GLAS NARODA List slovenskih delavcev ▼ Ameriki« TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 16. — STEV. 16. Entered aa Second Glasa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York,' N. Y., und er the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 19, 1923. — PETEK, 19. JANUARJA, 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. VSE POSTAJE V RUHR AMERIŠKI MAJNARJI OKRAJU ZASEDENE PROTI BOUŠEVIKOM Francozi so prišli očividno do United Mine Workers svari prepričanja, da ni varno iti svoje člane v Novi Škociji tako naprej, kajti napeli so milejše strune. — Nika-kih konfiskacij in nikake-ga prisilnega dela. E^scn, .\emčija. lf>. januarja. >nozi lu
  • ,o •»:li «l:iu«-s zjutraj š»* vedno v p>>-i svojih ruvov t«-r so izv«-il«-li, da za pa d«* /a,'il«'riilnim poveljem Francozov le premog, katerega se j«* že spravilo na površino. Lastniki rovov sq nadalje izvedeli, da bodo stavljeni pred vojno sodišče, mesto da hi jih vrgli v ječo, ker nočejo dobavljati Franciji premoga. Ekonomska komisija Francozov se je zedinila glede politike, katero naj zasleduje. Radi pornai kanja tehničnih izvedencev se ; zdi boljše, če se zapleni le premo g,' ki je bil ž«? spra\ljen na površino ter pošlje v Francijo vse po-šiljatve, namenjene za Nemčijo. Tudi se je glasilo, da zro * vilnu narodi, posebno pa Združene države in Anglija z neodobra-vanjem na nameravano "konfiskacijo", o kateri je poročalo francosko časopisje. Kakšno stališče bodo zavzeli lelavci v slučaju za plenjenja r vov je tudi vprašanje, ki zahte va resen razmislek od strani francoske ekonomske komisije. Vsakemu je jasno, da bodo zadeli Francozi na velike težkoče, če ne bodo hoteli nemški inžinirji nadaljevati s svojim delom. Komisija mora posvetiti poleg teh stvari svojo pozornost še vprašanju, kako bi bilo mopoče organizirati izkoriščanje nemških gozdov na levem bregu Rena, po tem ko je bilo to postopanje priporočeno od vlad Francije, Bel-•rije in Italije. Ta korak imenovanih vlad je kaznilna odredba, ker je Nemčija zamudila dobavili do ločeno množino lesa. V nemških kropili razpravljajo resno o vprašanju, če ne bo morda kaka tretja sila. najbrž Združene države, posegla vmes. da napoti Francoze, naj umaknejo svoje čete ter pregovori Nemčijo, da bo zopet prevzela reparaeijAe obveznosti. V zvezi s tem pa se izjavlja, da ni še prišel čas za tako posredovanje od strani sile. ki ni direktno interesirana pri tem. Berlin, Nemčija, 18. januarja. Nfmški odpor proti francoskemu ultimatu postaja v Ruhr okra j ji vedno večji, kot poročajo časnikarski poročevalci, ki se mude tamkaj. Lastniki premogovnikov, delavci in delavski voditelji so enotni v svojem stremljenju, da izpolnijo svojo dolžnost napram Nemčiji. Francija in Belgija sta očividno edina naroda, glede katerih noče Nemčija izpolniti odškodninskih dobav, kajti izjavlja se. da se nc bo motilo pošiljatev premoga t Anglijo, Italijo, Poljsko in JngodtTij«. pred moskovsko organizacijo. — Pravi, da ne morejo biti člani obeh organizacij. Indianapolis, Ind. 17. januarja. *— Mednarodni izvršcvalni svet 1'nited Mine Workers of America je obvestil premogarje v Novi Skoeiji. da se ne morejo združiti 7. holjševiškimi mednarodnimi delavskimi organizacijami v Moskvi ter ostati istočasno člani organizacijo 1'nited Mine "Workers. Tako je bilo objavljeno danes v plavnem stanu premogar- I'nil ed Mine Workers organi-zacija se je s tem korakom obrnila proti radikalcem, ki skušajo po ruskem vzgledu *' uničiti'' ameriško delavsko gibanje ter staviti na njegovo mesto principe boljševizma. V slučaju, da bi skušale priza- SPOMLADI NE BOMAJNARSKE STAVKE Delegat je, ki so se včeraj sestali v New Yorku, ne vidijo .nobene sence stavke ter pričakujejo skorajšno odločitev. — Žele si dveletni kontrakt w— Dosedaj veljavna plačilna lestvica bo še za.na.pre j v veljavi. — Želje delodajalcev. Poroča John J. Leary, Jr. New York, 18. januarja. — Zastopnik United Mine Workers of AmenVa ter delodajalcev centralnega kompe-titivne.ua polj« se bodo sestali danes v hotelu Pennsylvania, da skušajo uveljaviti plačilno lestvico, ki naj bi postala pravoniočua dne 1. aprila, ko bo ugasnil elevelandski dogovor, ki je končal premogarsko stavko lanskega leta.. Dejanski ni nobenega vprašanja glede plač. kajti obe strani sta se dogovorili, da bo sedaj veljavna plačilna lestvica trajala še naprej. Ituzmntrivalo se l>o le o številu držav, ki bodo prizadete vsled dogovora ter dolžine časa, katerega bo dogovor kril. (ilavna sporna točka je vprašanje, kako dolgo naj bo dogovor pravomočen. tilede te toeke je ZahWfll J. L. Lewis, voditelj pr-iuogarjev, PREISKAVA PROTI KLANCEM dve leti trajajoč dogovor ter ---— glasi, da podpira to zahtevo tudi administracija predsednika l'ar dinga. Delodajalci pa bi imeli raj- j »i kontrakt, ki bi potekel dne \i aprila leta 1924. Današnji sestanek, katerega sta sklicala predsednik Lewis in PL II. H. Penna iz Terre Haute. Ind., dolgoletni zastopnik delodajalcev na mezdnih konferencah, predstavlja gibanje, da se vrne industrija k običaju, ki je obstajal celih dvajset let, ki pa je bil opuščen v preteklem letu, da se namreč sklene kontrakt «• Ko sbdnja umaknila ter pričela razpravljati o pravoreku. j Državni pravdnik je govoril o različnih tipih ]>orot-niUov lerobsotlil one, ki "so priplazijo z neslišnimi koraki tiyra med |M»rotnike s pfKllimi nameni v svojili črnih sr-r'hNadaljeval je, "Ko je nas Oos]kkI izbral poroto, • la proglasi njegovo lMiž,'iiistvo f-elemu svetu, našel Petra, ki j«- zanikal resnim t««r Jiid«-/a, ki je izdal stvar." \.:?«i j.- ftinenil llenedikta Ar-, m<»M;i in jw.l«*ona t<*r rek»'l. da : "j* f.ri.iln (Ir/aviM pravdnisfvo ; v lis/-.- .!•!. r ■ v haljo pravie- 1 ne stvari'*. Mfiodistov^ki duhovnik v Ma-ri^nu, ki l» l v bližini sodni-1 l;a. je odohravalno pokimal z glavo. T'ncle Tink Dunnahoo, 80-' b-tni farmer, ki pričal za r»h-j rambo, pa je zmajal s svojo sivo glavo v znamenje neodobravanja.' \V. J. I.«*st»'r. lastnik površinskega rova v Herrinu. je imel soglasno / državnim pravdništvom pravico priti v Williamson okraj T«*r obratovati neunijski rov tekom v«-lik«' narodne premogarske sta\ ke. I )r/a\ui ■ pravdnik je nato napadel obtoženega Otis Clarka, katerega ji* obdolžil, da je umoril enonogega Lesterjevega super in tendenta MeI>owella. — Clark je ustrelil MfDowella. — je rekel ter pokazal pri tem s svojim d g;m prstom na premogarja, ki je sedel mirno na svojem mestu. — tako kot da bi vzel »"lovck smehljajoče se det«* iz naročja matere ter sra hladne krvi zadavil. Govoreč o obdolžitvi glede zarote je rekel: — Nam ni treba dokazati, da so se ti možje za rotil i. če so se pozneje združili v namenu, da; pobijejo skebe. Mene ne briga. J niso nikdar storili nobenepa j nasilja. ,Zarotili so se. da napravijo konec konaniu nremoca v T.e- NORKIN SPOZNAN KRIVIM UMORA Beckerjev tovariš je bil spoznan krivim umora po prvem redu ter mora tudi on plačati z življenjem za zločin. New York, IS. januarja. — Ruben Xork"r-i; proti kateremu s« je vršila v okrajnem sodišču a Bronx u razprava, da je bil sovde ležen pri umom >ene Abrahama lSevkcrja. y bil danes zjutra. spoznati krivim umora po prvem I redu. Slučaj je prišel včeraj zvečer ( malo pred deveto uro v roke po-rotnikov. Nekako ob poldvei. .bines zjutraj j«- tl.il načelnik porote ol>v«^tili ^».inika (lihlisa. ki j«? malo po|»rt-j vrnil v s«»diiijsko j poslopje, da ^o porotniki zedi-nili glede pr:ivoreka. Sodnik zopet za v/i-I svo.;t- mesto. Objava jiravoreka proti obtoženemu •»e je i/viš la "i»b tri četrt na dve. Norkiu j»* o->t.