21. štev. V Ljubljani, dne 30. maja 1901. XI. leto.
Izhaja vsak Četrtek ter Btane za V8e leto 1K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati MNarodnl Tiskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Pomislite in sodite.
Ljubljanski škof je sklenil napraviti svojo posebno gimnazijo in svoje posebno vzgajališče in je pred kratkim res začel s stavbo.
Stvar bo veljala veliko denarja. Cerkev ima sicer na Kranjskem okrog trideset milijonov kron premoženja, in povrh imajo še posamezni duhovniki veliko premoženja in jako lepe dohodke, a vendar se bo za škofove zavode, ki bodo stali v Št. Vidu nad Ljubljano, dobilo le jako malo cerkvenega in duhovniškega denarja. Ogromno večino potrebnega denarja bo škof izprešal iz našega revnega slovenskega ljudstva.
To revno slovensko ljudstvo na Kranjskem bo torej zložilo tisočake in tisočake. Človek bi mislil, da bo slovenski škof to vpošteval, in da bo ta slovenski škof, ko zida s slovenskimi tisočaki, dal vendar domačinom Slovencem kaj zaslužka.
Pa ne! Kranjski škof ne trpi Kranjcev, slovenski škof menda ne trpi Slovencev, zakaj kar je pri ti stavbi dobrega zaslužka, snedli ga bodo tujci, in tujci si bodo napolnili žepe s tisočaki, ki jih jo škof izprešal iz slovenskega 1 j u d s t va n a K ranj-sk em.
Za škofove zavode je bilo potrebno načrtov. Na Kranjskem imamo mnogo jako dobrih strokovnjakov, ki bi bili v popolni meri kos svoji nalogi in bi bili lahko napravili te načrto. Škof pa tem domačinom ni privoščil zaslužka, ampak je šel iskat doli na llrovaško necega neznanega človeka, ki je napravil načrte, in Bi s h love uski m denarjem nabasal žepe.
Za zgradbo je bilo potreba tudi stavbnega vodjo. Tacih imamo na Kranjskem mnogo in jako izvrstnih. Toda škof ni nobenemu domačinu privoščil tega zaslužka, ampak jo od nekod iz nemških krajev privabil necega Nemca, strupenega sovražnika Slovoncov, ki nima nobenih šol in jo popolnoma nosposoben za svoje delo. UajŠi, kakor sposobnemu domačinu Slovencu, jo dal škof ta lepi zaslužek tujcu, ki zaničuje tisto ljudstvo, • čigar denarjem si mož žepe polni.
Za stavbo je bilo treba stavbenika. Imamo jih na Kranjskem mnogo, prav izvrstnih. Škof jo bil delo že obljubil vnetemu slovenskemu klerikalcu Simonu Treotu, ali preklical je svojo obljubo in šel doli v Bosno iskat necega Holza, samo da ni domačin ničesar zaslužil.
Za stavbo je treba sedem milijonov op oke. Imamo na tucalo izvrstnih slo-
venskih izdelovalcev opeke, ali škof tega zaslužka ni privoščil Slovencu, ampak je opeko naroČil pri nemški, Slovencem nasprotni stavbni družbi.
Škof ima v Gornjem gradu veliko gozdov. Tam seka zdaj vse vprek, da dobi denar, ki ga bo založil za njegove zavode, dokler ne bo iz kmeta izprešal potrebnega denarja. Okrog Gornjega grada je vse polno kmetov, ki žive od tega, da od škofa les kupujejo in ga na flosih izvažajo. Ce bi tega ne imeli, bi morali poginiti. Škofu pa se ti domači slovenski kmetje nič ne smilijo, ni jim privoščil zaslužka, ampak ves les prodal nekemu Lahu iz Milana, kmetje pa naj vzamejo beraško palico v roke ali pa naj gredo v Ameriko.
Tako podpira slovenski Škof Jeglič domačine. Premišljujte o tem in potem sodite, kako se naj imenuje to nezaslišano početje ljubljanskega škofa.
Nedeljska premišljevanja.
PiBe katolifiki duhovnik.
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem : Hodite usmiljeni, kakor je VaS Oče usmiljen. Ne sodite in ne boste sojeni; ne pogubljajte in ne boste pogubljeni; odpuščajte in vam se bo odpustilo. Dajte in vam se bo dalo; dobro, natlačeno in potreseno, in zvrhano mero Vam bodo dali v VaSe naročje. S kakr&no mero nam-roč boste merili, s tako se bo vam odmerj alo.
Iz Evangelija sv. Luke.
Kristus je učil vero ljubezni, vero usmiljenja in odpuščanja.
Toda kakšni so naši klerikalci. Poglejte okrog sobo in videli boste, da so ravno klerikalci največji odpadniki od Kristusove vere.
