:l{\ l1ko dolgo se mi še Rusa in njegovih krogel ni treba bati. Bog z Vami! Vaš Graber Fra-.c. Pomiad v Karpatih. Pior.ir Matevž Vodošek, kViiecki sia iz Pleter. župnija Sv. Lovrene na Dvav. polju, nam pLše dn-p 29. marua s severnega bojišča: Cenjeni gospod ureJnik! Srčne pozdra\e Vaiv in vsem bralcem ,,Slov. Goapodarja"! Ali naj Vam opi&em Karpate? Tuka;šni kraji so takšni, kakor pravijo pn nas: ,,Tam je že iJog pred dav.nim easom r praznim ,žaklom' mahn I". Ce si dobro ogledaš to go rovje, lahko sprevidiš, kolikotruda in trpi.ie.ija je pre staJo najše vojažtvo, da je spravilo rujavca-Rusa z njega. Ko sem jaz pr.šel sem (10. lebruarja), je bilo p<> gorah še do dva metra a.iega, tako, da je bil tren ¦/. vozovi uemogoč, pač pa je dobro Slo s tovori:imi koi ji, ki so vso zalogo živeža in strel va znosili na lirt> tih. Pa sedaj se je že začelo tudi na Karpatlh mli pomladansko vreme. Po solnčnih nižavah in zakotjii že cvetejo prve pomladanske cvetliee. Voda nam del: sedaj, ko ae saeg tali, velske ovire.. Ceste so podobncmočvirjem, tako, da težki artilerijski vozovi komaj ko balijo po njih, Iz h:šnih okenj gledajo Ijubeznivo na mimo icloče vojake konji, pa, steveda š'<p jim ni treb;odpirati, ker jili ni. Kakšni so pa ljudje tukaj? Vere so večinom;: vsi grško-katoliškie in tudi, inč kaj ljubeznivi in zaupni. Beaede ,,s!iaga" se tukaj ne pozna, Tukaj vidite \ hiši, čie te koSe sploh smera imenovati liiše, vso imetje posestnikovo. V peč se kuri kar v liiiV; in dim sc prostovoljno sprehaja po hiši. In na peči je prostor za starega očeta in mater, ki mogočno puhata iz svojih pip. Njiliova vsakdanja jed je krompir. Pa še euega prebwalca imajo tukaj, s katerim sem tudi jaz dobro preskrbljen, namreC — .uši. Kar strah me je po gledati v srajco. VČasih pošljem kako uš v ogenj, pa poči kakor kostanj. Pa saj to ni iiobeiiO fiudo, ker jo uš taka, da bi jo brez skrbi poslal s Stirimi krajcarj po tobak. Bog daj enkrat konec tej vojski in nam za željeni mir! Mislim, da nas je nekatere lahkomislež;> zadosti izpametovala ta strašna igra. Zdrav sem šc zmiraj, hvala Bogn, 6eravno sem že osein mesecev n; vojski in sem b 1 že vel.kokrait v velikih nevarnostlh: vendar imam npanje, da mi še RusJ to pot ne izpusti sape. Upam, da bomo kmalu rafinne sklenili. Pa nehati moraim, ker moram pobrati šila in ko. pita ter iti dalje. VoSeim vesele velikouoftp.e praznikc Vam in \'sem narodno m'slečiin Slovenoem. Ce pridp pismo za sedaj prepozno, pa hranile voščila za drngo leto. Z Bogom domovvia, mili moj slovenski dom, l-e te videl kdaj ae bom! Matera Vodošek. Lepšega kraja ni, kot je Slovenija. Aloiz Stuhec, treuski oetovodja pri 87. j>ešpolku, dama iz župnije Sv. Križ na Murskera polju, nam piše: Sedaj smo že preoej 6asa nastanieni v mestn B , kjer nam je hvala Bogu tudi dana prilika. se večkrat udeležiti sv. maše. Ne morem Vam popisati, kaki občutki prešinejo človeško sroe, oe na-m je po dolgem času dana priložnost, obiskati kako katoliško cerkev! Ko sem tukaj prvo nedeljo