Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna Itev. Din 1«-*
Štev. 20.	V Ljubljani, dne 16. maia 1929.	Leto XII.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 9 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I2S
Naročnin« in tozemstvo: četrtletno I Din, polletno IS Din, eeloletno 31 Dli; M !■«• eemstro razen Amerike: četrtletno U Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl«. Amerik* letno 1 dolar. — Racati poštne hranilnice, podružnice f Ljubljani, 5t 10.711.
Odločno izvajanje protikorupcijskega
zakona
Najboljši odmev med narodom
Naša vlada je pokazala, da zakon o po 1 bijanju zlorab pri izvrševanju službenih dolžnosti ne sme ostati na papirju. Beograjsko časopisje poroča, da ie število zaradi zlorab obtoženih državnih uslužbencev ogromno zlasti v Južni Srbiji, odkoder je bilo čuti tudi največ pritožb. Podrobnejše, strašne številke o zlorabah navajamo v političnem preg'edu. Te številke dokazujejo, kako trhla ie bila uprava v Južni Srbiji in kako bridko potrebna je železna metla, ki bo v splošno narodno za-dovoljnost pometla in strla, kar ni pošteno in kar se je v prejšnjih časih nateplo na vse različne nepoštene načine na več ali mani odgovorna mesta. Nešteto teh ljudi, ki so živeli kakor pijavke na živem organizmu, sploh nima nikake usposobljenosti za mesta, ki so jih zavzemali.
Z železno metlo ne bo zadovoljno samo prebivalstvo Južne Srbije, nego ves narod od
Triglava do Vardarja. katerega zaupame v vlado se bo povečalo, saj je ta vlada načela in bo gotovo rešila najkočljivejše in najvažnejše vprašanje v naši državi: vprašanje javne uprave. Za načelo si je pri tem postavila: poštenost in sposobnost.
Lahko že danes rečemo, da bo zgodovina primerno ocenila veliko delo uničenja korupcije, tega strahu, ki nas ie prejšnja leta straš'1 izza vsakega ogla, ki ie ubijal oodietnost ter nas gospodarsko in moralno uničeval.
Ta odločen korak vlade bo odjeknil tudi v inozemstvu najbolje. Zaupanje v našo državo se bo večalo, kar nam more biti le v vsestranski prid. Zaupanje zunanjega sveta v državo in zadovoljstvo naroda, kateremu se izpolnjuje ena njegovih najbolj gorečih želj, sta siguren temelj za najlepšo bodočnost naše domovine.
Krivci zaostalosti kmetijstva
Prav pogostoma se čuje v razgovorih in se čita po listih jadikovanje: Naš kmet je sicer bri-hten, toda vkljub vsemu temu je tako težko pristopen za strokovni napredek.
Očitek je prav hud, poglejmo, ali je tudi upravičen. Priznati se mora, da je gotovo nekaj resnice v tej trditvi. Toda zakaj in v kakšnih okol-nostih? Če se ozremo k najbližjemu sosedu v . Avstrijo, vidimo, da je tam kmet glede splošne izobrazbe daleč za slovenskimi kmeti. Če pa primerjamo tamkajšnji strokovni napredek, pa moramo ugotoviti, da smo zaostali za njimi in mnogimi drugimi narodi.
Vendar pa ugotovitev sam na sebi kaj malo zaleže, prav tako malo kakor prazno jadikovanje. Spoznanje samo je šele prva stopnja k p o b o 1 j š a n j u. Treba je, da skušamo najti vzroke zaostalosti in pomanjkanja smisla za napredek v našem kmetovanju in dognati, kdo je temu kriv. Ali morda kmet, ki kupuje in čita-Liste ter knjige, želeč s; s poukom zboljšati svoj nezavidljiv položaj? Seveda, seveda, brž pritrjujejo jadikovalci o nazadnjaštvu, ki og ;rčeni za vračajo m sel, da bi bili morda včasih tudi kmetijski strokovnjaki kri\i naše zaostalosti. Gotovo so sokrivi tisti, ki pišejo o kmetijskih vprašanjih površno ali celo napačno.