Tudi mej duhovniki jo tacih, ki so izdali Kristusov nauk o ljubezni. Je pa tudi tacih, ki so vredni njegovi služabniki. Toda ravno tisti, ki niso vredni po-svečonja, ho najbolj glasni in hočejo vso pod svojo komando spraviti. Kristus je rekel: »Mojo kraljestvo ni od tega sveta«, a novredni duhovniki so vedno vtikajo v posvetno zadeve.
In kaj vidimo na nevrednih duhovnikih?
Jezus je rekel: bodito usmiljeni — nevredni duhovniki pa preganjajo vsacega, kdor so jim v posvetnih zadevah ne pokori, neusmiljeno, in mu kradejo čast in poštenje, četudi je v resnici veren in pobožen.
Jezus je rekel: »Ne sodite in no boste sojeni« — nevrodni duhovniki pa obsojajo vsacega, tudi najpoHteOfJŠOJf* človeka, tudi če še tako vzorno živi, samo ako neče bili suženj klerikalcev. Ti
nevredni duhovniki hočejo sploh vsacega soditi, sami pa hočejo biti vzvišeni nad vsako sodbo. In vendar sme po Kristusovih besedah samo tisti upati, da ne bo sojen in pogubljen, kdor drugih ne obsoja in ne pogublja.
Jezus je rekel: »odpuščajte in vam se bode odpustilo« — toda politikujoči nevredni duhovniki ne poznajo odpuščanja ampak samo sovraštvo in maščevanje.
Toda Kristus je tudi rekel: »S kakršno mero boste merili, s tako se vam bo odmerjalo. Po tem, ljubi kmetovalci, se ravnajte. Kakor vam duhovnik meri, tako vi njemu odmerjajte, če je pošten, pravičen in usmiljen, spoštujte in ljubite ga, če pa ni, pa mu tudi vi odmerjajte s tisto mero, kakor on po svetopisemskih besedah: Oko za oko in zob za zob.
Politični pregled.
Državni zbor je v zadnjem tednu dognal razpravo o drugi železnični zvezi s Trstom, h kateri spada tudi bohinjska železnica. Pri tej priliki se je dr. Fer-jančič odločno zavzel za zgradbo železnice v Tržič, potem za podaljšanje kamniško železnice in dolenjskih železnic. Drž. zbor bo zboroval do 12. junija.
Deželni zbori so sklicani na dan 18. junija, a poletno zasedanje bo trajalo samo nekaj tednov. Dež. zbori se na jesen bržčas šo enkrat snidejo, potem šele bodo volitve.
Vojna v Južni Afrikf. Angleži obu-pavajo, da bi mogli premagati Bure. Te dni so Buri v hudi bitki blizu Pretorije Angležo hudo naklestili, tako da angleško časopisje žalosti in jeze kar besni.
Dopisi.
Iz Št. Vida pri Ponikvi. Nekateri ljudje 80 poboljšajo, ako so jih včasih po-žebta. Lo naš župnik je stvarca, ki sili venomer v lug.
Na vnebohod in zadnjo nedeljo nas je zopet napadal. To pot si je izbral za prodmet kmečko fajfe, češ, da mu tako smrdijo, da no more pridigati in maše peti. Zagrozil jo, da ne bo zanaprej delj Časa pridigal nego po pet minut, in da ne bo toliko časa pete maše, dokler bodo bodo kmetje nosili pipe v cerkev.
No, kmetje pravijo, da volja tudi tiha maša toliko pri Bogu, kolikor peta, s tem da jih župnik nikakor ne more kaznovati. Njegovih »pridig« pa bo že do grla siti. Zatorej bodo zanaprej še bolj pipo v cerkev nosili, da ne bo župnik prav nič pridigal. Boljše nič, nego kaj slabega.
Zdaj pravijo kmetje, da ne bodo zidali cerkve, ampak da si bodo dali iz navoženega kamenja napraviti posebno shrambo, v katero bodo shranjevali pipe, predno stopijo v cerkev. Pametna misel.
Na praznik Kristusovega Vnebohoda, ko je razsajal na prižnici, pozabil je okli-cati ženina in nevesto. Vsled tega ju je precej oškodoval in bo moral hočeš nočeš v svoj žep poseči, da poravna škodo. Naj bi ga še tožila ženinova mati in nevestin oče zavoljo žaljenja časti, ker ju je tako surovo odslovil.
Konečno pa prosimo si. upravništvo »Rodoljuba«, naj utrpi po en iztis svojega lista in ga pošilja našemu fajmoštru brezplačno, da mu ne bode treba vedno od hiše do hiše letati in »Rodoljubov« prosjačiti. Mož je skop, zato si ga ne naroči. Bere ga pa rad. Zato pa storite dobro delo, ako mu ga pošiljate, morda se tudi on kaj lepega iz njega nauči. Prosimo, da bomo imeli mir pred večnim nadlegovanjem in fehtanjem.
Iz Lod pri Konjicah. Dopis jo pravzaprav iz Bele cerkve na Dolenjskem, a naslov mu dajemo iz Loč, ker se je zgodila popisana reč tam.