prišel v cerkev, so ¦me veselja solze oblile> Videl sem v«6 višjili fiastnikov, med njimi tudi dva generala, kako so pobožno priaostvovali sveti maši. Na korn pa so peli fiastuiki mašne pesmi. Mislil sem si: Tukaj se niti generali ne sramujejo pripogniti svoja kblena, pred Najsvetejisim, pr. uas doma pa so priprosti ljudje, ki se vefikrat sramujejo poklekniti pred V.sogamogofti!ifli ter jo namesto v cerkev uberejo raje v gostilno. Bog mi clrt.j še srečo, da bi prišel enkrat v naSo prekrasno križevsko oerkev, kajti mnogo cerkva sern že videl v težkili šestili mesecih v Galifiji in na Ogr,skem, a tako krasne, kot je naSa, še nisom naSel, Prisrfine pozdrave Vam pošiljam, dragi križevski župljani, ter Vam želim obilo sre6e in blagoslova pri VaSih pomladaiiskih opra.vililv. Letos bodete morali s podvojeno mo^jo prijeti za delo, kajti veliko de. lavskih moči je na bojišP.u, kjer se yojskn.io.jo za našo drago domovino: tudi mi Vas bomo spremljnli v mislih. pri vseh Vsiših delih. Eiodite ml tudi pozdt-.-ljeni, vsi vaš6a:.' naSe prelepe Star,e vasi. bo lito p r « prifiani, dn. n i l e p|'č| e ;g a k r a j a . kakor ie n a š a s 1 o v <mi s k a d o m o v i n a! L i u b i t e i n. spoštujle prelepe naše slov e n s k e 1 i1 v a d e! VaS udani Al. Stuhec. Dostnvek prijatelja: Istih misli je tudi moja dufia. Ceprav sem muog<', mnogo sveta, videl, vendar lo: pže, kakor ,ie križevska eerkev nisem videl, a tndi kraji ni.so nikier tako miftni, in lepi, kakor je prelepa jiaSn slovenska domovina. NaSa cerkev nas spaja za- res z nebe&k'mi prebivalci. S Stuhecom sva skupaj. 1'ozdfav vsem ,,'Prlekom", posebao Križev6aiiom. Karui ar, stražmo^star. Konec se bliža. TopniCar Laka Tam iz Trojan (ob štajerskokraajski meji) piše dne 27. marea svojiin doma6im > se \ e r i i eg a boj i šč a: Dragi domaei! Vošfiim Vam veaele in srečne velikonoči.e praz nke. Da.es, ko to piše-in, imamo na bojišču prvi spomladanski dan. Solnce &'je tudi' na Karpatili lepo in toplo. Topovi gromijo noč in dan, da se zemlja trese. Boji so vedno hujši. Kakor levi se zaganjamo drug proti driigemii... Naši so zmiraj hujši in pogumnojši od Knsov. lipiiin, da se bomo siovenski vojaki že kmahi zmago:;lavno vrnili v ljubo nam domovino. Slovensk koreajaki poprej ne odnehamo, dokler ne zmagamo Zdrav snm ia veael ter sem se ftisto privadil vojnemn življeniu. Vse pride, pa tndi vse mine, pa tudi vojska bo minila. Mogoče je, da konec niti ni ta^co daleS, ka^ kor si m.iiogi mislijo, Sedaj bo borba šla hitreje napre . ker io lepše yrcme. Vas vse pozdra.vlja L-uka Tani. Maribor, 7. aprila. Na cesti Cišna-Baligrod severno od Lnpkovegu prelaza so se naše 6ete mofino zagrizle v rusko fronto. Jmeli snio namen predreti ruske vrste in osvo!)Oditi Przemysl ob najkrajši poti. Toda Przemysl je padel, predno je na-ša zagozda razklala rnsko maso in dobila prosto pot proti severu. Ruai so po padcn Przemysla poslali przemyslsko oblegovaluo armado, kj(5; je bilo njih stališče najugodnejše. ob cesto Cišna-Baligrod. Z velikainskim sunkom so butnili ob naše vrste. Ker so ble naše čete viiiutega &e v nevarnosti, da j,h Rnsi na tej točki napadejo od zahodne in izhodne strani, so se na Velik.il petek nekoliko umaknile. Seveda črnogledi okoli nas so bili takoj na delu iu ražširjaii so noviee, da so Rusi pr&bili našo fronto, zasedli Eperješ, Ko.