Mnogo se obravnavajo v tisku razna kmetijska vprašanja, kar je prav hvale vredno, tcda le redko naletiš na temeljito strokovno aelo. Če napišeš o kakem človeku, da je kradel, pa ne moreš tega dokazati, greš v luknjo, ker je tu tiskovni zakon. Če pa napiše nekdo, da se da kcruza s pridom presajati, ali da ima kostni superfosfat še 2% % dušika, pa ga ni paragrafa, ki b' ščitil ubogo koruzo in pouka željnega kmetovalca. Lepo in koristno navado bi uvedli, ako bi začeli podpisavati svoje spise, pa ne zaradi paragrafov, temveč da lahko pokažemo na one, ki napačno poučujejo ljudi.
Kakor se gleda danes povsod na usposobi je nost, tako bi bilo treba tudi v kmetijskem bu-kvarstvu usposobljenosti. Baš lažni strokovnjaki so krivi nazadnjaštva našega kmetijstva, če govori nekdo o presajanju koruze, ko vendar vemo, da jo je sicer mogoče presaditi, a storža ne bo nikoli od presajenke, kako si moremo misliti, da bo naš kmet sprejel zanj nov evangelij o presajanju žita (tako zvani kitajski način), čeprav je ta stvar že davno dognana. da je dobra in se v drugih deželah vedno bolj širi. So to sicer na videz malenkosti, k! so pa v danih razmerah silno dalekosežne, tako da brezuspešijo za leta na-j predek.
Delo za povzdigo našega sadjarstva
in vrtnarstva
Škodljivec divji zajec naj se zatre — Za nadzorovanje sadnega iz voza — Število organiziranih sadjarjev in vrtnarjev narašča
V Zdraviliškem domu na Bledu se je vršil 13. t. letošnji občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo v Ljubljani ob velikem številu delegatov iz vse Slovenije. Zborovanje je otvoril
društveni predsednik kmetijski svetnik g. Viljem
R o h r na a n s primernim nagovorom na zboro-valce. Po vdanostni izjavi kralju sta podala društveni tainik. šolski nadzornik g. Š k u 1 j, in dru-
štveni blagajnik, prof. g. Ver bič, svoji poročili o društvenem gibanju in društvenem gospodarskem stanju.
Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je društvo v minulem letu vsestransko napredovalo in da se je število članov pomnožilo za 756 in 18 po* družnic, tako da šteje sedaj društvo 130 podružniq s 5490 rednimi člani. Prištevši še druge člane, ja znašalo število koncem poslovnega leta 1928. skup* no 7226 članov. Od podružnic odpade 75 na ljub? ljansko in 55 na mariborsko oblast.
Strokovnih predavanj je društvo priredilo VI raznih sadnih krajih Slovenije 189 ter 34 tečajev, z udeležbo okroglo 9100 članov. Lastne drevesnica ima 21 podružnic z 41.400 drevesci. Raznih podpot! so prejele podrnžnice 56.145 Din. morda pa še več, ker vse podružnice niso predložile -točnih poročil.
K tej točki je navzočni zastopnik oblastnega odbora omenil, da je oblastni odbor podelil raznim podružnicam ljubljanske oblasti v letu 1928. skupno 120.000 Din posebne podpore za nabavo sušilnic, škropilnic, sredstev za zatiravanje sadnih in žele-njadnih škodljivcev.	_
Društveni glasilo »Sadjar in vrtnar* gre v 7300 izvodih mesečno med posamezne člane. Sadni ogledi zaradi spoznavanja sadja s pravilnimi imeni so se priredili v krajih, kjer je sadje vsaj deloma dobro obrodilo. Sadni razstavi sta bili na velesejmu v Ljubljani na pa v Radovljici, ki sta dobra uspeli tudi v trgovinskem oziru.