-i 1 popolnoma miren, ko j«» cul -. '»p usodo. Skrival je svoja čustva pod masko brezbrižnosti, katero je kaz.'il tekom cele ohiavnave. i Njegova zeiia pa se ni znala obvladati. Čakala je na nekem bližnjem hodniku na potek »t'.a-ri in časnikarji so jo ob»cs tili. da je bil njen mož spoznan krivim umora po prvem redu. — Lbijle tad i lncac. iibijte tudi mene, — je kričala vsa iz sebe. Nato pa se je onesvestila in k zavesti so jo morali spraviti prijatelji in znanci, ki so jo obdajali. Sodba bo izrečena v ponedeljek. Glasi se, da b.» zagovornik Norkina takoj vložil priziv. Porotniki so zavžili svojo vc-r 'i jO ob osmih ter pričeli tako.t na* i s posvetovanji. Treba jo bi'e bnega .policijskega oddelka d j. vzdržuje red pri vhodu \ sod-n.jsko poslopje. Ljudske mase, ki čakale pred poslopjem t? • njem na izid procesa, so bile celo vet.ic kot pri procesu proli Heckerja. Med nočnimi radovedneži je bilo seveda tudi dosti ! Žensk. Med radovednimi na kori4 r aprila me:;r-.\-» ]»reteklega leta. Abraham Becker, mož umorjene je bil spoznan krivim pred t par tedni, obsojen na smrt ter se ; ž«- nahaja v smrtni hi.Ši v Sing Singu. EUMUNSKI PRINC ŽALUJE ZA KBALJEM. - Napol, Italija, IS. januarja. — ! Rumunski kronprine Karol je preživel danes dolgo časa pri krsti, vsebujoči zemeljske ostanke njegovega tasta, prejšnjega gr-' škrga kralja Konstantina. Številni člani drt^ine prejšnjega monarha, ki so bili poklicani semkaj vs!ed smrti Konštantina, so gostje vojvode d'Aosta. Grška kolonija je soglasno sprejela resolucijo v kateri prosi vlado v Atenah za dovoljenje, da ' se položi truplo kralja Konštan-jtina k večnemu počitku na Grškem. er kojaxi. naroOajtb n na "glas naroda" naj VEČJI slovenski mbf IBTDL DBUTJJL i sN-r rovu. iti ta zarota j.- inula za posledico umore. Vsak tnr-znik je kriv umora. j Sklep obrambe, da ne bo predložila nobenepa argumenta, je prišel kot veliko presenečenje. Generalni pravdnik Brundage je prišel naravnost iz Chicaga, da ! nagovori poroto in državni sen? tor Glen je tudi imel pripravljen svoj govor, a oba sta bila potisnjena na stran vsled te akcije zagovornikov premogarjev. V ugotovilu, katerega so podpisali vsi odvetniki za obrambe se glasi: — Nobenega argumenta za poroto ni treba. Podrobna obrazložitev samorazvidnih dejstev. — dejstev, ki kažejo na prepričeva-, len način nedolžnost ali nekriv-do. bi bila krivica za porotnike, sodišče ter davkoplačevalec tega okraja. Zadovoljni smo, da so ta dejstva znana poroti in javnosti ter smo iskreno prepričani, da bo oprošeenje obtoženih naglo in gotovo. c ITALIJA KOT POSREDOVALKA- Rim, Italija, 17. januarja. —• j Italija se je ponudila da nastopi kot posredovalka med Nemčijo in Francijo. (Koštrun v ulogi vrtnarja.) DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom uk banka ftirrfojojo ntmljbo, hitro in po TknJ m MU mmkm mm ilililn Jugoslavija: ■aspaMUa na aadnj« poAto la laplataj« "It. pofttnl Cekornl and to "Jadranska banka** w Ljubljani. Zagrabil. Beop*du. Kranju, Celja. Marl bom. Dobrornlko. Splitu. Barajerg ali drugod, kjer J« pad aa hitra tapUaio najogodnaja. 300 kron ali 75 din.......$ 0.90 400 kron ali 100 din.......$1.20 500 kron ali 125 din.......$ 1.50 1,000 kron ali 250 din.......$ 2.70 '5,000 kron ali 1250 din.......$13.00 10,000 kron ali 2500 din.......$25.00 —»a aadnja pad* to hplaloji -Jadraaaka bamka" v Tito. Opatiji to Zadim. 50 Ur ........ $ 2.96. 100 lir ........$ 5.60 300 lir........$15.90 500 lir ........ $26.00 1000 lir ........$51.00 ■o paMJolta. ki prncaja ona* iialMtttoal kna ril po lnthil m P* ■ig»f««ti «• p ii it al !■>■>. Tradaaat kroaam. dtnarjea te Urmm aadaj al atalna. Maja m vtftnt te oapriCakovano; la taga raalooa ma al wmogotm podati nataatea eeaa maproJ. BaPonamo po ceni ooega dne, ko com doapa poalanl denar t roka. Mk Baak DaJT^ " ri«i«lli Viaaj Ocdv ali po Mam FRANK 8AX8KB STATE BANK m omili 9*m Mow Tort, M. T. OUtbo HrtopoUliu Jodrovko Banko rNajrAji al^venaki dnemk^ ▼ Združenih driaTah 0 . VeUa za Ttc leto - - - $6.00 | IU Z« pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto - $7.00 I Za inosematro celo leto $7.00 B "Orjuna" in dr. Šnstenič. Poročali smo, da se je vrnil iz Šviee v Ljubljano bivši deželni glavar kranjski ilr. Ivan šu«t«T-šj-. Ob tej p i lili k i je oblastni odbor "OrjiHie*' (narodih« -čuteee mladine) za Slovenijo priotxHI v ".lu-t ni* * odprto pjsjni'f sltnlev** v sebi-i im»: l>rju iviHiu Sost«w«J. bivšemu deželnAnu plavarju Kranjske.1 Ob VftBftra ipovratku v Jugoslavijo (štejemo si v dolžnost izjaviti v j rnvnu jugoslovanskih nacionalistov. da se š<* spominjamo. »Ja sm»»j Va*» pri svoji J>orl>i 7,11 ppotinvstnj-! sko orientacijo Sloveneev v«m1iioI s!-eeadi na čelu na*»ih nasprotnikov.! Ne pozabljamo. da ->t<> v dnevih] narodove preizkušnje, k«, nas je drami! prvi revoliu-ir nami nosti Vaš položaj i 11 Vaše J sposobnosti, da ste zavedli ve .'mol Slovencev v tabor habsburških ja- j iričairjev. V zadoščenje nam je. tla! dejstva — Vaše lastne izjave in) Vaša vrnitev — manifestirajo iz- f dajalsko delovanj«1 skozi desetletja. Z ozirom na dejstvo, da se nahajajo v nnši državi še večji i/.-dajalri. kateri vršijo svoje žalostno in 'izdajalsko dt-lo še dandanes. Vas puščam. 1 v mifru. pač pa i homo bdeli nad vsakim Vašim Jco-j Jakom. Izpremembe v vojaški službi. Za načenlika generalštaba šu-inadijske o industrijske svojin«-. Celjska industrijska podjetja v krizi. Kakor sjim> /t- poj-otV-ali. skr«"*i tovarna \Vestt-n v Uabt-rju pri 1 V-Iju obratovanj«* na 4 dni v tednu. ( Tvndka 'Mlina!'\ last Kiirbiseha , v Celju, j*- odpustila 1."» delavcev. Delavstvo odpušča tudi IVrtina-<" učili dostojnosti. • r i* I Gojfsje narodnega sloga. Tz Ljubljane se poroča: V zad- : njem času we opera jo razv«-se1jivi pojavi na polj« of>rti. ki je 1 začola pospeševati narodni slog. I Krami so ialelki. ki jih je ramta-1 vila podjetna trgovina Marija Ti-ear v &elenburgovi iflici in ki so izdelani po navodilih priznanega vaščaka na polja narodnega sloga ,profesorja Siča Tu vidim# tiz* stafijecie velike in male krožnike m liMft, ki oiuSjo enako za domača potraba kafcnr tudi ca etano-vanjriri ofam BmUfrijene ao veliko in najtme vaze, lončki kao- rljiee, vse pestro poslikane z m o- ■ irvi, kakor smo jih biLi navajeni -ideti na naših kmetskšb skrinjah, j sta no-! t ran j razne seeesionistiirne --Lna da na raaj»olago poslopje, za \ rit j c šolskih potrebšr-Ln se bode ipeliralo na prebivalstvo slovenje->istriskega okraja potoni nabiral-' lih poL VzdrŽevanje £o]skega po-j lopja naj bi prevzel okrajni /-i-top. Izvolil se j<* tozadevni odhorj z občinskih f«dl>ornikov: Franc Karhitš. dr. .Iosri» l*uč-nik. Miro- i -lav Pil-kinaier iji Ilhiko Gril. Ta J >k»* potreb- •i:i» 11 pridnim slad k iiii je k rajni šoUki o^l»*da. Za , . 1 razna društva iin**l pripravlj«*n oh«Jus in nikdar ni zaprl srca 211-vaHdoni. Svn>-as j.