šiee, marširali v Budimpešto v.i kajpada Srbi od juga tudi. Vse je iz trte izvito. Ako bi res naše- umikanje imelo veojo obsežnost, je sanioumevno, da bi se morale samogibno iiinakniti tudi naše 6ete iz jugozahodne Galieij^. ite. Bukovine. Toda od tam prihajajo poročila, da ne/samo^ae ne umikamo. ampak prodiraino. Od ostalih točk avstrijako-ruskega in nemSkoruskega lx)j šča nobemli posebnih poročil. Zaka] smo se umaknill? Porotilo našega generalnega štaba odVelike sobote dne '6. aprila prayi, da so nas ua novo uporabIjena raska ojačenja prisilila.j da smo nekoliko umaknili na obeli stranek Cišne iu Berechy Grul se borer če, sovražnim napadom preveč izpostavljene 6;ete. Da.,, poprej, na Veliki petek, so se namreč \rši'li. ljuti bo;i južiio od Laboreeva in Vicjave, to je južno od Dukie. Obenem so Ruai ardito na.padli našo fronto med I.upkovom in Užokom, Naše čete, ki so se bojevale na obeh straneh črte Cišna—Bereohy uia gališki straiiii. so pnšle v nevarnost, da jih od zahoda in izhoda sovražnik napada od strani in zato so sauekoliko umaknile v smeri proti Karpatom. Naša fro::ta, Cišna—Berechy, na kateri se je to zgodilo, je siegala kakor zagozda med niske fete i:i bi se Irila mogla držati samo, fie bi biie naše 6ete tudi na desni in levi napredovale, Ker to ofiitno ni bilo mogoče brez večjih izgub in ker so postavili Rnsi vse Stiri divizijie izpred Przemysla v Karpate med Lupkov in Užok, je bila ta poteza iz previdnosti potrebna, da so se prihranile tenm. delu naše fronte preyeli,ke izgube. Poteza je bila storjena iz previdnosti, nlkakor pa ne vsled vojne nujnosti, ker se s tem položaj naših 5et ni nič poslab. šal, niti zboljSal. Kon6no bi ilaliko rekli, da se je položaj našili 6e-t nekoliko zboljšal, ker je odpadla možnost yečjih izgub in ker se jie fronta v tem delu izravnala, toda ni po na§i navadi, govoriti ob takih prili,kah o zbolj&onju položaja. Da se pa položaj naših čet ni po.sl:ibš'il. za to nam je dokaz. da sn bili vsi rusk; napadi njv ostali fronti v Karpatih krvavo odbiti. T\idi .,e prodiranjc na tej toeki izgnbiln vps pomen, oclkar je padel Przemysl. Vreliki tedon v Karpatih. Naše čete v Karpatih so tudi na Veliki teden pokazale svojo nenavadno žilavost, ob kateri se odbijejc ¦>-si sovražni na.padi,. Namen našega vstrajanja v karjalskih postojankah je, da izmnCimo napadalno &'ilo sovražnikovo,. To se nam je v duklanski nižini že posre<^ilo. Prihodnji dnevi bodo pokazali, ali je tudi že med Lnpkovom in Užokom ruaka moč izčrpana. Ce ne, se bodo boji z nezmanj&ano arditostjo nadaljevali. Go. tovo j>a je. da vsako večje in obsežnejše rusko napadalno prodiraiije onemogočuje nepremagljive ovire, ki jih