Od knjig «Sadni izbor za Slovenijo* se je prodalo 185"' (63 komadov je še v zalogi), od stenskih tabel pa 320; v zalogi jih je še 270 komadov.
Poročevalec je navedel še nekatere sklepe glavnega odbora, med drugim prošnjo za ustanovitev, specialne vrtnarske šole v Sloveniji za vzgojo vrt« narskega naraščaja iz vse države.
Blagajnikovo poročilo izkazuje, da ima društvo velike izdatke, a nezadostne dohodke. Čisto premoženje znaša sicer koncem leta 1928. okrog 55.000 Din, toda to več v blagu in v terjatvah kakor v gotovini. Največje izdatke provzroea iru-štveno glasilo, ki zaradi nizke cene ne krije tiskarskih stroškov.
Shodili so razni predlogi glavnega odbora i' podružnic. Pri predlogu o spremembi društvenih pra-vil se je vnela živahna in mestoma prav ostra debata. Končno so se sprejele skoro soglasno vse točke neizpremenjene. Gladko so se sprejeli predlogi o popolnem zatrenju divjega zajca, voluharja in podobnih drevesnih uničevalcev. Dalje so sprejeti predlogi za nastavljanje posebnega sadjarskega in vrtnarskega strokovnjaka kot potovalnega učitelja; za ustanovitev specialne vrtnarske šole za vso državo; za izdajanje letnih sadjarskih in vrtnarskih brošur: za dosego trikratne polovične vožnje letno na vseh železnicah za vse redne društvene člane; za stalno denarno podporo voditeljem šolskih vrtov in za omejitev kratkodobnih preme-ščenj šolskih upraviteljev; za uvedbo posebne stro-kovne vladne kontrole pri izvažanju sadja v inozemstvo v svrho okrepitve reelne sadne trgovine, ki ji nekateri površni in lahkomiselni sadni trgovci močno škodujejo; potem predlog za naprošnjo železnice, da se sme vagonsko nalaganje sadja izvršiti v teku 36 ali vsaj 24 ur (ne kakor sedrj V, teku samo 6 ur), ter končno predlog glede nabava sadnih škronilni<v
Od dosedaj preizkušenih sadnih škropilnic se še kot najboljša izkazala sistem «Holder» in Nechvilletova «Unicum».
Pri volitvah je bil izvoljen večinoma stari odbor. Prihodnji občni zbor «e bo vršil meseca maja namesto v Ptuju v Ljubljani zaradi ugodnejših železniških zvez; v Ptuj pa bo poseben skupen z H za časa pokrajinske sadne razstave istotam.
Politični pregled
Ugodne posledice nastopa in dela nove vlade se posebno občutijo v .lužni Srbiji, kjer so bili do sedaj postavljeni različni mani vredni elementi v važnih državnih in samoupravnih službah. Na podlagi ovadb in me-iskav preiskovalnih komisij
so razkrili v kratkem času celo vrsto korupcijskih zadev in nepravilnosti.
Na podlagi poročil teh komisij je bi'o vloženih pri sodišču v Skopliu doslej že 1792 ovadb, ki se nanašajo na zakon o pobijanju zlorab pri izvrševanju službenih dolžnosti. Izmed obtoženih je do sedaj že nekaj nad 100 zaprtih v preiskovalnem zanoru. Na podlagi dosedanjih raziskavanj odpade približno na vsak okraj do 14 korupcijskih afer. katere so zagrešili razni državni in samoupravni uradniki ki so v večini primerov poneverjali državni denar, ponarejali in izdajali ponarejens uradne listine ter izsiljevali različne podkupnine. Med obtoženimi so uradniki od najnižje vrste do najvišjih. Med njimi so sreski ooglrvarji. davčni uradniki, predstojniki finančnih uprav, poštarji, blagajniki itd. Večina teh ljudi je prišla v državno službo z različnimi priporočili strank in strankarskih voditeljev ter je le malokateri izmed njih imel zadostno pred-izobrazbo za mesto, ki ga ie upravlial. To pa še niso vse tožbe, ki so naperjene Proti različnim obtožencem zaradi korupciie. ker se stekajo pri skopljanskem sodišču samo tožbe, ki spadajo pred okrožna sodišča. Še mnogo številnejše so obtežbe, ki spadajo v delokrog sreskih poglavarjev. V prvi vrsti gre tu za zlorabe samoupravnih nastavljencev, občin-
skih tajnikov in uradnikov, na katere se nanaša protikorupcijski zaken prav tako kakor na državne uradnike. Številni so celo primeri da so
obtoženi zavoljo korupciie kar celokupni občinski sveti
ali pa vsaj do trije njegovi člani. V običajnih primerih so to župan, občinski blagajnik in tajnik. Število tožb neprestano narašča in računajo, da bo v kratkem obtoženih do 4000 krivcev.