* I»•;.. prestal na front: k<4 četovo»lja. V Ljubljani j«» umrl Anton «b* S«*hiava, pooestnLk in {f^tstilničar. v 78. letu starosti. V Kranju je umrl Fran«* "Rever. finančni komisar v pokoju. Neprevidna vožnja. Z veliko hitrostjo je vozil po ljubljanskih ulicah veletrgovec Janko Popo^ič. Xa Rimski cesti ■se je voz iprevrnil in Popovič je i»adel tako nesrečno, da je obležal nezavesten na tleh. Dobil je težko p<*ikod:l>o -na f?lavu Z rešilnim vozom so fca prepeljali na njegov dom na Bleiweisovi eesrti. Nevaren uzmevič pod ključem. Celjska policija je zaprla nevarnega tatu, ki se j«» izdal za Franca VLtlmana. Njegova identiteta še do danes ni dognana. Pač pa je celjska policija medtem izvedela za njegovega kompaaiijona, nekega Štefana Denkoviča v Rogatcu, ki se bavi z inešetarijo. Našla je ča. da jo ]>rišlo med ministrstvom /m na-rn»» 8. d<*<*. <»t» ."». uri 2~J minut zjutraj so parati Meismološkega zavoda v Beogradu zabOježili p<»-tres v oddaljenosti 4f)0 kilometrov «k! Beogrwla. Bilo je o*w*m zap orednih sunkov. Vibracija je trajala :l'2 nnnnt. P«»trw —• j»-! čutil tudi v Ilcitgra«lu Ui Zagrebu. df^lili pororHih je bilo vsled po-tr«Na prizarleto zlasti bitoljsko in ohrid«kf> okrožje. Posebno velika je materij al na skwla mrd liito-1 jem in Stipem v južni Srbiji. Nove stavbe v Beogradu. Beograjaka občina je dobila ponudbo nekega tehničnega biroja, ki bi ibil pripravljen z ne>kim nein-arim konizorcijem graditi nove . -*tavbe na ra«un repai i Peter Zgaga Suštt*rši<* j«* vrnil v d«>mo-vino. t'asopisje poro«**a. t!-T. -»lah. izž«»t in da se j«* čisto umiril. 1/. svojih otroških let se spominjam naslednjega dogodka: — Nekega jesenskega jutra je j nruhnila po vsej okoliei novica. ■ ■ hi ho«io prignali Trža«"*anko. i Tr/ačankn pravijo v našem ! kraju »leklit-i. ki je šla v Trst v 1 namenu. «la kaj denarja zasluži, i a :.r:de končno do prepriča I nja. da je lažje in boljše, proda- j jati se za denar. Ponavadi so taka dekleta ob 1 svojem odhoda lepa. polna živ-, ljenja. Pozneje se parkrat vrne-j jo — v ko«'*iji. v svili in deman- j tih. Potem ni dolgo <**asa. leta in j leta nobenega sb»«lu o njih. In J sleošto v spremstvu • žandarja. Njena obleka: par oguljenih zidanih cunj. Xa nogah:1 pošvedrani gosposki š«»lni: frizura: visoka iti par obledelih pan-i /tljeerv v nji: obraz: i/''*rpati in razora n. V vsaki potezi j«* grob1 začrtan. V upadlih očeh se še vedno svetlika * požeijenje. Toda ta pogled" n«1 najde odseva in se pred vsakim poštenim povesi. Potem j«* hodila od hiše <|<» hiše. Sedela j»- za ]>♦*<*•)o in jedla, kar so ji «_laii. Clovorila ni / nikomur. V ner vidno daljo j«* bnlila in uživala ob spominu na svoj«* prrjšnj«' n-žitke. Poštenjak s.» ni zmenil zanjo. Le včasih, ko so bili razposajeni fantje opiti, so obnjo izpodti-kali. St-mpatam -e j«* kdo med njimi tako izpozabil. «la j«' ]>'» njeni k«»nipaniji zahrtjo j. bila pripravljena ljubiti •'■loveka. «»b k< arar bi v dn»*h >V"-j«' -slave ni?! š^.lfia »!•' '»brigala. Kakorhitro -«* je pa • f;:n*u kaj takega e-i /Kiju"':; \ -i drugi iz »voje -reti»*. Bil j- r i»r.d.>b«-n in š* »labši k-«? - na. Oh smrti je Tržačanka p«»navadi š«1 enkrat proklela domovi-: no. na katero je ž«* tako leta in leta pljuvala. Proklela j«' domovino, ki jo je I iz pomilovanja ne pa iz ljubezni i sprejela vase. To sem mislil, ko sem eital. da ' se je Su.šteršič vrnil. Vse njegovo življenje je bilo polno izdajstva, tajba svojih in klečeplazenja pred drugimi. In ko so ga končno odporiili že 7. vsakega praga, se je vrnil. Pa že vsaj ne bodo komu impo-nirale njegove zlate kolajne, ki jih je dobil na dvoru našega zatira lea ? 7 a ?e vsaj ne bo kdo mislil, da se mu v Jugoslaviji spodobi sedež. katerega so mu vojne razmere na Dunaju izpod nesle? Toda, stoj misel! Vse je mo-proče. Pravijo, da je Amerika dežela nevrjetnih možnosti. Jaz bi rekel, da je Jugoslavija. To domnevo je najprej Wrangel potrdil. se«laj jo pa ŠusterSie j potrjuje... # * * Listnica. A. B., Chicago. — Xe. sedaj t»*r izjavit, tla se taki tipi vedno nahajajo pred nepremaglji-v«» skušnjavo. Držav li [>ra\dnik je v. oz.irom na zdravniško i/javo «»»l*n«.pil o«i obtožbe. < "arli je oT l**t sra?-. magiM'-r farmacije, zdaj .fug«ršIov. iii!ns,-i.* imiu^tt Plenile! tovemih vagonov pod ključem. K.'K- * z Zagreba i>of »«'*,»j> s -*• T a zagrmi»skiit k« »Iv t - !, /^id sjem i"*a> i |M>g*»>teje »i '».i >*x • t .it* • ■:. na i tarvaie ve,-ja t«4pa po d'.g'u .i i! in sjh*: aznmu. To||»a je kratila l- v vag.e :: . \ katerih s»* j- nahajal « blago v«-»•ji* vr»* l»i«i>t . kak .r moka. --ukno. i»latn«». t«»bakr sladkor, usnj»r itd. šele /adnji«"*. ko je kr«»-; ji^-ti I Yager ju na zagrebškem ko-lo«ivoru bilo ukradeit«» angleškega siiikna za 2n,()00 tlinarjev, s.? je posrečilo j>riti ]»l«'milceiu na sl«> to železniški i uslužbenci. Doslej je l>ilo aretiranih 7 oseb. X;uš!o .se je. pri njih blaga za 'jr»i> tisoč dinarjev. Dva aretiranca sta bila nameščena, kot paznika, a začela sta streljati šele potem, ko so tovariši že odnesli ukradeno blago. Potem sta se izgovarjala, da so tatovi že ušli. Aretimnce so iz-' rorrji sodišču. Preiskava se se na-j dal ju je. SitQOHUinan^ka SataL Sp&nnta i Ustanovljena 1. 1898 Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, M7NN. Glavni odborniki. PrcdMdslk* RL'DOLP PERDAN. &2S C. l&Sth St.. Clevoland. O FodpredaeOnlk ♦ LOUIS BAL, A NT, Box 10« Pearl A v«.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Kly. Minn. BUcaJntk: GEO. I* BRuZlCU, Ely, Minn. Bla«ajnlk neizplačanih amrtnln: JOHN HOVERS', ill — lit* At*. Buti Dulatb, Minn. Vrhovni sdnvnlk* Dr. JOB. V. GKAHEK. 141 M Oblo 8treot. N. ■ . Plttabursb. Pa Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNTK, Room SM Bake*«U Bid«.. «or. Diamond and Oraat Streets. PltUburgh. Pa. MOHOR mladi*-. 1SS4 w. 18 street. Chlcaffo. TT1. FRANK BKRABEC, 4S2J Waabinsioa StAet. Oenver. Cole. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREOOR J. VORKNTA, Bl&ck t>la.roond. Wash. PRANK ZORICH. 1217 Bt. Clair Ave.. Cleveiaot. O. Zdruiovalnl odbor. VALENTIN PIHC, 780 l^ondon RJ.. N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 639 — 3rd Btr#-et. La Salle. IU. JOSIP 8TERLE, 404 E. M«-sa Avenue. I'ueblo. Colo. ANTON CELARC. C28 Market Ftre^t. \Vavk*gnn. 111. ———- JeJhotlno uradno jtasilo: "Olaa Naroda*'. - Vse stvari tikajoče ae uradnih zadev kakor tudi denarne pollljatve naj pofcljujo na slavnega tajnika. Vae pritožbe naj ae poftllja na predsednika porotnera odbora. Profinje za sprejem novih Članov ln bolnllka ■plčevala naj ae poSilJa na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jedr.ota se priporoma, ▼aem Jufoalovanom ia obilen pristop. Kdur 'tli postati Clan te organized Je. naj se zffla?l tajnika blllnjega drufitva J. B. K. J. Za ustanovitev novih drufitev ae pa obrnite na g!, tajnika. Novo drufitvo ao lahko vstano«? ■ S Clanl ali Članicami. Iz Jugoslavije. Usoda stražnikov Zanelline vlade. ! Reški rrnhirji. ki so zfipu^tiii « skupno s predsednikom Zanello i lil njegovo vlado R«*ko. .-^j >«• n;i-stanili v Oguliim v Slavoniji. «i«>- j r^im so iijihov<» rotUtin»- ostal«4 na Reki. Kot j>or«w*ajo hrvatski listi, so Sftiaj fašUti pri«*eli i/larjev, ki s«-, nahajajo na j;i«jr<><;|.i- ; vajLs:ketii teritoriju, in To v <*-a.su. ko šel" Teh fašistov si«^u<.r* M iisso- : tbii zatrjuje. «la ho.'-.- lojalno t/.- j v»>isti rarr»allsko >d ho. Fond za brezposelne. Kot se poroča i/. Ueotrrada. j»* uiaiistrstvo >. M-iabif ]>'tliTjk»- i/'h'-lalo naredho. s katero ustnnav-, ja fond za v ♦ r-;uiM; ke. UU j- ^t.rie ztii.i h.ij dr. <"bi*rrija !i Ln,- •• !»»>na . . nji moški -.- >.v »j.