tvorijo naše izborno izbrane postojanke. Naša fron ta se razteza po dogodkih v Velikem tednu, fez Zboro, Stropko. Laborozrev. potem čez gorovjo izIickIuo od Lupkova in dalje severno od Užoka, ki je v naših rokah. Ljuti boji Velikega tedna med Lupkovom in Užokom so težili za tem, da se obkolijo naše 6ete ob tej črti in odrežejo od čet v duklanski nižini ter v južnoizhodni Galiciji in Bukovinu Ta nakana se Rusom m posrečila \kljub velikanski premoči in strašnim iz. gubam. Mi smo se ob Cišni in Berechy le neznatno umaknili. V dolini reke Lafoorca. Ker smo tudi mi dobili ojatfienja! y Kafpate, se je začelo kolo sreče kljub neznatnemu umikanju zadnji teden obračati. Na Velikonočni pondeljek dne 5. apr.la so avstrijske čete v dolini Laborce (na ogrski strani prelaza Lupkov) dosegle lep uspeh. Na izhodni strani Laborce so Avstrycw v proti'na.padu odvz>eli Rusom važne višinske postojanke, katere so Rusi dosedaj krčevito branili. Avstrijci so v boju za te posto.janke ujeli 5040 Rusov. Busi o karpatskih boiih. Zanimivo je čitati rusko uradno porotilo o karpatskili bojih,, ki je bilo izdano na Velikii petek dne 2. aprila, To poroč.Io samo najbol} pobija \se vznemirjevalne novice, ki so se širile med velikonocnimi praz. niki po naših mestih in trgih in žal zašle tudi) med kmečko ljudstvo, ki je sicer tako pame^tno in trezno, da ni dostopno sličnim babjim novicam. Poročilo se glasi: V Karpatih smo nadaljevali 3.1. marca in v isoči na 1. april svoj napad z uspehom. Napad je veljal v prvi vrsti črti Wolamšoya-Užok. Naše čete so priplezale na z ledom pokrite strme vrhove in &t> vzele po dolgem bajonetnem boju oelo vrsto važnili višin in skoro vse vrhunce v Polonina-gorovju, severno od vasij Wetlina3 Beregli in Gornuje. En naš polk je z naskokom vzel močno utrjen aovražni fort, katerega so obdajale dve yrsti utrdb. Od avstrijske strani so s pomočjO novih, te dni došlih čet napravili oelo vrsto protinapadov zapadno od železniške proge na Mezolaiboro. Te napade smo z znatnimi izgubami za sovh ražnika odbili. Pri Koziwenki smo razstrelili sovražgiku neki rov za mine, nakar so naše čete sovražnika potisnile iz rova in ga za&iedle. Stevilo ujetnikov na karpatski froiiti znašn za pretekli dan 32 oastn.ikov in 2300 mož, 4 strojne puške. Na drugih delih fronte so ui pripetilo nič posebnega. Bojevalni način za Karpate. Boji, ki se bijelo v srednjem deluKarpatov, so oci istoga časa, ko so dobili Rusi številne sveže čete in odkar jim je pri.šla na pomoč armada, ki je oblegala Przemysl, vsak dan luijši in so zdrnženi z vsemi težkočami, ki jih nudijo gorski boji. Na tem ozemlju karpatske bojne crte so se naše čete močno utrd le v prednjfh postojankah. Kier pa smo pocl nenavadno spretnim vodstvom generala Boroeviča in z neprimerniin junaštiom našega vojaštvai v nižini Dukle n.stavili prodiranje rnske premoči, pošilja rusko armadno vodstvo vse svoje razpoložljive fete v dalje proti izhodu ležeče središče bojne črte ter z njimi neprestano napada. Namen teh silnih