Poslušajte! V Ločah se redi fajmo-šter po imenu Lednik. Ta ima teto, z imenom Jožefa Kurent. Doma jo iz Griž. Omožila se je v neko vas blizu Novega mesta. Mož jej umrje. Žena izroči malo posestvo svojemu sinu, ki pa zapravi svoje posestvo in materin provžitek. Uboga vdova se preseli k neki kajžarici bliz u Bele cerkve, kjer životari od dne do dne.
Pred nekaj dnevi izrazi žoljo, obiskati svoje sorodnike na Štajerskem, zlasti župnika v Ločah, kateremu jo teta. Neki mož v Beli cerkvi, ki jej pogosto iz stisko pomaga, jej to odsvetuje rokoč: »okoli duhovnov se nifar ne vlači«. Žena ga ne posluša, ampak se napoti vkljub svoji starosti na pot, ter dospe v potih dneh vsa utrujena in lačna v farovž v Loče.
Z nepopisno radostjo pozdravi na mostovžu stoječega župnika sorodnika in ga, razkrivši mu svojo revščino, milo poprosi podpore. Župnik pa — čujte! — jo noče poznati, kaj še jo s Čim obdariti. Žena prosi še mileje, župnik postaja še trdosrčnejsi in jej proti colo s policajem. Ženi vskipi kri. Očita nehvaležnemu župniku, kako mu jo, ko je bil še bogoslovoc, dajala staro »cvancgarco«, katero jo prej odrgnila, da bi se bolj svetile, da bi bile vredno »gospoda«, in da bi so ta mogel ž njimi pobahati. Nič ni ginilo trdosrč-nega in neusmiljenega župnika. Odhajajoč iz farovža zakličo v dno dušo užaljena žena: »Prav ima »Rodoljub«, ko pravi, da
so farji naj........« (no moremo vseh
besed zapisati).
To jo žena pripovedovala najprej na sosedni Ponikvi, kjer jo iskala tolažbo kruločomu želodcu in povsod na dolgem potu nazaj domov. Zabeležimo ta grdi čin loškega fajmoštra s pristavkom, da smo Be o resničnosti povedanega takoj prepričali.
Kdor še zdaj no verjame, da niso naši duhovniki pravi kristijani, temu ni vefi pomagati. _
Domače in razne novice.
Osebne vesti. Za notarje bo ime novani  notarski   kandidatje  gg. Janko Hudovernik v Kostanjevici za Kranjsko
goro, dr. Josip Barle v Slovenski Bistrici za Tržič in Matevž Hafner v Ljubljani za Senožeče. Notar v Senožečah g. Mihael Korbar pride v Lož.
Deželni odbor kranjski vložil je na državni zbor peticijo za železnico Kranj-Tržič, Trebnje-Šent Janž, in za podaljšanje dolenjskih železnic v Belokrajino.
Z Dnnaja se nam poroča, da dobe v Žireh v kratkem sodnijski uradni dan. Županstvu gre vsa hvala, da se je za to prepotrebno zadevo s tako vnemo zavzelo.
Žnpan g. Hribar bo v soboto praznoval 251etnico kar vodi generalno zastopstvo banke »Slavije« v Ljubljani. Prevzel je vodstvo v neugodnih razmerah, a s svojo čudovito eneržijo in delavnostjo je dosegel uprav velikanske uspehe in za banko »Slavijo« takorekoč zavojeval ves slovanski jug.
Občinske volitve na Rakeku. Po roča se nam: Sedaj je dr. Žlindra prvi na vrsti, da bode umeščen med častne občane na Rakeku. Vzrok jb ta-le: Pred meseci vršilo so se volitve tukajšnjega farškega župana. Odborniki v županstvu so skoro sami analfabeti; črni so, ali vendar zvite buČice imajo ti posvečene!, ker pri prvih volitvah so skoro polovico naprednih volilcev izpustili iz volilne liste. Zato jo bila prva volitov docela ovržona. Šlo se je takrat za prvi razred, ker tretji jo namreč »brezverski«, drugi rimsko katoliški, samo za prvega so še sedaj ne ve, kako bodo krščon. Ker pri prvih volitvah ni šlo tem zvitim črnim bučicam vse v redu. so precej po volitvah izvolili župnika s Planino častnim občanom na Rakeku, za zasluge, ki si jih je pridobil, ko jo prišel parkrat na Unec, torej v tujo faro, in ne na Rakek mašo-vat, ker na Uncu niso imeli nekaj časa gospoda nunca. Izvolili so ga s tem namenom, da bodo v prvem razredu en glas več imeli pri prihodnji volitvi. Pred par tedni vršilo so so volitve vnovič, trda ju šla v prvem razredu na obeh straneh. Ali zvite bučiee so si znalo lakoj pomagati. Večina komisije je bila klerikalna, (n ko ju uvidela, da jim gre Žo voda v grlo, ni pustila volili par naprednim gospodom, kateri so imolf pravico voliti v prvem razredu, in zmaga jo bila takoj njih. Začeli so takoj možnarji pokati, in slišalo se je klice: vse za sveto vero in za našo duše. Ali gloj čudo, čez par dni bila je volitev prvega razreda ovriona, zaradi onih gospodov, katerim niso pustili voliti. Pa zvito farovško buČice so se takoj nekaj domislile. Dnu 19. maja skličujo sojo in izvolijo dekana iz Oirknice častnim občanom na Rakeku, za zaslugo, ki Hi jih jo pridobil, dajosprosil škofa, da ne bodo namreč pot let mase tukaj na Rakeku, ker vas jo premajhna, ima komaj 150 številk, in ker tudi on noče, da hi njegovi kaplančki hodili culo pol uru daleč, parkrat v letu maševat. V kratkem bode volitev župana v prvem razrudu vnovič, in ako tudi tedaj ne bo šlo farškim butieam po njih volji, namenili so izbrati dr. Žlindro v prihodnjo za častnega občana, zasluge njegove bo še tajnu. Pa ko bi bila tukajšnja okolica polna župnikov in dekanov, bil bi Žlin-drovič gotovo tudi zanaprej zadnji na vrsti.