- \»- IziiH-rno j«- l»lo nj<*tr-v - ; • 'j-!;'» j«" d<*živel osvohoilitcv :n »i.j» -d-njenje troiui**nega naroda. / i Roparski umor. j Tz Novega Sada poročajo <• 00 dinarjev z vozom odpeljala | }>rot.i domov. Komaj par kilome- j trov od mesta sta ix>s.tala žrtev ! giv>znega zločina. Kakor se je ugo- | tovSIo, jo med vožnjo ropar prise- i del zadaj na voz ter z revolverjem I ustrelil najprej hlapca, potem pa j mladega T^etiča. Potem je olx» zrt- vr omjial in Lzjzrinil .'brez sledu. Velika tatvina kokaina in morfija. V skladišču delniške družbe j4' Tsis'' v Zagi-ebu jo zmanjkalo zadnji čas mnogo mecljkamontov in kemikalij, zlasti kokaina, morfija. santonina in kocloina. Izginilo je tudi 17 poštnih paketov, ki so bili pripravljeni za r^lpravo raz-I nini lekarnam. Škrnla znaša nad ! 1,000 dinarjev. Preiskava je do-' gnala, da sta tatvino izvršila bivši družbeni nameačenec BorLs .Put-kiewv-z iz frrodna na Poljskem in bivši laborant Krnil Kovačevi«'. ■ Oba sta bila izročena .(^Klišuu. j Prvi morftnist pred sodiščem. I*r« d srninim stolom v Zagrflm j«- vršila prva obravnava proti ohtW.*»n<'ii. ki je za$ri''-^il deli k t j kot niorfinist. Nedavni o so zagreb-Ih1\1 listi poročali o izgredu morfi-nista Carlija v neki zagrebški lekarni. Ravno k>ti Carli je l>il pred kratkim izročen sndLšču zaradi de-fravdaeije. ki jo je izvršil na »kodo svoje gospodinje, ki mu je izročila zlate uhane, da jih proda. Carli je uhane prodal, skupilo pa si je ve6$ui delom pridržal. Ob-tfižemec je pri obravnavi izjavil, da je del skupila porabil za na- UUlOJAKE opo-RJH9 zarfamo, da HQ je cena za ^SftcnrenslKO-Ainerl-kanaki Koledar^* i-da m Jugotlavtfo kot x» Amerfco -40 centov. PMUite namivo-to in naslov svojega pi jjate^a v starem kraju in poslali mu Dopisi. je vivaia i i. januarja. 10 je una prv« slovenska svatba v Mones-! **»n. ki se je vršila v najlepšem mini ob veliki zabavi. Svatbe x> %e udeležili rojaki iz okoliee, tudi! naš stari rojak in jvrijatelj Frank Kramar iz FarreJl je bil poleg. On pa nas* ne jMt^abi. ker je živel med > nami par let. Mladima pt>ročenee-1 ina Aelimo obilo sreče v Farrellu. j kjer .se bosta naselila. Franeka jej Irira med nami zelo priljubljena, i zato irpahio, da bo dobila obilo' prijateljic tttdi v Farrellu. Vschi fitatcljem Oia»*a Naroda, lerp pojt^rav. Naročnik. j KmeUlca faau napadalca. Ucitdj pri Sv. Križu Josip "Je-| rele je bil v Gabtrovki, ko se je ponoči b Moravč -vrnil k Sv. Križu, i od dveh. moških napaden, in s ko-I lom taako ranjen, aa davi. Kot namiljene* ao orožniki aretirali dva kmetHka fanta ter ju ikroefli pristojnemu aodtfeu. Willook, Pa. Hla/. Drexler. o katerem je bilo zadnjič poroeacno. da se je hudo šk<et malih «»tpok. katerih luijstare.iši je star osem let. najmlajš: pa še eno leto ne. I>ela ae k«-r nutnjka /.fl«- niakih v of. Vas paasdmvlja vaš stari naročnik Malh. Osni. Monessen, Pa. r>elar\j«ki položaj tukaj je jako za«lovoljiv. IWa se n polno paro. IV*lave.ev primanjkuje, zato go-apodje boHKi niso ve*" tako sitni kot m bili včasih. Se\-ed<> mldali' iiH.zjr, ki >o l»ili poklicani, tla sodijo «. krivtli in nekrivdi jM-tib mož. .<<-«leeih na zatožni klojii. Zanimiv pa je l»il kou<*e obravnave v sodni dvorani. Okrajni državni pravilnik j«* imel svoj1 zaključni "fe-' liomenalni" nagovor na porotnike, v katerem jih je )>o- naj spoznajo obtožene krivim umora po pivem redu. Malo je manjkalo, da niso lile solz«* po Hen okrajnega pravilnika, ko je opisoval trpljenja ubogih najetih baudi-tov in skehuv. kojih življenja neprestano o^Tožali ti krvolo.'ni in prešerni unijski premooarji. Kr«>kretakal nad uskejia -uperint»-udenta MeI)o\vella. o katerem je rekel, da >o ^a peljali unijski premopaiji na morišee k<»t nedolžno. nie hudega shiteee jagnje. Na dramatieen naein je vzkliknil: "To tako kot da bi iztrgali smehljajoče se dete iz< naročja materv ter ^a zadavili brez usmiljenja." Ali -i inoivte predstavljati večjo lo]»ovščiiio in večjo! i e-ramno>t kol jo je kazal ta prvohoritelj p ri v i 1 i ^i rai i ega kapitala t To i « dolži 10 jaunje. ta M^I>«»\vell. je bil isti. ki je ka/al >t« \ ilnini. kateri >o nast«>)»ili kot priče tekom pro-<«esa. orc.žiirno v kompanijski kaneliji ter v koinpanij-vkem -kladi>ču. in rekel, da so te strojne pnše. ie ročne bomb« pripravljam za linijske piemo^arje. Xapram neki priči izrazil: "Z eno samo tako r«M"no bombo lahko ilbijete d« xtt ti-oč ljudi." To -«-voda pretirano, a njegove Iwsede kažejo, kakšno ja^nje j« bil ta človek, ki je dobil pozneje svoje v jw»lni meti zasluženo plačilo. Okrajni pravdnik je tudi rekel v svojem govoru, da je imel I^ester. lastnik ]v»vršinskeira rova. pravi<-o obratovati svoj rov s skebi. Da. imel je pravieo storiti to, a ni imel praviee zastavljati j m »t a s svojimi banditi. šikanirati stavka rje ter pretiti s smrtjo vsakemu, ki se je drznil približati rovu na gotovo razdaljo. > Izzivanj, poniževanj in pretenj ni bilo ne konea ne kraja, in dotodaj mirnim. potr])ežljivim premogarjem, ki so morali trpeti, stradati, da si tem potom ]>ribore boljšo bodočnost, stalnejši zaslužek, je koneeno zavrela kri. \i bilo lepo. kar so storili, a človeško razumljivo, če pomislimo, koliko tisoč linijskih delaveev jo že padlo pod krofcljami najetih bauditov velekapitala, ne da bi našel le en sam ink umor zadoščenje pred človeško pravieo. Dokazi, katere je navedla država proti obtoženim, ko skrajno pomanjkljivi in vsled tega upamo, da bodo možje oproščeni. | "GLAS NARODA" I I (SLOVENIAN DAILY) Owned and Pubt>«fied by Slovenic Publishing Company j ; (A Corporation) j * FRANK SAK8ER. PrcoMMlt___%___LOUia »CNEPIK, Tr—aunrj Rlac« of euaineaa of tho Corporation and Addraaaaa of Abovo Offlcora: | i aa Cortiandt Street. Borouph of Manhattan. New York City. N. V. ' ] "G L A & NARODA*' (Voico of tho Pooplo) iKucd Cvtry Day Except Sunday« and Holiitiy«.__ ' 1 Za celo leto ve ja llet aa Ameriko '2a New York za celo loto.........§7.00! ' in Canada .................- W.OQ » pol leta ........................i3.90 « Za pol tata ....................*.. (3.00 Za Inozemstvo za cele leto 17.00 Za (Hrt lota ...................... HiO ta pol lota 9S.90 1 Subscription Yearly 00.00______ ■ f Advertisement on Agreement. _j "Olaa Naroda" Izhaja vsaki da« itvztmii nodi] Iti prozni kov._i , I ,+lst brea podpisa. In osebnosti ao no prtob^uj^jo. Denar Mj 00 bla»OYOll po- . »i jaU po Money Ordrr. I'rl si-rrm^nibl kraja naročnikov, proolmo. da oo masi I t tudi preJJnJe blvali*^e naznani, da hitreje naJdcmo_nMlovnlk».__| "G L A S N A R O D AM 1 ■ Cortlanot at root, Borough of Manhattan, now York, N. V. , Telephone: Cortlandt 2870 | , nnr\/>rc nn/\Ti DDrwn^ a d vi?aa Iz Slovenije. ———_ (Nadaljevanje.) — Slabo prenočišče za človeka vase vrste, gospotl. . . Tudi ja/ jkojdem tjar in ako mi dovolite, • la vas spremim, lalhko ja.šemo skupaj. — Drage volje, — *em dejal ter zajezdil konja. Vodnik, ki mi je dr/uil stremen, je pet p^>mežikniJ. Skomignil vm / rameni, kakor bi mu hotel 7a.trditi. da *em povsem brez skr-bi; tako *mo se odpravili. Antoni jeva skrivnostna zna-i-ienja. njegova vnemirjenost iff toinono. k;ir je bilo ušlo neznan-l. zlasti pa tistih tride«et pre-«t rjanih milj ter malo verjetni ru/log. ki ne celo z razbojnikom. a kaj zato. Poznal sem »»ohro španski značaj in vedel doka' zanesljivo, da se mi ni bati tih"-.