napadov, ki so združeni z velikimi izgubami, je-, poriniti nazaj naše 6ete, ki so se že na gališki strani med prelazom Lupkov in Užok zagozdile daleč notri v ruako bojno črto. Rusj napadajo noe in dan. P,et do šest švarmlinij sledi1 druga drngi in 6e so tri ali Sitiri rnske švarmliiiije vsied našega ognja unicene, se vendar le zgodi, da se vsled tega ne61o\reškega ravnanja posreči iifi tej ali oni tački doseči nekaj delnih uspehov.. Tako se brez presledka menjava slika bojey in večkrat je treba vsled zemeljskih razmer, koj( globokih zarez, prepadov, strng rek in potokov, to ali ono opiralno tofiko, katero so sicer naše 'čete močPiO zavarovale, za. pnstiti, da se izognejo nevarnopti obkoljenja. Uvaževati se pa še tudi morajo razne neugodne razmere in vse mogo6e težkoce pri dovažanjn streliva in živeža, če se hofte dobiti pravo sliko občudovanja vrednega zadržanja naših 6et, ki kljubuje.io vsem in tudi najhnjšim težkočam. ,T e t o e n a i z m e d n a j t e ž a vnojših borb, kolikorjilipoznazgodo. v i n a. Karpatska lioina črta. Karpatska bojna 6rta, ki se razteza od Dukle do bukovlnsko-ruske meje, ni bojna &rta v navadnem pomenu hesed:e;, aanpak sestoji iz mapjšili in vefijih, na marsikaterih tof-kah vsled ncpremagljivili ovir pre. trganili, prostorno ločenih bojnih vrst, ki pa so sieveda po vodstvu spojene v enoto in celoto. Take oddelke bojnih \Vst imamo v dolini Ondave in Laborce, na 6rti Cišna-Baligrod in na črti Baligrod-Užok. Vsak oddelek. ima, svoje posebnosti, .ki omogoču.ie.jo n.jegoyo premikanje ali tn premikanje celo zahtevajo. Na tak nafin je cela bojna 6rta vijugasta črta, ki bi) seveda na ravnem bojigfiu bife, popolnntna izkl,ju5ena. Boji v enem oddelkn so veftkrat po^iolnoma neodvisni od bojev v drugem oddelkn, ?eprav aeveda nplivajo drug ua drugega. Boj tore.j ni euoten in posamezni uspehi 5c ne pomenijo odlofitve. Srditl bojl med velikonočnimi praznikl. Na karpa.tski bdini črti so ae boji tudi med ve. likonoSnimi praznikr z vso srd;tostjo nadaljevali. Posebno siloviti so bili. niski na.padi na naše postojan- ke na Veliko sobotp. Dokazano je, da so.hoteli Rusi l^raznovanje Gospodovega vstajenja namenoma motiti 7. naskoki in napadi. Značilno je, da je sovražnik na VelikonoCno nedeljo, ko so naiše čete uspešno napada le ruske postojanke in je imel sovražniki velike izgube, poslal k Avs'trijcem odposlanoa z- belo zastavo in l^rosil, naj se 6ez velikonočne praznike topovski boj ustavj1. Postopanje naših Cet. Nemški listi pišejo o karpatski bitki med drugim sled|e&e: Rusi napadajo, ne ozirajoč se na ogromne izgube, z veliko premočjo avstrijske 6ete. Kjer se Rusom posreči, da vzaanejo kako postoiauko, ki obenem ogroža druge točke našili postojank, prisilljo sovražnika s trdovratnimi boji, da nadalje % velifcanskimi izgubanv naskakuje. Vsako opirališče izrabljajo za to taktiko. pri tem pa utrudijo sovražnika z neprestanhni junaškani protinapadi. Silen ruski protlnapad v Bukovini. V Bukovkii so naše čete, ki so pognale Ruse iz Bukovine