Antlrak
Kramarska agitacija v cerkvi. V
Vidmu prt Dobrepoljah bo prinesli dne lil  maja novorojenčka neke oglarsko rod-
bine h krstu. Za botra je bil neki trgovec? iz Trsta, čigar ime je eventuvalno na razpolaganje. Župnik je botra najprej vprašal, če je katoličan, in ko je boter to potrdil, ga je župnik začel izpraševati, po kaj je prišel tja. Trgovcu se je sicer to izpraševanje zdelo precej impertinentno, vendar, ker se ni hotel prepirati, je povedal, daje prišel radi kupčije z ogljem, če je tržaški trgovec mislil, da je eksaminiranje s tem pri kraju, se je zmotil. Župnik seje namreč začel prepirati s tržaškim trgovcem, zakaj kupuje voglje od g. Klinca in ne od g. Pive, češ, Piva je krščanski mož, Kline je pa liberalec. To se jo zgodilo pri krstu. Dotične priče so vsak čas na razpolaganje. Kako ime zasluži tako postopanje, ni treba praviti. Mi le ne razumemo, kako se morejo taki duhovniki, kakor je ta župnik, še čuditi, da je nihče več ne spoštuje, ampak se jim vsakdo ogiba.
Farovške klobase pred sodiščem. Kazensko sodišče v Radovljici ima zdaj že nekaj tednov sem mnogo skrbi zaradi farovških klobas. Radovljiški dekan je namreč vložil tožbo proti trem osebam zaradi žaljenja časti. O teh tožbah so so vršile dolge obravnave. Samo vsled jedne teh tožb so bile tri obravnave in je bilo zaslišanih 10 prič in vse to zaradi — farovških klobas. Stvar je naslednja: Neki petek je prišel v župniščo neki dečko po dekanov podpis. Oglasil se je v kuhinji in prišedši domov povedal, da je videl na štedilniku v župnišču klobase. Gospodar je dečka posvaril, naj tega ne govori, češ, da se jo morda zmotil. Dečko pa jo na to izpovedal, da je zmota izključena. Videl jo klobaso prav natanko, in zdelo se mu je takoj čudno, kako da v župnišču v p u tu k klobase kuhajo. Njegovo začudenju je postalo še vočje, ker jo kuharica hitro stopila pred klobase in * z dečkom govorila čez ramo, sicer so pa klobase tako »fajn dišale«, da dečku kar niso šlo iz spomina. Dečkov gospodar jo to, kar je bil slišal, povedal v gostilni in tako so jo ta novica raznesla po Radovljici. Ko ju bila žo pozabljena in se nihče več ni zanjo zmenil, oglasil so jo nakrat g. dekan s svojimi tožbami, češ, da so mu očita, da je v petek klobaso jedel. Pri obravnavi je dekan odločno zatrjeval, da v petek ni klobas jedel, njegova kuharica jo prisegla, da listi dan, ko jo bil omenjeni dečko v farovžu in jo videl klobase, ni bil petek ampak ponedeljek, in tudi kaplan Cemažar se jo pri tretji obravnavi natančno spominjal na neki detajl, katerega se pri prvi obravnavi ni spominjal in jo prisegal na ta detajl, s katerim je hotel dokazati, da je bil takrat ponedeljek, ko ho v farovžu klobase kuhali. To, kar sta pod prisego izpovedala kuharica in kaplan Cemažar pa jo ovrglo sedem popolnoma nopriza-dotih prič. Po teh zapriseženih pričah se je dokazalo, da ju bil listi dan, ko so v farovžu kuhali klobaso, res petek. Sodišče je tudi r*es oprostilo toženega gospoda in obsodilo g. dekana v povrnitev stroškov. Ali bo klobase teh stroškov vredne, ju druga stvar.