-ar »«1 «-lo\eka. ki je pušil in je*]el 7. menoj. Njegova f»ola na-\/ ..'nost je pomenila zame gotovo varstvo pred vsakršnim nezdra-\ini recnnjem. sito r pa sem bil /;olovoijen, da imam priliko spoznati, kaj in kakšen je pravzaprav razbojnik. Takšnih ljudi ne vidiš vsak dan in bližina nevarnega bitja ni brez mikavnosti, posebno ako eutiš. da si ga ukrotil in ndomaeil. t'pal sem pripraviti nežna ne a I olr g'.ma do tega, da hi se mi o«e-Maria, čigar slavni čin so šli i h I ust do ust. — Pa ne da bi jahal / Josejem-Marijo? — sem ugibal satn j>ri sebi. . . Pripovedoval sem mu zgodbe, kar sem jih vedel o tem junaku — bile so i-tuk vse v njegovo hvalo — ter Izrazil nazadnje odkrito svoje občudovanje do njegove hrabrosti i h njegovega velikodušja. •lose-Maria je navaden nia-1" iridnež. — je mrzlo rekel \ Ali se sodi prav, ali govori tako le iz prevelike skromnosti? som se vprašal v mislih, zakaj jmi <|olg«'in opazovanju tega so-]>-itmka se in i je nazadnje res za-r t< !,». da utegne hiti .Tosc-Maria. ( gar tiralico setn videl nabito na1 vratih marsikaterega andatafet*-ga mesta. . . I>a, oti j'. . l^asje plavi, oči sinje, usta velika, zobje Upi, roke majhne; lina srajca. f..ršuna-st telovnik .-« srebrnimi gumbi, goleniee od bejega usnja, rdečkast konj. . . Nič več ni dvo »• u* Tm«-A.'-a la hlev. V tem ljubkem bivališču ni bilo — vsaj list ik rat ne — žive duše razen stale žena&ne in dese»t let nega ali dvanajstletnega dekletca; obe-dve sta hili sajaste polti in oblečeni v strahovite cunje. — Evo. pem si dejal, evo ti vsega, kar je ostalo oil prebivalstva starodavne Boctske Alunde! O Cezar, o S-kst Pompej l To bi struicla, a-ko bi se vrnila na svet! Ko ^e starka zagledata mojega lovariaa, ji je ušel presenečen vzklik. — Ah, je viknila. — s*njot don Jo«e! Don Jose je zgrbančil obrvi tfi vzdignil roko v oblastni gesti, iti i«k falrAt *■ n»4 m *>lri II J* U I^a sera se obrnil k vod ni k u ter aiu dal skrivaj znamenje, da ne potrebujem nikakih opozori o možu, s katerim sem namenjen pre* nočiti. Večerja je bila boljša uc- sem se nadejal. Na majhai, ..e-iva čevelj vis«ki mizici ,so nam i »-daii starega . "Hue, kuhane- z rižem in obiiiso naL'eljuove-a;; popra, nato t> >j»er v olju in sončno nekakšno poprova salato, i kt ji pravijo " za pačo'-. Ta tri [ krepko začinjena jedila je bilo j n eba pogosto namočiti iz meška. j v katerem se .v- našio prelestno contiljsko vinee. Po jedi sem \ gledal %iandolino, ki V visela na j zdu; v Španiji najdeš mandolino rovsod. Vprašal ^»m dekletce, ki ••.ima je streglo, ali zna igrati na- —Ne, — odgovorila; — r » ;» don .Jose icm take) dobro. — Bodite taki ljubeznivi, —| - i. se obrnil k nj^au, — in za-pojte mi kaj; strastna sem vnet ,*;» \ ašo narodno glasbo. — Ne morem se uoirati pri jaz-•lemp gospodu, ki m.-* gosti s ta-J ko izvrstnimi smotkaml. — je. vzkliknil don »lose z dobrovolj-nim obrazotn. Velel s-i je dati mandolino in /apel. spremljaje se sam. Glas mu je bil sirov, a vendar prijeten. napev otožen in čuden; bese-' le nisem ratrmel nobene. —Ako 3e ne motim, — sem mu j dejal. — je pesem, ki ste mi jo zapeli, tuja. ne španska. Podobna j je "zorzikom"', ki sem jih slišal v provincijah, in besedilo mora hiti baško. (Baški so prebivalci obeh pobočij zapadnih Pirenej, ua španski in na francoski strani. Ti drzni gore i govore svoje posebno, baško narečje, ki ni sorodno nobenemu sosednih jezikov.) — i — Da, — je odgovoril don Jo--e z mrklim obrazom. Vi Položil je mandolino na tla, ( prekrižal roke in se zazrl z izra- \ /•»m čudne otožnosti v ugašajoči j ogenj. L«*ičerba na mizici mu jej >vetila v plemeniti in v end a * divji1 obraz, ki me je spominjal Milto-nqpega Satana. Kakor cn, je premišljal nemara tudi moj tovariš 0 bivališču, ki ga je moral osta-vtti. in o izgnanstvu, k: si ga je nakopal za svoj greh. Poizkusil i sem oživiti razgovor, toda ni sej mi posrečilo, tako zelo je bil za-i topljen v svoje žalostne misli. —j starka je ležala v kotu izbe. skri-' j ta z a luknjasto odejo, ki je vise-: la preko napote vrvice. Tudi dekletce je bilo sledilo v to zatišje za lepi spol. Moj vodnik je tisti- j krat vstal ter me povabil s seboj 1 v hlev; toda don .Tose se je zdrz-f nil pri tej besede, kakor bi ga vr- j glo iz spanja, in ga osorno vpra- ! šal. kara gre. — V hlev. — je odgovoril vod-j nik. ; v — Čemu? Konji so že dobili! klajo. Spi tukaj, gospod ti dovo-, 1L j — Bojim se. da ne bi bil gospo-1 dov konj bolan, in rad bi. da bi ga gospod pogledal. Morda ve on, kaj treba storiti ž njim. Videlo se je, da hoče Antonio eovoriti z menoj na samem; t v J da jaz nisem maral zbuditi v do- j T ♦ • . •• 1 nu Joseju Rumnje. zakaj v naji-[ nem sedanjem položaju se mi je ' 1 zdelo najbolj umestno, kazati mu i | popolno zaupanje. Rekel sem tedaj Antoniju. da se prav nič ne razumem na konje in da se mi hoče spati. Don »Tose je »el ž njim v hlev; kmalu se je vrnil sam. — Dejal mi je, da ni konju nič, le mojemu vodniku se zdi žival neznansko dragocena: drgne jo s svojim telovnikom, da bi se spotila. in misli ostati pri fem mikavnem opravilu vso noč. -Taz sem se bil zleknil med tem po ' dejah za mezge, zavivši se skrbno v svoj plašč, da se jih ne bi dotek-nil. Don Jose me je poprosil od-roščenja. da se mi drzne pridružiti, in legel pred vrata; prej pa je premenil kapico na svoji trom-bači ter jo skrbno vteknil pod bi-sago. k ima je nadomeščala zglav je. Pet minut potem, ku sva voščila drug drugemu lahko noč. sva oba trdno zaspala. (Dalja prihodnji«.)' -lavno časopisje je v zartnjin > par tednih večkrat omenilo Sir i Bazil Za ha rova, in tisoči čitate-Jjev so brez dvoma prvikrat izve- t deli, da živi človek, ki je znan j kot "skrivnostni človek Evro- } pe". c V nekem poročilu se je glasilo, ' da umira v Monte Carlo in sploš- <: na javnost je bila informirana da ; je polovični lastnik slavne igral- i niee. To poročilo o resni bolezni ■ pa ni bilo utemeljeno. Vsled tega 1 je prišlo nadaljno poročilo, v katerem se je glasilo, da se peča z i ustanovljenjem nadaljne balkan- ; ske lige in da skuša pridobiti ] Bolgarsko za solidno fronto pro- | ti Turkom. ] Kaj je pravzaprav s tem člo- ! vekom ? i Sir Bazil ZaJharova imenujejo i skrivnostnega moža Evrope. |Zel< ' malo skrivnosti pa je na njem, . razven v kolikor si jo izvoli uve-1 i 1 javiti sam. Tako je izjavil eden njegovih j 1 prijateljev, angleški vojak in di-: plomat, ki je intimno poznal več . let tega grško-ruskega finančni- j: ka. To je resnica v kolikor pride v pošte v osebnost moža. Dosti pa • je faz v njegovi romantični ka-rijeri, katerih ne razkrije Sir Bazil niti svojim najbolj intimnim prijateljem, dasiravno je znan njegov značaj ter način njegovega sedanjega vsakdanjega življenja in delovanja. On je pravcata apoteoza levan-! tinskega trgovca. V Evropi zavzema levantinski trgovec do gotove meje mesto, katero je zavzemal v Ameriki Yankee trgovec recimo v časih Mark Twaina. Oba izvirata iz iztoka kjer je življe- i nje trdo. V obeh slučajih je naklo. življenja skovalo značilne znake. pridnosti, varčnosti in prebrisanosti ter nepremagljive volje, da se doseže uspeh, kljub vsem udarcem sovražne usode. Yankee trgovec Mark Twaina pa je prodajal žeblje za oves v namenu, da postane steber meto-distovske cerkve, dočim je levan- j tinski trgovec prodajal puške ter si pridobil premoženje v name-! nu. da obratuje Monte Carlo. Tako se je zgodilo s Sir Bazil i Zaharovom. Nikdo ne ve, kje je; bil rojen. Nekateri pravijo, da v! Carigradu in oči^jdno imajo pre-! cej tehtne vzroke za to domneva- j nje. Na vsak način pa je bil njegov oče Rus in njegova mati Gr- j kinja. Bil pa je rojen v varilnem i kotlu narodnosti v primeri s katerim je iztočna stran New Yor-ka enostavna. I East is East and West is West! And never the twain shall meet, i V Levant i kjer je bil rojen Za-i h arov, pa se spaja iztok z za pa-j dom. Tam je prvič zagledal luč j dneva, v Carigradu ali