Ta odločen korak
ie našel med prebivalstvom najboljši odmev
ter je ljudstvo vedno bol] uverjeno. da ni več izročeno na milost in nemilost onim državnim in občinskim nastavljencem. ki pozabljajo na poštenost. Pri tem pa se nista pri njih samo dvignili vera in ljubezen do države, temveč se je tudi znatno pripomoglo k pomirjenju nezadovoljstva, ki je vladalo doslej v Južni Srbiji.
Na posvetovanjih Male antante,
to je Jugoslavije. Češkoslovaške in Rumunije, ki se bodo začela 20. t. m. v Beogradu, se bo znova utrdila vez med vsemi tremi državami Govorice, darbi se priključila Mali antanti tudi Poljska, so po izjavah merodajnih činiteljev brez podlage.
V tOrek je finančni minister dr. Švrljuga podpisal
sklep o izplačilu zaostankov državnim uslužbencem in invalidom.
Denar za to izplačilo izvira iz monopolskv posojila. Izplačale se bodo druge polovice razlik državnih uslužbenctv za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924., še neporavnane invalidske podpore do 31. marca 1928.. neporavnani pokojninski oiejemki do 31. marca 1928. in ostale obveznosti države.
Na Češkoslovaškem se je vršil
v Pragi zbor kmetijske strarke.
na katerem je bila prečitana med drugim tudi spomenica ministrskega piedsednika in vodi-
telja čeških kmetovalcev Švehle. V tej spomenici je Švehla zelo ostro nastopil proti mestnim slojem ter tiaglasil. da morajo prevzeti v kmetijskih zemliah vlado in upravo v roke kmetovalci. Njegova spomenica je vzbudila veliko zanimanie med ostalimi češkimi strankami, tako da o niej živahno razpravljajo vsi češkoslovaški listi.
GORNJI LOGATEC. Sokola je zadela težka izguba. Najbolj agilna in najbolj zaslužna članica in odbornica s. Mica Rusova se je poročila na Vič
—	tudi v sokolsko hišo Mescevo. Težko jo bomo pogrešali. Na predvečer poroke so ji tamburaši napravili lepo podoknico. Zavednemu sokolskemu paru želimo vso srečo v trdni veri, da bo Ie še bolj utrdil vezi med bratskima društvoma na Viču in v Gorenjem Logatcu! — Naš g. župnik Karel Supin je premeščen v Tržišče pri Mokronogu. Naj bi se med dolenjskimi rojaki bolje počutil kakor pri nas! Neprijateljev ne zapušča za seboj.
—	Tamburaški odsek Sokola priredi na binkoštno nedeljo svoj večer v Sokolskem domu.
GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI. Na binkoštno nedeljo popoldne bo priredilo naše gasilno društvo v Sokolskem domu zelo zanimivo društveno prireditev v društvene svrhe. Najprej se bo igrala vesela igra «V hribih®. Po igri prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Ni treba izgubljati besed o veliki potrebi in važnosti ra-il-*kih društev. Za trud in izpostavljanje življenja in ^avja v nevarnost v primeru nesreče, so ta dru-
a vezana za napravo potrebnega orodja in pripomočkov večinoma na svoje stroške. V dolini >e je že večkrat pokazalo, kako potrebna so gasilska društva. Udeležite se prireditve in podprite društvo vsak po svoji moči! — Zadnje lepo vreme je prišlo kaj prav. Pomladna dela, če tudi so se za-kesnila, so se prav lepo dovršila. Kakor delo tako je letos tudi rast zakesnila. Češnje, ki navadno odeveto do konca aprila, so se letos obelile šele v maju. Hruške so v najlepšem cvetju, a jablana šele polagoma razcvetajo. Vse kaže zdaj še prav dobro, četudi se je zakesnelo. Če bo odslej ugodno
Muljavski:
Višnjegorski janičar
Zgodovinska povest.
(Dalje)
«0 čem razmišljate, gospod musliman?« ga nagovori Helena.
«0 svoji usodi. Povej mi. cvetka kristjanov, kaj'bo tvoj soprog storil z menoj. Ali me hoče imeti za sužnja?«
«Namerava te zamenjati za naše ljudi.«
«Alah. To bo lahko storil!« vzklikne aga. :«Le naj sporoči očetu mojemu. On ima mnogo, mnogo kristjanov v svoji ječi. V zameno zame jih bo dal deset, ne Ie enega. Višnjegorski niti ne sluti, kdo je njegov jetnik. Toda odkupnina zame ne bo prišla tako kmalu. Rane moje se bodo mnogo prej zacelile.«
«Kaj za to. Moj gost boste. Sedela bova v "cvetličnjaku ter se razgovarjala. Govorili mi boste o Stambulu, o sultanu Solimanu, o lepoti in mogočnosti Islama.«
Aga se je rahlo nasmehnil in rekel: «Maš-alah! To bi bilo v resnici krasno, kajti vedno sem rad posedal med cvetlicami. A dvomim, da bi bilo to mogoče. Jok! Vitez Zigismund. tvoj soprog, ne bo dovolil, da bi se hodil v cvetličnjak razgovarjat s teboj. Jok! Gotovo me bo imel pod ključem, dokler ne dospe odkupnina zame.«
«Ni se vam treba bati, da pridete v ječo. Porok sem vam, gospod, da se boste smeli svobodno kretati oo gradu!« je zaklicala Helena z odločnim glasom. «Hočem vas vzeti y svoje varstvo!».
«Alah kako plemenita si. cvetlica mojega srca!« je vzkliknil aga ter spoštljivo poljubil njeno roko. «Povej mi, kako te zovejo?«
«Helena.»
«Alah. He-le-na. To ni lepo ime. Raie te hočem imenovati Sirah Djula. Roža. To ie pravo ime zate. Ali dovoliš, da te tako zovem?«
«Rada«. se nasmehne Helena. «A kako naj jaz imenujem vas?«
«Se!im mi reci. Toda prosim te, ne vikaj me! Reci mi ti! Bodiva prijatelja! Hočeš, Sirah Djula?«
«Z veseljem. Selim. Tu moja roka!«
Krepko sta ci stisnila roke ter se spogledala. Razumela sta se.
Zdajci je Helena odskočila od postelje in namignila a'gi. naj molči. Na hodniku se čujejo težki koraki. Vrata so se odprla in v spalnico je stopil vitez Zigismund zlovoljnega obraza.
«No, kako je z vašim ranjencem, gospa?« se je obrnil mrko k Heleni.
«Pravkar se je zavedel, gospod«, je odvrnila, umikajoča oči. «Labko govorite z njim. Grem. da mu pripravim nekaj jedi. Saj dovolite?«
Ne da bi čakala odgovora, je odšla iz sobe. Višnjegorski je pristopil k postelji. Mladi aga ga je motril s strahom in spoštovanjem.