Hudomušni volilci 5. kurije v Kamniku bo z dr. Žlindro za binkoštne pravnike napravili posebno šalo. To nedeljo jo dobil dr. ŠuBloršič iz Kamnika posl»n »foglovž«, v katerem jo bil golob. K6B» Kamničanj« ho dr. Žlindro lino »potegnili«*. Strasni poraz, ki je ŠusterSiča zadel
<drž. zboru je dokaz, da je moža zapustil *v. Duh, ki je še v Ribnici iz njega govoril, in zato so mu poslali goloba, nadevajoč se, da pride tako nad dr. Šusterši-•"čem zopet razsvetljenje. Tudi »cahne« in »rigelne« za coprnije mu pošljejo, da jih 3)0 nosil pri sebi za slučaj nove nesreče, zakaj Kamničanje bi bili silno žalostni, ako bi ta izvrstni poslanec odstopil, in ga hočejo na vsak način še ohraniti domovini.
Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društev je imela o binkoštih na Bledu ■občni zbor. Blejci so učitelje znamenito sprejeli in s tem pokazali, da znajo cediti učiteljski stan. Zborovanje je pokazalo, da se učiteljstvo zaveda svoje naloge v slovenskem narodu. Lahko smo ponosni na tako vrlo učiteljstvo.
Občinske volitve v Teharjih pri Celju so za slovensko stranko slabo izpadle, kajti večino so dobili nemškutarji.
Za pogorelce v Gorenji vasi je -cesar daroval iz svoje zasebne blagajne 2000 kron, vlada pa je za sedaj nakazala 10.000 kron.
Nezgoda na južni železnici. Dne 26. t. m. zjutraj ob pol 4. uri odtrgalo se je med Borovnico in Logatcem, to stran takoimenovanega Štampetovega mostu od tovornega vlaka zadnjih 15 vagonov. Železniška proga od Logatca proti Borovnici ima močen padec; le blizu omenjenega mostu jo je nekaj vodoravno in tam je moral  strojevodja  vlak  s strojem malo potegniti, in pri tej priliki so je odtrgalo 15 vagonov. Strojevodja jo vozil svojo pot *iaprej, ali odtrgani vagoni dohiteli so prednji del vlaka in trčili vanj s tako «ilo, da se je 12 s petrolejem, rižom in inilorn obloženih  voz popolnoma razbilo, *drugi trije pa so več ali manj poškodovani. Promet je bil popolnoma ustavljen kajti vsi ti razbiti in poškodovani vozovi ležali so nakupičoni eden vrhu druzega tfavno v neki zaseski, kar je odstranitev teh razvalin jako otežilo.   Škoda znaša baje 200000 kron. Na vseh 15 vozovih ni bilo, izvzomsi zadnjega, nobenega sprevodnika, zatoroj so ni mogla nesreča preprečiti. Iz tega je tudi razvidno, da je prevelika štedljivost juž. železnico največ kriva nesrečo.
Stekli psi na Dolenjskem. Vlada jo pasji kontumac raztegnila na vos krški politični okraj in novic naročila, da so morajo votorinarnopolicijsko odredbe najstrožjo izvrševati. Zajedno opozarja vlada tudi prebivalstvo, naj se strogo ravna po izdanih odredbah, ker je to neizogibno potrebno, da bo kuga zatre. Kdor greši proti vladnim tozadevnim odredbam se hrv/. izjeme kar najstrožje kaznuje.
Aretovan duhovnik Zadnjič smo fcopot prijeli duhovščino, naj vendar pri-niorno preske^i za tistega kaplana Bo-*eljaka, ki jej dola tako velikansko Hra-*noto. Naš opomin ni nič zalegel. Za Molitve ima duhovščina vedno doati denarja, ali za nesrečnega Bobrata ga nima. ^ Vrhnike se nam poroča, da bo orožniki v soboto zjutraj ob pol štirih prijeli kaplana ^ezeljaka, ter ga pripeljali na županstvo. lWeljak, nekdaj lop fant, jo bil ves se-•tradan, zanemarjen, umazan in Btrgan. Pripovedoval je, da ga njegovi sobratje *e videti nečejo, in da mu ne privoščijo ■»iti drobtinic iz svojih bogato obloženih Ijfti*. Gospod župan jo pustil temu izgub-^nemu duhovniku postroci z zajutrokom
in ga je potem po od gonu poslal v blaz-nico na Studenec. — Torej taki ste, gospodje ? Ne vsi, ali ogromna večina niti poznati neče nesrečnega bitja, ki je žrtev Vaše vzgoje, ki bi bil lahko vrl in koristen član človeške družbe, da ni prišel v duhovski stan. In kar je pri tem naj-sramotnejše, je to, da tista katoliška duhovščina, ki ima samo na Krajskem 30 milijonov kron skupnega premoženja in še mnogo druzega, ki kupuje vedno nove grajščine, ki za volitve in razne nepotrebne naprave kar tisočake skozi okna meče, da ta duhovščina nima krajcarja za moža, kije tudi »namestnik božji«, ampak pusti, da se ga po »šubu« peha od kraja v kraj.