čez rneio in ki se siedaj nahajajo ob izhodno-bukovinsko-ruski meji, dne 1. aprila odbile ruski napad, ki je bil tako silen, kakor nobeden popre.išnji, Ruske 6ete, broječe 25 bataljonov pehote ter tri in pol divizij kavalerije, so napadle z vso srd.tostjo naše postojanke, toda ni' se jim posrečilo, porini,ti nazaj naših čet. Z dne 2. aprila pa ae poroča iz Cernovic: Rusi napadajo v esmmer v ozemlju pri Bojanu (mesto izliodno od Cernovic) naše postojanke In nadomeščaio vsak dan svo.;e izgube z novimi_oja<9enji. Toda yai ruski poskusi' prodirati, se lzjalovijo, pri 6emur imajo Rusi yeli,kie izgube.. Istotako brezuspešni so ruski napadi na naše postojanke na severno-zahodni strani od Bojana. Naše Sete se borijo vstrajno 171 junaško^ Krogie naših topov povzroSajo Rusom velike izgube in zabranjujejo njihovo prodiranje. Tudi boji, ki se bijejo že deset dni v severnem delu Bukovine pri iZaleš6yku, so od dne do dne srditejšu Naše čete doprinašajo čudeže junaštva in Rusi so komaj v stanu, ae ustavljati navalom naših 6et. V to svrho dobivajo vedno nove čete iz Besarabije in iz aeverno-izhodne Galicije. Naše čete pridobivajo ozemlja korak z.a korakom, Sneg, ki je vnovifi zapadel, je zelo pokvaril oeste, toda naše 6ete premagujejo vse vremenske ovire, njih razpoloženje je izborno. Na severno-izhodni strani od Cernovic so se spremeniie btke v borbe za posfojanke. V zfadnjih petdnevnih bojih ao dosegle naše čete lepih uspehov. Dva ruska bataljona unicena. Avstrijci so v Bukovi'ai izhodno od mesta Zaleščyki, kjer so dne 5. aprila hotele močne ruske č.ete prekorae.ti reko Dn.iestr,, ujeli 1400 Riusav, uplenili 7 strojnih pušk in unicili dva ruska bataljona, Avstrijci in Rusi v sneženlli plazovih. Nizozeraaki liat ,.Telegraf" po.roča s karpatskega bojišča: Nedavno se je \ Karpatili na vznožju neke gore razvil hud boj mied Avstnijci in Rusi. Borba je trajala 6 ur. Med borbo je yes 'Sas1 močno snežilo. Snežeai zameti so bili tako hudi, da je v,e5 sneženih plazov zdrknilo v dolino. Avstrijci so se na 50 metrov približali ruskim postojankaan. Sneženi plazovi so Ruse in Avstriioe zaauli tako. da se ne en mož ni mogel ganiti z mesta. Kljub temn sta. oba sovražnika streljala drug 11 a drugega. Kmaln nato je zdrknil z višine še drugi sneženi plaz, ki ,je Rnse in Avstrijce popolnoma pokopal pod seboj. Le nekaj mož je na 0beh straneh ostalo nezasutili. Rus'1 in Avstriijci so se nato v toliko sprijaznili, da so skupno odkopavali zasnte vojake. Avstrijci častno odkorakali iz Przemysla. Kakor poročajo vojni poro6eva.lci iz ru&kega glavnega stana, je avstrijska prziemysl;ska posadka ftastno zapustila, Przemysl. Ujeto avstrijsko vojaštvo je med zvoki bobnov in trobent odkorakalo iz trdniave v rusko taborišče. Castniki so korakali na fielu svojih oddelkov^s potegnjenimi sabljami, zastave nagih oddelkov so bile razvite. To se je zgod'lo na pod. lagi dogovorov pri udaji trdnjave, da se mora posadki pri odkorakanju izkazati vsa čast. Ruski generalni štab je s svojim