Zigismund je pozdravil ranjenca v turškem jeziku: «Upam, da se ne počutiš slabo?«
«Alahu in tebi hvala. Bolečin ne čutim, je odvrnil aga. «Ti si gotovo vitez Zigismund Višnjegorski?«
«Mašalah. Tvoja soproga, effendi. ie angel!« reče aga z vnemo. .«Nobena druga
kristjanska žena bi ne hotela zavezati -ane meni. Turku, ter mi prepustiti svoio ocsteli za ležišče.«
Višnjegorski se vgrizne v ustnice ter reče s hripavim glasom: »Govoriva o tvoji usodi. Ti si zdaj moj jetnik. Mol namen ie zamenjati te za enega kristjana. Ali si dovolj plemenit in ali je tolikšno tvoje dostojanstvo da smem zahtevati zate enega naših vitezov?«
«Zame dobiš lahko ne enega, temveč dvajset kristianskih vitezov!« zakliče iani-čarski poveljnik ter nadaljuje ošabno: «Jaz sem Selim aga Jahija Ogli. sin smederev-skega paše Mehmedbega!«
Višnjegorski se je priklonil in tekel: «Prej ko mogoče odpošljem sla v smedervski pa-šaluk k tvojemu očetu. Ali ima Mehmedbeg kaj plemenitih kristjanov v svoji oblastj?«
«Ima jih, effendi. Vse polno sužnjev kristjanov mrgoli okrog njegove kule. Upam pa. effendi, da ti mene ne boš vrgel v ječo ter me mučil, ampak viteško ravnal z menoj?«
«Ne boj se, Selim aga«. odvrne vitez Zigismund. «Le vi, Turki, mučite ujetnike, a mi, kristjani, ne. Pustil ti bom svobodo, seveda se boš moral zakleti na koran in preroka, da ne boš. skušal pobegniti.«
«Ze zdaj se ti kolnem na koran in svetS Kabo v Meki. da brez tvoje vednosti ne bom stopil ven iz tvoje ku!e!» zakliče aga
Nato je vitez Zigismund odše'. Selim je ostal sam. Zvit smehljaj mu je spači: ustnice. Pljunil je proti vratom in zamrmral: «Le verjemi moji prisegi, a vedi, da Selim aga ne bo dolgo tvoj jetnik. Zbežal ti bom ob prvi
vreme, se je nadejati prav bogate košnje koncem junija. — Kakor znano, imamo zdaj prav ugodno zvezo z Ljubljano. Zjutraj ob pol šestih sedeš na avto in ob sedmih si v Ljubljani. Drugi avto vozi za pol ure kesneje. Iz Ljubljane odhaja prvi avto od Figovpa ob treh, drugi pol ure kesneje. Primerno bi bilo, če bi se uvedla vožnja ob nedeljah in praznikih vsaj v poletnem času iz Ljubljane traj in zvečer iz doline nazaj. Posebno bi bilo to potrebno ob času kopanja za izletnike v dolino in za turiste na Blegoš ter naša hribovska sela.