Klerikalni poslanci proti Kamniku.
Naša mesta leže dr. Žlindri in tovarišem neprestano v želodcu. Ali vzlic temu se nahajajo še vedno meščani, ki slepo capljajo za svojimi kaplani. Takih zaslepljen-cev je obilo tudi v Kamniku. Sedaj pa poslušajte, kako jim klerikalci plačujejo slepo vdanost! Kamnik, ki se kot zdra-višče prav krasno razvija, ima lepo prihodnost. To pa le tedaj, ako se podaljša kamniška železnica od Kamnika daljo do Velenja. Po preiskavah, katere je ministrstvo dognalo, bila bi ta zveza najkrajša in tudi najcenejša. Misliti na podaljšanje kamniške železnice brez Kamnika, kaj tacega pride samo klerikalcu na misel. In zategadelj sta Šusteršič in Berks predlagala, da naj se Domžale zvežejo z Velenjem, da naj so torej gradi proga, ki je daljša in dražja od proge Kamnik-Velenjo S tem predlogom ne bodo klerikalci ničesar dosegli, a korenito so pokvarili akcijo, kojo so napredni poslanci vprizorili za Kamnik-Velenje. Vzlic temu pa smo prepričani, da bode očka Bregant tudi v prihodnje globoko se priklanjal pred klerikalci !
Višek posurovelosti. Zadeva učitelja g. Oostinčarja, ki je bil povodom obiska Cohov v Celju tolovajski napaden in se jo proti zavratnim napadalcem branil z revolverjem ter jednega napadalcev ranil, jo bila to dni razpravljana v štajerskem deželnem šolskem svetu. Kakor znano, je bil g, (lostinčar obsojen na šest tednov zapora, ker je napadalca ranil. Vsled tega se je začela proti njemu od šolsko oblasti preiskava. Deželni šolski svet jo sedaj sklenil, ustaviti disciplinarno preiskavo, kor g. Gostinčar ni grešil proti stanovskim dolžnostim in stanovski časti, pač pa jo sklonil, g. Gostinčarja premostiti. Priznati so mora, da jo deželni šolski svet postopal strogo in pravično. Gostinčar ni storil druzega nič, kakor da so je branil proti tolovajskim napadalcom, ki so ga pobili na tla. Tako kakor Gostinčar bi bil v takem slučaju postopal vsak človek, bodi kdor koli. Toda nemško hijono niBO z rečenim pravičnim sklopom deželnega Šolskega sveta zadovoljno in zagnalo bo grozen vik in krik, zakaj ni deželni Šolski svet g. Gostinčarja odpustil.
Fer)ančič in tovariši stavili so v državnem zboru predlog, da naj se gradi železnica Tri ič-K ranj. Meneč, da bo v tacih vprašanjih lahko vsi kranjski po-Blanci jedini, bo predlagatelji naprosili poslanca Pogačnika, da naj pridobi tudi podpise kranjskih klerikalcev. Ti poštenjaki bo dobro uro Bedeli na predlogu, končno pa bo izjavili, da ga ne podpi-
šejo. V omenjeni dobri uri pa so naši klerikalci predlog naprednih poslancev korenito prepisali, ter ga drugi dan sprožili kot svoj lastni predlog. Ali ni tako postopanje otročje?
Požar. V opekarni gospoda Karola Kotnika na Verdu pri Vrhniki je vsled neprevidnosti necega uslužbenca nastal te dni požar, ki je provzročil 2000 kron škode.
Mrtvega otroka so našli te dni na pokopališču v Stari Loki. Otrok je bil zavit v dve ruti. Obraz je bil pokrit z rudečo ruto, ki je bila otroku okrog vrata tako trdo zavezana, da se je otrok moral vsled tega zadušiti. Zgodil se je torej detomor.
Redka starost. Mlinarica Marija Kline na Bregu pri Konjicah obhajala je te dni svoj lOOletni rojstni dan. Stara majka gospodari doma s svojim 701etnim sinom.
Ulom. V župnišče pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji je med službo božjo ulomil tat ter ukradel tamošnjemu župniku, 83-letnemu starčku, srebrno uro in ves denar.
Aretovanje imenitnega goljufa. V
spremstvu dveh angleških policajev je prišel iz Londona 21. t. m. v Trst imeniten goljuf, 48Ietni Armand Devaldimoro. Rojen je v Ameriki pristojen v Pariz in je goljufal po celem svetu. Brez beliča je ustanavljal v raznih mestih zavode za iz-posojovanje denarja. Povsod si je vedel napraviti velik ugled, in stranke so ga trumoma pohajale. Odpeljejo ga v Dunajsko Novo mesto, kjer je osleparil največ ljudij.
Duhovnik — ponarejevalec menjic.