kakem I drugem mestu, kajti to je stran- i skega pomena. To je bil kraj kjer ; si človek lahko zagotovi svoje i življenje na en način, — namreč j s svojo prebrisanostjo. — in ma-j li Basil je smagal. To je kraj kjer j se smehlja sreča le premetenemu.' Zaharov je danes eden najbogatejših mož sveja. Imeimjejo ga grškega patriota ker je podaril grški državi velike svote. Dvomljivo pa je. da bi kedaj občutil žar domoljubja, dokler se ni sestal z Venizelosom v Parizu leta 1918. Prvi rekord] 0 njegovih delavnostih ima za po- j zorišče Petrograd. V mešanici iz* j toka in zapada, ki je značila car-, sko Rusijo, je položil prve temelje za svoje poznejše bogastvo, j I Prvi resnični rekord o njego- j vih delavnostih ga označuje kot zastopnika velike angleške mu-nicijske tvornice Vickers v Pe-trogradu pred dvajsetimi leti. V prestolnici carja je bil položaj kaj malo obetajoč za zastopnika municijske tvornice. Vojna pa je izbruhnila v Južni Ameriki. Zastopnik Vickersov v Petrogradu je govoril gladko španski. Poslali so ga da dobavi puške in arti-lerijo tako republiki Peru kot Chile. Tam pa je položil veliki miljonar temelje svojega ogromnega bogastva. Iz Južne Ameriki « se je vrnil kot bogat mož. Vieker-si so imeli svoj delež dobička ter ! niso rekli ničesar. , 1 Nato pa je prišla Ia jo in opravlja steklenice v ZADRU (Palmarljai n«l leta 18«1 K^El R0MAN0 VLAHOV B^B^^^H Naprodaj po vf-h Lekarnah, delikatesah - "jji In ^^^^^^^^^ nJini ngenti za Z«lru-žrne tlrš-uv. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sixth Ave., New York, N. Y, I) __ Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas r dnevno ne prinese neko-. liko bližje onemu času, ko boste lahko uživali udobnost neodvisnosti? h ti a Pričnite štedifti sedaj - da bos-te neodvisni po dolgih letih težkega dela. Vaši prihranki so najsig^ume-je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po v A° ). I o 1- o Frank Sakser State Bank d 82 Cortludl Street New York City C la too uttopoiilTo JaJraukc Banke. tj — i b ' 2- »j f), !; Knjiga za dol-ra ge zimske ve-P„ cere. :a :e Sloveosko-Amerikanski o KOLEDAR ^ za leto 1923 it 192 strani povesti, poučnih 12 člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti. e- o- Cena samo 40 centov. . d- Naročate ga še danes. .'O ]- SLOVENIC PUBLISHING CO. ' 82 Ccrtlandt St.. N*w York Dobe se tudi pri zastopnikih ar Glaj Naroda. Zdravnik pravi b pijte vroč H V !• V V • V t ^^ zebseni caj. Po vsej Ameriki priporo-Fjijo zdriivniki bolnikom, naj rokah pm-ejšnjo f V^ zUravilne^a žtjti^vuesa l katerega, lahko ' /Z oli znamenju prehla- ' \ ti tla/ Oni to ena I najboljših jKimn- ^smm uajo ■ fe se zanemari ter prlrte v p prst in pijiKla, preti reOno nermrnost rslea lnflueiu-e ali pljučnice. Bolgarski Krvni Čaj je najbolj {»oznan in najlxilj rabljen zdravilni želi- šičnl čaj. Milijoni ljudi bi ne bili nikdar brez Bolgarskega Želišnega ČajiL - Vedo. da pomaga Selodeu. jetram, ledicam, krvi in f-revesju. Vsak ol« in mati naj bi dala vsak teden enkrat svojim otrokom fašo Bol-unkesa Želisčnega Čaja. Pomaga jim k zdravja ter k močni in zdravi rasti. [ > Pojdite danes k lekarnarju in mu povejte, da hoC-ete škatljo Bolgarskega I ŽelUfnega Čaja. On lahko polteno priporoči to slavno družinsko adravUo. OPOMBA: V slučaju, da vas ne more vaš lekarnar preskrbeti žnjim, vam bono sveseMem poslali velik družinski zavoj,'poštnina plaC-ana, za $1.25. ali 3 suroje si $3.15. ali O zavojev za I5.2T>. Naslnv Marvel Products Company. ' 0 Marvel BuUdinff. Pittsburgh, Peana. _ .. v ^ „ 'J (Nadaljevanje.) , — Ti »rovoriš kot jezični dohtar, — je vzkliknil. — Gotovo. Kadit epa pa ti ni treba jeziti se name. Povej mi. kaj zahtevaš od me*ie, da storim? — Ilomn. da prreš z menoj k de Rereadiou in da uporabiš ves svoj upliv, da bo uveljavljena praviea. Mislim, da zahtevam; preveč. — Moj drajri Filip, jaz živini, da sluzim tebi. Rečem ti pa. da bo to brezuspešen korak. Pusti me dokončati zajtrk, nakar ti bom j n« razpolago. Filip de Vilinorin je sedel na stol poleg ognjišča, kjer so ve-R^lo gorela in pokala debela polena. Medtem ko je čakal, je spo- j ročil svojemu prijatelju najnovejše vesti o dogodkih v Renne*. ( Mlad, navdušen. goreč in poln utopisti«'*nih irlej. je strastno obso-: j jal odporna stališče priviligiranih. < ^ Andre-Louis ki se je v polni meri zavedal razpoloženja, ki je , prevladovalo, ni bil prav nič presenečen od tega, kar je čul. M. de i ] Vilmorinu s*' je zdelo mučno, da noče njegov prijatelj deliti nje- i , g«ivega lastnega ogorčenja. — Ali ne vidiš, kaj pomenja to? — je vzkliknil. — Plemenita- j ši, ki se nočejo pokoriti kralju, izpodkopavajo temelje prestola.; | Ali ne * poz naš, da j«- njih lastni obstoj odvisen od tega? Da če i | pade prestol, da ttodo zdrobljeni vsi, ki mu stoje uajbližje? Ali | ne vidiš tega? i j — tlotovo n»\ Nič drugega niso kot vladajoči razred in še nik-' | dar nisem čul o kakem vladajočem razredu, ki bi mislil na kaj . drugega kot svoj lastni dobiček. — To je naša pritožba. To hočemo tudi izpremeniti. — Vi hočete odpraviti vladajoče razrede? jZanimiv poskus. ; j Mislim, da j«» bil to prvotni načrt stvarstva, in posrečil bi se bil, če ; bi ne bilo Kajna. — Mi ne bomo storili nič drugega, — je rekel de Vilmorin, ki , jnekoliko zadržal svojo ogorčenost, — kot izročili vlado v dru* j, ge roke. i ] — In li meniš da bo v tem kaj razlike? — Prepričan sem, da bo. — Oho, vidim sedaj ko si dobil nižja posvečen ja. da uživaš zaupanja Najvišjega. Najbrž ti je zaupal Svoj namen, da izpreme-ni uzorec človeštva. Lepo lice M. de Vilmorina je postalo žalostno. — Ti si priprost, Andre. — je pokaral svojega prijatelja. — Zagotavljam ti da mislim jKwsein resno. Ce bi hoteli storiti to, kar domnevaš ti. bi ne zadostovala nobena druga stvar kot bož- j ja intervencija. Izpremeniti morate človeka, ne pa sisteme. Ali si: moreš ti ali tvoji tovariši v literarni zbornici v Rennes ali kaka) druga učena družba v Franeiji izmisliti način vlade, ki ni bil še nikdar preiskušen? Gotovo ne. Ali morejo reči o kateremkoli sistemu, katerega so preizkusili, da se je koncem konca izkazal kaj drugega kot iz.jalovijenje ? Moj dragi Filip, bodočnost je mogoče z gotovostjo čitati Je v preteklosti. Človek se nikdar ne izpremeni. Vedno je pphlepen vedno grabežljiv in vedno podel. Govorim o Človeku v splošnem. — Ali morda trdiš, da je nemogoče izboljšati usode ljudstva? — ga je izzval M. de Vilmorin. — Ce praviš ljudstvo, misliš gotovo prebivalstvo. Ali ga hočeš odpraviti? To je edina pot. kako Izboljšati njegovo usodo, kajti dokler bo ostalo prebivalstvo bo njegova usoda pogubljenje. — Ti gvoriš seveda za one. ki ti dajejo kruh. Mislim, da je to povsem naravno — j«* r»-kel M. de Vilmorin napol žalostno in napol ogorčeno. - Kavno nasprotno. Jaz skušam razpravljati povsem nepristranski. Pmnotriva U>tvj te tvoje ideje. Kakšno obliko vlade ho-! čete uveljaviti? Na temelju tega, kar si. rekel, domnevam, da re-j publika n^ko. \ i h to imate že. Francija je danes dejanski repu* j blika. — Filip je zrl nanj presenečen. — Ti >i poln nasprotij. Kaj pa kralj? * — Kralj? o najboljšem uzorcu — rimskem uzorcu. Takrat kot se- i duj s« Živele velike patricijske družine v razkošju ter ohranile sa- j me zase silo in bogastvo ter vse drugo, kar se sploh smatra vreduo, da človek last nje. Tam pa je bilo tudi ljudstvo ali prebivalstvo, j zdrobljeno in hropeve, poteče se in krvaveče, stradajoče in pogi-. n ja joče v jarkih in