poveljnikom na čelu mimoidoče Avstrijce po vojaško pozdravljal. Aystri]sko-srbshQ bajisU. Srbi so se hoteli Izkrcati na Ciganski otok. Madžarski list ,,Pesti Naplo" poroča dne 6. aprila: Srbske 6ete so te dni poskušale s pomočio fiolnov se izkrcati na Ci'ganskem otokn, ki leži v Donavi pri Belgradu. Avstrijci so pusfli Srbe približati se otoku, potem pa so začeli s atrojnimi puškami moftno streljati na nje. Med Srbi' ie nastala s;lna zmešnjava. Sovražnik se je naglo umaKnil na srbako stran. Srbi obstreljevali Oršovo. Za časa vojske so se ob spodnji Donavi le red. kokedaj vršiii boji. Srbska artiletrija je dviakrat o!> streljevala Pančovo, Bazias in Oršovo in enkrat Zemuiii in M.trovico. Naši zrakoplovo. so opetovana krožili1 nad srbskimi postojankaimi.. Posrečilo se jiim je (elo pripluti1 do srbskih mest Lazarjevac iu Gorni Mi. lanoyac. Pred tremi tedai, so pa tudi Srbi dobMi iz Francije uekaj zrakoplovov. Prejšnji teden so napravili Srbi \ee poskusnih poletov, toda naše obirežne ba;erije so jih vselej pognale liazaj. Srbi so nato znčeli obstr.elj,evat;, s &ivojimi topovi, kl so postavljeni pri krajili Tekia in Si'p, naše postOjanke zadaj za Oršoyo. Srbi so streljali preko raesta in le redkokedaj je itadel kak strel v mesto rOršovo samo. U.iG 31, marca so pa zaeeli Srbi hndo obstreljevati ne morda naše baterije, ki se naiiajajo pri Oršovi, ampak odprto me-,to Oršovo samo. Oddanih je bilo yeč kakor 100 grasiatnih s^trelov. Prebi\ialstvQ OrSove se je poskrilo v kleteh in le ena stara ženioa, en delavec in en otrok so bili lahko ranjeni. Granate so napravile nekaj ško. de na dveh hoteLli, na vojagnici in na poslopju obmeine policije, kakor tudi na poslopju železsiiške postaje. Padale so tudi bombe na cesto, ki pel.;e proti Rumuniji. Na otokn Ada Kaleh, ki je v Donavi blizn Oršove, je b-la nekoliko poškodovana turška mošeja, lcakor tudi neko tamošnjo vojaško poslopiie. Garibaldi pomaga Srbom. Iz Bukarešte se poroča: Srbski politični krogi so obveščeni, da pride Garibaldi s svojimi prostovoljci, s katerimi se je bojeval na francoskem boiišču, v Srbijo, kjer bo poskusil svojo vojno srečo, Iz Franci]e so Garibaldinci morali na sramoten način oditi, ker se jim je oSitalo, da so zajSje narave. Upad Bolgarov v Srlbijo. lz Niša ae poroča: V no6i od % na 3. aprila so udrli številni bolgarski četaši, ki sa Mli oblečeni kakor bolgarski vojaki, v srbsko ozemlje in so napadli obmejni srbski kraj Valandovo. Srbske obmejne stražo so se morale pred upadlimi četašK umakniti proti Sirumici. Bolgarski 6etaši so zavzeli yse višine na levem bregu reke Vardar, Število upadlih bolgarskili četašev &e eeni na 2000 mož, V teh boiih je padlo 80 bolgarskih četašev in 60 mož srbske obmejne straže. Zatrjuje se, da je na bolgarski meji pripravljenih 20 tisoč bolgarskih četašev za upad v Srbdjo. Srbske obmejne straže trdijo, da poveCmjejo četašem bolgarski Caštniki. Srbska vlada zatrjuje, da je imela pri tem upadu bolgarskih četašev bolgarska vlada vmes svoje roke, a