Pred sodiščem v Milanu se je moral pred kratkim zagovarjati 571otni duhovnik Francesco Volpi radi ponarojanja menjic. Častiti gospod je imel ljubavno razmerje z neko balerino, in ker jo s svojimi finančnimi sredstvi ni mogel zadovoljiti, izplačeval jo je s ponarejenimi menjicami. Njegova metrosa jo bila tudi obtožena, ker je izdavala te monjico. »Gospoda« so obsodili v petnajstmesečno, njegovo ljubico pa v desetmesečno ječo.
Loterijske srečke.
Oradoo, 11. maja
Brno, 3. maja. Dunaj, 25. maja. Lino, 20 maja. Praga, 22. maja Trst, 18. maja.
59, 40, 83, 63, 22.
75, 39, 70, 47, 76.
21, 10, 83, 71, 67.
77, 47, 10, 72, 32.
5, 55, 0, 41, 10.
11, 18, 33, 10, 52.
Tržne cene v Ljubljani
25. maja 1901.
PBenica, 100 kg
Re2, „ .
Jočmon, „ .
Ovoa, n .
Ajda, n .
Ptobo, n
Koruza, , Krompir, Leča, Grah,
ntoi
Mast,
Spon 8ve2,„
kgr.
K .
1660
11 ho 14j-14 80 13 40 16 80
12 ho 4 — -190 -40 -124
2140 l 10
1 32
I
	K	1
Speh povojen, kgr. .	1	00
Surovo maslo, „ . .	2	
Jajce, jedno ....	—	5
Mloko, liter ....	—	20
Govoje     meso kgr.	1	28
Telečje       „ „	1	:$2
Svinjsko     „ „	1	60
KoStrunovo „ „	—	80
	1	50
Golob......	_	M
Sono,  100 kilo   . .	4	80
Slama, ,,       .  , .	4	40
Drva trda, klftr. . .	7	—'
„ metka,   „   . .	5	
! Veliko denarja!
IOOO kron it« mrure
lahko pošteno zaalužUo osobe veaktorega stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
VoO se lave pod „KeelI 11 ft" po nnouenl   |il«itrnl K rlaloffllt,
Innabrurk. Postno predalo 86- (847-11)
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener (ifirlel, na Dnnaji
ali (1115-1)
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Čevljarski pomočnik
dobro izvežban se sprejme takoj pri Josip Kolman-u na Bledu št. 71.
Kava (cikorija) in sladna kava
družbe sv. Cirila in Metoda
v LJubljani
ki
se dobi v vseh špecerijskih prodajal-nicah, in brez katere bi ne smela biti nobena slovenska hi8a — je najbolj5a primes k pravej bobovej kavi, katera jej daje dober okus in lepo barvo! — Kupujte in zahtevajte povsod kavo družbe sv. Cirila In Metoda I % % %
Glavna slovenska
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu 14
Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4 / „ od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele so obrestujejo po 5«/„.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi bo obrostovanje pretrgalo.
Dr. M. Hudnik,
predsodnik.
Postna hranilnica ček. it. 840.086. Telefon št. 135.
z v ^5 *• i ^ * ■ • N m   ■     j       p        * i. o
Preobleka       :lv Poprav ii/i
Nc II. 306/1 1.
Na zemljišču Matevža Bregarja Iz Vilkih Blok št. 96 vi. št. 3» kat. o lic*. Velkc Bloke in na nastalih sovložkih so vknjižene:
I. zastavne pravice za terjatve: 1. Matevža Modica iz Velikih Blok iz zadolžnice z dne 18. marca 1784 v znesku 79 gld. 20 kr. s prip. 2. nedl. naslednikov Matije Pikovnika iz Pikovnika iz zadolžnice z dne 13. marca 1809 v znesku 950 gld. 3. nedL naslednikov Tomaža Korošca iz Hitenega iz zadolžnice z dno 13. marca 1809 v znesku 669 gld. 40 kr. 4. Antona Prudiča iz Dolenjevasi pri Cirknici iz sodbe z* dne 27. aprila 1831 in 19. decembra 1831 v znesku 384 gld. s prip. 5. Andreja Ko-ščaka iz Velikih Blok iz zadolžnice z dne 12. februvarja 1838 št. 700 v zneski* 100 gld. s prip. 6. Matije Cimpermana v Šivcah iz zadolžnice od 17. oktobra 1840 T znesku 50 gld. s prip. 7. Janeza Barage od Krampljev iz zadolžnice od 13. marca 1851 v ostanku 156 gld. 70 kr. s prip. in II. nadzastavna pravica vknjižena na terjatvi navedeni pod I. 4, za terjatev Antona Ponikvarja iz Slatnika iz poravnave z dnfr 28. junija 1831 v znesku 120 gld. s prip.
Vsem tem upnikom neznanega bivališča oziroma njenim nepoznanim pravnim* naslednikom imenuje se skrbnikom na čin Lah Gregor iz Loža.