svinjakih Rima. To je bila republika, najmogočnejša kar smo jih kedaj videli. „ . Filip se je boril s svojo nestrpnostjo. i — Priznal boš vsaj — in dejanski si že priznal. — da bi ne j mogli biti slabše vladani kot smo sedaj? — O tem ne razpravljava. Govoriva o tenr, če bi bili boljše! vladani v slučaju, da bi sedaj vladajoči razred nadomestili s kakim drugim? Brez vsakega jamstva bi bil jaz zadnji ki bi dvignil J prst da dovede do izpremembe. In kakšna jamstva moreš nuditi?, Kateri razred hrepeni po vladi? Iločem ti povedati. Meščanstvo. t — Kaj? — To te preseneča, kaj ne? Resnica je pogosto precej mučna.j Kaj ne? ti nisi mislil na to? Misli torej sedaj. Dobro si oglej mani-; fest iz Nantesa. Kdo so pisatelji tega manifesta? — Hočem ti povedati, kdo je prisilil občinsko zastopstvo iz Nahtes, da je poslalo manifest kralju. Bilo je deset tisoč delavcev, — mornarjev, tkalcev, težakov in rokodelcev vsake vrste in baže. — Katere so gnali in prisilili k temu njih dolodajalci bogati trgovci in lastniki ladij v onem mestu, — je odvrnil Andre-Loois. —- Jaz imam navado opazovati stviri od blizu in raditega me naši tovariši v literarni zbornici tako iz srca sovražijo. Kjer se jaz poglobim v fctvar, praskajo oni le po površini. Za onimi težaki in rokodelci iz Nantesa. priganjajoč jih ter poživljajoč te uboge, bedaste in nevedne tlačane, naj prelijejo svojo kri pri zasledovanju one i/bcgrjtve stvari kr se glam prostost, pa stoje izdelovalci jader, velelkalei. lastniki ladij ter trgovei s sužnji. Trgovci s sužnji! Ljudje, ki žive ter se bogate s trgovino s človeškim mesom in krvjo v kolonijah, vodijo doma kampanjo v svetem imenu prostosti! Ali ne vidiš, da je eelo to ffibanie trcotMT ter kraaaarakih vas s. Sovjetska vlada ima med dru-| gimi vladami to nenavadno pred- j nofct, da jo lahko primerjamo s palico, ki ima dva konca. Kadar j se govori o tem, da bi morali so- ) vjeti ugoditi kaki zahtevi antan-te ali druge - države, tedaj od-j klanja te zahteve faktična sovjetska vlada. Kadar pa se vrši na njihovem ozemlju kaka akcija, ki lahko postane zapadni Evropi nevarna, se pa sklicujejo sovjeti na komunistično internacijonalo, češ, da je to Organ, čigar delovanje ne spada v njihovo kompeten-co. K poročilu o zrakoplovni armadi, "Daily Mail" pripominja, da je med zavezniška komisija, ki je razpravljala leta 1919 v Parizu o zrakoplovstvu, konstatirala. j da je mogoče vsa.lt prometni aero- | plan hitro in lahko izpremeniti v bojni. Iz sovjetskega uradnega glasila pa je razvidno, da morajo Nemci zgraditi na ruskem ozemlju 5000 aeroplanov in preskrbeti l nemškimi piloti, popolnoma veščimi svoje stroke. Te javne priprave boljše—rkov in njihovih i-dejnih in j jbližjih pomočnikov Nemcev za novo vojno, so vzbudile tudi v francoski javnosti ve-j liko vznemirjenje. General de! Laoriot, znani francoski vojaški! strokovnjak, je izjavil, da ima v rokah celo vrsto dokumentov, ki pričajo o neprestanih nemških pripravah za bodočo vojno. Cela j Nemčija dela danes isto, kar je delala Prusija v času Napoleona. Bivši francoski vojni minister Lefevre je konstatiral, da so tež-koče pri materijalni razorožitvi Nemčije od dne do dne večje ; da so zavezniki pri vmešavanju v to vprašanje naleteli ne samo na pasiven, marveč tudi živahen idejni odpor nemškega naroda. Veliki nemški generalni štab, ki ga je uničila versaillska pogodba je zopet oživil najbližji pristaš i Viljemove politike general von | Zeekt, in zaradi reformirane up-; rave je ta štab dobil neko poseb- i no gibčnost in sposobnost voditi j večmiTijonsko armado. Nemci se torej prav pridno pripravljajo za revanž. Seveda tudi za francoske in angleške politike ni nikaka skrivnost, da bi bile te priprave nemogoče, če bi jih boljševiki dejansko ne podpirali. Isti angleški list zelo obširno -razpravlja o zadnjem komraiističnem kongresu v Moskvi in p»e o načrtih za svetovno državljansko vojno, ki se snujejo v Kremi ju. Govori tudi o Nemčija in ruski sovjeti. lov, katere je njih bogastvo navdalo z zavistjo glede moči, ki je predpravica edinole rojstva? Menjalci denarja v Parizu, ki imajo v svojih, rokah obveznice narodnega dolga in ki vidijo finančni položaj države, se tresejo vspričo misli, da je v moči enega samega elo veka izbrisati ves ta dolg potom bankerota. Da se zavarujejo ru-jejo od spodaj da strmoglavijo državo ter zgrade na njenih razvalinah novo, v kateri bodo oni mojstri in gospodarji. *I)a dosežejo ta svoj cilj, ščuvajo narod. Videli smo že, kako je tekla v Dofinatu kri kot voda, — kri ljudstva in vedno le kri ljudstva. Tudi v Bretonski bomo mogoče doživeli isto. In kaj, če bodo konečno nove ideje zmagale? Kaj, če bo vlada velikih gospodov strmoglavi jena ? Kaj potem? Ali se to izplača? Ali misliš, da bo pod vlado menjalcev denarja ter trgovcev s sužnji usoda 'naroda boljša kot pa pod vlado duhovnikov in plemen it aš** v ? Ali ti je kedaj prišlo na misel. Filip, zakaj je vlada plemenitašev tako neznosna? Radi njih pohlepnosti. Poldep je prokletsvo človeštva. Ali boš pričakoval manj pohlepnosti od ljudi, ki so se dvignili izključno le s pohlepom? O, rad priznavam, da je sedanja vlada obsojanja vredna, krivična in tiranska in to bo priznal tudi ti. Prosim te pa da zri naprej in videl boš, da bo vlada, za katero hočejo zamenjati sedanjo, neizmerno slabša. (Dalje prihodnjič.) Kdor je bil v sovjetski Rusiji takrat, ko je bila sklenjena zned : Nemčijo in sovjetsko vlado ra-i pallska pogodba, ki je bila na vi-! Jez nedolžna in formelna, več ali manj gospodarskega značaja, je aehote dobil vtis, da je to prva nnaga ,ki so jo izvojevali sovjeti ia zunanje - političnem polju. Moskovski in petrogradski časo-oisi so triumfirali, na političnih ihodih so komunistični govorniki laglašali pomen in veliko važnost :e pogodbe za bodoči razvoj dogodkov v Evropi, semtertja so se cule celo besede revanže, konec Imperialistične politike antante itd. Živahnost in zanimanje za ta prvi uspeh sovjetske vlade v zunanji politiki, ki se je polastilo . ne samo vodilnih krogov, marveC . vseh komunistov, njihovo navdu-i Senje in komentiranje, ki je, ka-\ dar gre za politično akcijo proti ) zapadu, precej odkritosrčno in se ne poslužuje nobenih olepševalnih fraz, je pričalo, da za to trgovinsko pogodbo tiči še nekaj, kar nima s trgovino ničesar skupnega. In res je Radek pozneje zaeel pisati v moskovskih listih o po-J drobnostih te pogodbe, iz katerih ' je očividno sledil dokaz, da Je • sklenila premagana Nemčija iz-1 hod ^z kritičnega položaja tam. kjer je v sedanjih razmerah pae 1 mogoče. Živimo v času splošne f politične napetosti, in ni čudno, ■ da javnost včasih kar čez noč i pozabi kak dogodek, ki ni samo j zanimiv, marveč ima lahko dale-| kosežne posledice. Tako je tudi j rapallska pogodba po kratkem in precej razburjenem komentar-|. ju zaspala in spala do zadnjega f\ časa, ko so jo nekateri tuji listi i zopet izvlekli iz svojega arhiva. ! "Daily MaH" je pred kratkim • priobčil stvarne podatke, ki pri-. čajo o obširnem načrtu Nemčija glede revanža. Po teh poročilii e so boljševiki dovolili Nemčij pripraviti v Smolensku ogromne j zračno floto. Dopisnik angleške ! ga lista poroča iz Moskve, da za j; vzemajo vsa važnejša poveljniš , i ka mesta v sovjetski zračni flot i Nemci, v Smolensku pa se mu j« K j zdelo, da je na čndovit način pri ' šel na nemški aerodrom zapadni {m fronte. Ta boljševiaka zrakoplov u na armada se zdi angleškemu pu r> blicistu veliko bolj nevarna ko i j prejšnji neaSki zrakoplovi, kajt ona se nahaja izven ozemlja, — i! kjer jo lahko dosežejo zavezniški k wW i I 9 i 1 Električni Grelci po obročnem plačilnem načrta. S Električni Radiant Crelec ^v vzdrži sobo gorko v mrzlem v resi VB menu. Fklisonorl odjemalci lahko ku-pijo te Ktektrlčue Orrtce po o-bročnetn načrtu, s- tem. da plačajo JtfJ na roko. Ostanek lahko plačate v dveh obrokih $4 7- vašim mesečnim računom za elektriko. Te električne *relce lahko vidite iu naroČite v katerikoli izložbi. The New \ork Edison Company General Offices: Irving Place and i 5th Street ' Podružnice, kjer s« razkazuje in razstavlja eiekuične priprave za udobnost občinstva. 