bolgarska vlada se j.e izjavila, da ni v nobeni zv,ezi z npačbm feetašev na srbsko ozemlje in da četašem niso poveljevali bolgarski 6astnik)i. Bolgarska vlada zahteva od Srbije, da srbsko vojaštvo ne sme atopiti na bolgarska tla, 6e zasleduje uporno^ srbsko prebivalstvo ter da naj ne strelja na bolgarske obmejne straže, da se na ta način zabranijo dogodki, ki bi utegnili imeti prav resne posledice. Ceprav je ta dogodek za enkrat poravnan, povzrofia vendar v Londonu, Parizu in Petrogradu no malo skrbi, ker se razmere,. ki vladajo med Bolgarijo in Srbijo, ne morej« imenovati prijateliske.  HBmSho-francosho boHe. Maribor, 7. aprila. Na Irancoskem bojišlču se ,'e vršlo v zadnjin dneh precej žhiahno gibanje zlasti v ozemlju trdnjaive Verdun. Z močnimi četami in s številno artilerijo so napravili Francozi dne 5. t. m. severno '.u izhodno od trdnjave Verdun napade na nemške postojanke z naineaom. predreti nemško bojno 6rto med rekama Maas in 'Mosel. Toda kakor pra.vi.jo nemška poročila, vsi poskuai Francozov &o se izjalovili. Vkljub velikim izgubaro, ki ao jih imeli Franoozi pri teh napadih, razvrščajo vnoviifi svoje 6ete, iz 6esar se sklepa, da bodo svoje poskuae, predreti na tem ozemlju nemško bojno črto, ponovili. Tudi general Joffre je baje naznanil \ažne dogodke na bojišču, Pudmorski boji med Nemci in Angleži. Na Angle&kem v.lada nemala iievolja, ker se angleške bojne ladje dosedaj še niso upale spustiti v odldiMlai boj z nemškinii podmorakini fiolni, ki' ob angleškeni in francoskem obrežju delajo Angležem in Fran. oozom veliko preglavio, V&liki angleški l'sti prinašajo zadnje dni uvodnike, v katerih se poveljstvo angleške mornarice pošteno napada radi nedelavnosti in neuspehov angleških bojnih ladij. Angle&ke križarke križarijo po tujeni morju in ob Dardanelah, a niso prišle še nikjer siovražnikom do živega. — Nemci' so v času od 24. marca do 3. aprila potopili zopet 8 angleških ladij. Niizozemska, torej nepristranskai poročila, pravijo, da so nemški podmorski čolni samo vmorski ožini mied Fraucijo in An^lijo v 6a.au ocl 18. februarja do 25., maroa potopili 70 angleških trgovskih ladij, torej približno po dve na dan. Pokg teli pa so Nemci potopili večje število angleških ladij tudi na od_ prtem morju. Francosbe izgube pa znašajo 16 obrežijli in 46 trgovsk-h ladij. Rusija-Tupčijo-()nglija-Franci]a. Turška vojna ladja se potoplla. Turško vojno brodovje se je d:.e 3. aprila pojavilo pred ruskini mestjm Odeso (ob Crnem morju). Nazvil se je boj. Turške lad> so potip le ruska parika ,,Provideiit" ih ,,Vastož lajo", Moštvo potopljenih parnkov so Turki u.eli. Med bojem se je turška križarka ,,.Medžidije" približala odeški obrežni utrdb Očakov. Ladja ,,'Medžidije" je z^adela pri tem na mino ter se je potopiia. Oatale turške ladje so posadko ponesrečene turške ladje rešile. Predno se je križarka potopila. so T.urk; vzeli z topov zatvornire in so križarko sami s torpedi unieili, da jo Rusi pozne.'e ne bi aiogli poz ;e,e dvigniti in zase uporabiti.