Vsi navedeni upniki oziroma njih pravni nasledniki, kteri si prisvojajo kake^ pravice do navedenih terjatev, se poživljajo, da v teku enega leta do 15. maja 1902 svoje pravice na tem sodišču prijavijo, sicer bode sodišče na zahtevek Matevža* Bregerja izreklo, da so vpisi amortizovani (zamrli) in se bodo zastavne pravico izknjižile.
C. kr. okrajno sodišče v Loža od. II.
z dne 4. maja 1901.
Naznanilo.
Surovinska zadruga crevljarjev za Kranjsko v IJ ubijani
obvešča s tem vse, zunaj Ljubljane bivajoče črevljarje, kateri žele k zadrugi pristopiti, da je zadružna prodajalna na H\. Petra nasipu št. 1. v kateri se gospodom članom s pristnim in dobrim blagom vsake vrste po najnižji ceni in stro* kovnjaški vedi postreže.
Ob enem se tudi naznani, da se vrši mesečni shod T nedeljo, dne Junija l!»Oi ol» 9. url popoludne v gostilni ,,|irl Itroni", Gradišče* pri katerem se vsa pojasnila in zadeve zadruge vsem z dežele doslim razlože.
Za obilno udeležbo shoda vabi uljudno odbor. (1122-1^
Surovinska zadruga črevljarjev za Kranjsko.
ravnatelj.
TTertn-Ilr,
nadzorovalni predsednik.
Doktorja pl. Trnk6czyja
že mnogo let izvrstno preskušena zdravila, ređiliia in dietetičua sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje se dobivajo, Če se naroča po pošti v tej lokami, odkoder so ta zdravila vsak dan takoj poftiljnjo na vso strani svota s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabila i m navodilom.
Za Štedljive gospodinjo, dojenčke, otroko, nervozno, okrevajoče, slabotnožo, malokrvno, ble-dično, za vsakega bolnika, sploh za vsakoga se namesto brozmočno, razdražujoče kavo in
ruskega čaja l)r. pl. Trnkoczvjev
Kflkan da rini priporoča kot točno, kropilno, zdravo in najconejo hranilno
rvorvgu amuiii  ^qJ arodBtvo. Boljo kot sladna kava. Zavojček (\'4 kilo vsebino) 40 h, 14 zavojčkov samo B K,
Daljo so priporoča: Doktorja pl. Trnk6czyja
ŽeiodeČnP kMJJM** Izborno srodstvo za žolodoc. Dobijo pomirjujočo, krepimo, bolest utofiujočo, tok vzbujajočo, čisti žolodeo m pospoSujo probavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K.
KrOpJif4« odvajalne, želodec Čutilne. Odvajajo blato brez vsoh boločin, kakor so to >XI    o     °' čestokrat pripoti pri drugih krogiirah. Ubranjujočo jo to Brodstvo zopor bolezni, ki morejo nastati vsled zapeho, naponjanja itd. Škatla 42 h, fiost f.katlic 2 K tO h. — Poeukrene kroglice. Škatla HO h, tri škatlo 2 K.
Prcni  1'MuČnl in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirojon z lahko raztvarljivim apnonim ' ' _    9 železom, utosujo kašelj, raztvarja sliz, lajSa bol in kašelj, vzbuja tek m tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. (24-9)
Drgnllnl
ali udov evot ((Jirlit^eist) priporočljiv je kot boli utofiujočo, lajfiajočo drgnonjo v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajočo drgnonjo po dolgem hodu In
težkem dolu. Steklonica 1 K, fiOBt stoklonio 4 K bo h.
Tinktura za kurja očesa, C^i^To0^!
bradavicam, roženici, žuljem m ozeblinam, lina (o volilo |"0 noat, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica HO h, fie.it stoklonio 3 K BO h.
HOP* Ker jo vedno skrb p, n ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev
itd obrnjena na vzdr/eviinje zdrave in krepke /.ivine, opozarjamo Isto posebno na doktorja pl. Trnk6c«yja redil««
Doktorja pl. Trnkdozvja
7iuinc;Wi redilni prašek za notranjo rabo pri kravnb, volih in
^-IVITIbM jj01j||L 2e bll«u 50 let « najboljšim uspehom uporab-Ijovan, kadar krave nočejo zreti, in da so zboljšujo mleko. Zavojček i navodilom glede uporabe l K, pet zavojčkov samo 4 K.
Pra&jAjj ro.lilni in krmilni prašek. Varstvono in diolotICno aoiv/ji Br0(lritV(, za pražlCe. Za notranjo rabo, služi aa tvorbo mesu in tolftčo. Zavojček bo h, pet zavojčkov Mamo 2 K. TluUH ati""**'
Pozor! 2oli kdo aamo odon kos od teh sredstov, torej so tudi omonjoni edon kos, takoj ■
Varstven* iimiukit.
pripravke sa živino
postnim povzetjem poftljo.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina In Usek .Narodne Tiskarne
Ljubljani