124 West 42d St _ , _ 10 N0*01*5' ... Eait 86th St ^ i*9thSt 10 Irving Place East 125th *** Tremont Ave SKARAMUŠ _____1 Spisal Kafael Sabatini. Za '4Glas Naroda" poslovenil O. P. pozivu Kam ene va, ki ga je poslal j delavcem vsega sveta, naj vzame- i 1 jo oblast v svoje roke in uničijo 1 - 1 ; kapitalizem. Tako so začeli pUati francoski in angleški listi. Plat zvona po- j^j meni, da se bliža nevihta. V med- M ! narodfti politiki seveda ta politi- ■ ka še ni tako blizu, vendar pa ji a 1 jasno že sedaj, da se zbirajo na vzhodu Evrope oblaki, ki lahko poderejo marsikaj. 3car danes še j n trdno stoji. Nemčija in sovjetska z Rusija sta dva mogočna faktorja, ki ju ni mogoče prezreti, na- ™ hajata se danes sicer še v politic- 5 ni agoniji, med njima stoji polj- 8 ska država, pa vse to se lahko iz-premeni in revanž, o katerem sa-nja nemški narod, bi utegnil po-!» stati usodepoln. ic SLAMNIKARICE SE IŠČEJO. * Delo pri moških slamnikih dobe i • one, ki so izvev5bane na **box ma-jt chines". Stalno delo tekom celeg;« leta. Najvišja plača. - Jacob Kor-j'-ber. 34 West 4th St., New York I, City, Nesto nadstropje. _^_(18-20—1)__j( Vaši sorodniki, prijatelji in j znanci v starem kraju i j kupijo vožnji listek za pot v Ame-'1 I riko najugodneje z ameriškimi ' dolarji. Proti predložitvi od ame ! riškega konzulata pot.rje.nga lista , za Ameriko mi lahko izplačamo j' ameriški denar pri Jadranski 1 i t banki v Ljubljani in v Zagrebu, e toda znesek za posameznega od-1' ! raslega potnika ne sme presegati1 3000 francoskih frankov, to jej! protivrednost o 1 približno $200. ;' V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 po 50^, za izplačila od $10.— do — po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 cen-. ta od sto. • . Frank 8akser State Bank, \ 92 Cortlandt St., New York, N. Y. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, 1 pišite nam prej za pojasnila, ker ! število priseljencev je omejeno. Ako nameravate potovali v stari kraj. pišite nam za pojasnila, to bo v vaso lastno korist. KDOR NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN, ! »A BI RAD ŠEL NA OBISK V STA-: RO DOMOVINO IN BI SE ZOPET 1 RAO VRML V AMERIKO. NAJ Pl- . | šE TER MU BOMO DALI VSA TO- 2ADEVNA POJASNILA_ ' J Frank Sakser State Bank , 82 Cortlandt Street New York i .......... ...... . ^^mmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmamm^mt i VELIKI 1 Kompletni svetovni Atlas V Najnovejša izdaja, z vsemi ■ 1 zemljevidi celega sveta in p j kazalom. ;i 1 v * ' KDjiga je fino v platno b vezana, vsebuje 291 stra- * ni, velikost 14 palcev dol-e ga in 11 palcev široka. --Cena s poitnino —~ - o u "GLAS NARODA" 0 82 Cortlandt Street n NEW YORK CITY ci ______________ a Velika Blaznikeva n | sj Pratika ;e ,a (s treai alatiči.) ce ■a Cena a poitnino 30e rel M Pratik $3.78 e. • BO pratik______ U0 ki 100 pratik 12.00 t Stoniic: PiWsMik Ca. c. tt.CarfuifStrwt ^ ItvYvk se mr Dobt^MI prl — ° ' ' - t 2Q. Januarja: | America, Cherbour« In Bremen; Olym- t pi«-. Cherbouig: Oonte Uosso. O^noa; Vo-j Ifidam, Boulogne in Rotterdam. 1 23. januarja: 1'ittsburgh. Cherbourg In Tr^men. I «4. Januarja: President Van Buren. Cherbourg. 25. januarja: Mlnnekahda. Cherbourg in Hamburg. 1 Ravern. Hamburg. 27. lanuarja: President Harding. Cherbourg In Bra-men: V-eolond, Ch»rbouig In Antworri: ! Trf.ilen t WiLson, Trst; I .a Lorraine. Javr«*. M. lanuarja: Torek. Hamburg. tO. januarja: I Chicago. Havre: P.erengaria. Cherhourg ! j 11. januarja: President' Polk, Cherbuorjff Orbita, | Cherbourg In Hamburg: Antonta. Cher-i hourg tn Hamburg. ! i. februarja: | Mount Clay. Cherbourg In Hamburg. J T februarja: 0«orf» Wanhlngton. j m*>n: Zoelnnd. ^horhourg: Thyrenla. j^h^rhnurg in Hamburg. ' T. »ebntarja: r'r^slil^nt OarfleM. Ch^rhmtrg: Amerl j Oertoa. I P februarja: I ''nlnrrbn. : Manchuria, rh^phnnrr I i Ifimhure1 Wuert*>mb'irc. r-h^rimurg In ' H.-mburg: Thuringia, Hamburg j I^ViSinoR IV JUGOSLAVIJO v 9 dneh. Viak torek e^flaje edea aertkik telik sov. AQU1TANIA................. 48.847 ton j M AU RET ANI A..............30.704 ton • BtRENGARIA............ B2.022 ton ! Raikošn* kabine tretiega razreda z 2. 4, | 6 posteljami.. Krasne obednice. kadil-! lice In počlvaliiča. PokHt promenadnl j <>urg-. 1 Tannover. Prcnni"!! 15. februarja: Mount Carroll. Cherbourg n Hamburg; Rochamtf-aii. Havre. 17. februarja: Pres. Arthur. Cherbourg In Bremen; Glullo Ce.«=are. C»noa; Niew Amsterdam. Boulogne in Ilotterdam: Samand. f"h»-r-bourg 20. februarja: Hous.llon. Havre; Herengnria. Clier-jhnurg. 21. februarja: France, Havre: Faxonia. Cherbourg in i Hamburg: Orduna. Cherbourg in H;im-iburg: Pres. Monroe, Cherbourg. 22. februarja. Mongolia. Cherbourg In Hamburg: Han- fa. Cherbourg in Hamburg; Ilousillrn. Havre. 24. februarja: Volendam. Boulogne 1n T?ntter«1nm: T_ipiand. Cberbr re. I'res Fillmore, r-her-t Iviurtr in Bremen. 28. februarja« Cnrle P.n^wi. Oenofl ■ Pre« Van Buren. I^hei-»...urg ^^i.liltz. r.nrven. 1 marca: Vin^^lfDhdo. fkerbo'ire In Tfamhurg. 3. marra- Rnv>rl»n<1. Cier-bonr« In Antwerp: ;Pre« TT.irdl»:C. Cb^rbourg Bremen. , 7 n-iarca* P:ir Havre. Sipeaehilae Hitra služba v Jugoslavijo.; LA BOU RDO NNAI J f-bru.irja ROCH A W BEAU ____ 15. februarja RCUSlLLON .... 22. februarja C H IC AC O .......8. marca Izborne udobnosti — kabine za dve. itiri In (est oseb. umivalnica In te- Ikoča voda v vsakem prostoru — Jedilnica. kadilnica, bara. brivnlca. odprt. pokrit krov. slavna francoska ; kuhinja. vtno In pivo brezpiatro, . godba. ples. Postreinikl oovore lit. vensko in arbsko. Najstarej&a kompantja. ki prevala Jugoslovanske potnike. Posebni parnitkl vlak vzame potnike in prtljago do določenega kraja. preko Trsta ali Bazela, kakor hočejo. Ne vlaku iz Havre v Jugoslavilo Je kompanijskl tolmač, ki govori vaS Jezik. Potnikom pomaga pri prtljagi In v drugih stvareh. Za navoalla se oalasite pri lokalnem : French Line agentu ali v KOM PAN IJ SKI PISARNI 19 State Street New York City VMWAW/W RAVNOKAR JE IZfiLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Kajnovejša ilastrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $2.— "^tl 8L0VENIC PUBUSBINa CO^ 82 Cortlandt Stroet, | New York Citj, N. T. mAMMMKKH COLUMBIA GRAMOFONI AKO ŽELITE glasni, svetovuoznani pravi COLUMBIA gramofon, slovenske, nemške in v vseh drugih jezikih gramofonske plošče, pišite po brezplačni cenik na IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA. On Je edini slovenski za stop n.k za Columbia gramofone in ploige v C onemaugh. Praktični Računar Priročna žepni knjižica, U ima vs6 kar je y kupčiji potrebno, ša natančno izračun j eno, kakor tudi m izračun j en je obresti. Knližica je trdo vezana, stane 75c —" 8L0YEKIG PUBLISHING CC •2 Cortlandt Street : New Yor Kretanie parnikov - Shipping News GLAS XARADA. -TAN. V