SEVNICA. Kakor smo že svoječasno poročai, smo pričeli z gradbo Sokolskega doma, za katero imamo tudi stavbeno dovoljenje, in sicer po načrtu, ki ga ie napravilo stavbeno podjetje Josip Cfuna v Trbovljah. Ker smo pri stavbi navezani na prispevke r.vojih dobrotnikov,. prosimo še enkrat vse narodno-zaveine Sevničane, nekdanje Sevničane in vse Posavje sploh, da nam priskočijo na pomoč bodisi z denarnimi prispevki, bodisi s stavbenim materUslom. Ze zadnjič srni p. iobčili imena nekaterih dobrotnikov, ki so se odzv-tM n.' našo prvo prošnjo. Danes pa priobčimo imena nadaljnjih dobrotnikov, in sicer: v denarju so prispevali: Blaž Jeriček, trgovec v Rajhenburgu, 100 Din; Josip V-stovšek. trgovec v Brežicah, 20 Din; Anton Umilt, trgovec v Brežicah, 20 Din; J. Justin, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Brežicah, 20 Din; dr. J. Zdolšek v Brežicah 20 Din; J. Podgoršek, tajnik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani, 20 Din; neimenovani v Brežicah 10 Din; Stanislav Klimek, trgovec na Bledu, 100 Din; inž. Cerak v Krškem 100 Din: Marko Kohn, zastopnik Vrdkf «Sava», Osijek, 20 Din; Ant. Zičkar nabral v gostilni Peries v Ljubljani 680 Din; Mirko Leban. ravnatelj v Mariboru, 50 Din; Ivan Ušla-kar, notar v Sevnici, 1560 Din; dr. Rudolf Dobovišek v Krškem 100 Din; Fr. Mastnak, trgovec v St. Juriju, 100 Din; Matiče Arh, trgovec v Svečini, 100 Din: dr Alojzij Kobal in drug, odvetnik v Ljubljani, 100 D>n; neimenovana Sevničanka, sedaj v Ljubljani. 100 Din; dr. Al. Peršin, odvetmk v Ljubljani, 100 Din, Frtnc Tn.pej, trgovec v Jurkloštru, 50 Din; Jakob Pogačnik, trgovec v Ljubljani, !00 Din; neimenovani iz ?ajhen-burga 200 Din; Franc Kreuh v Rimskih 1 oplicah 50 D:n; Rudolf Dergan, trgovec v Laškem, 100 Din; br. Fran-Leveč nabral ob priliki majskega izleta v Krakovo 95 Din. — V materijalu in z vožnjami so do selaj pii-pomogli: Ivan Kozinc, Zabiek; A. Šmit, Jurklošter, Franc Cimperšek; Rudolf Cimperšek; Karel Cimper
šek; Jože Trbovc, posestnik v Padežu, občina Zabu-kovje; Marija Kozinc, posestnica v Dolu, občina Za-bukovje; Rudolf Sta; ki, višji davčni upravitelj v Brežicah; Anton Brinovc, veleposestnik na Radni pri Sevnici; Anton Hochkraut, posestnik v Šmarju. — Vsem dosedanjim darovalcem najlepša hvala! Prosimo tudi naše zavedne in vrle kmete-okoličane, da pripomorejo vsa; z lesom do dovršitve zgradbe, ki bo v ponos tako trgu kakor okolici.
STARI TRG PRI ČRNOMLJU. (Smrtna k o s a.) V nedeljo 9. t. m. je po dolgotrajni bolezni umrl šele 52 let star, g. Martin Mihelič. Pokojnik je bil naprednega mišljenja in dober gospodar. Zapušča vdovo z 9 otroki-Dragi Martin, lahka ti bodi domača žemljica, tvojim svojcem pa najgloblje sožalje.
NOVA CERKEV PRI CELJU. Pred kratkim smo prejeli plačilne pole za cerkvena in farovška popravila. Mi kmetje plačamo radovoljno, samo to bi prosili novocerkovšk konkurenčn odbor, da faranom redno predloži obračun prav tako, kakor se od nas zahteva redno plačilo. Želeti bi pa bilo, "da se za tako delo pobirajo prostovoljni i prispevki, kakor to delajo po drugih farah, zakaj če dam prostovoljno, dam lažje kakor prisiljeno. Vzemite si za vzgled sosedno faro Frankolovo, ki je mnogo manjša, pa so lani cerkev poslikali in prebelili le s prostovoljnimi prispevki, nakar je gospod župnik s prižnice prečital, koliko je teh, koliko onih prispevkov ter koliko stane to, koliko ono. Tako bi želeli tudi mi Novocerkovčani.
JARENINA. Težko smo vzeli slovo od naše obče priljubljene poštariee gdč. Anice Tomaži-č e v e, po domače Poštne Anice. Bila je uslužna, dobrohotna poštna uslužbenka ter nad vse marljiva sotrudnica Sokolskega odseka Jarenina, kolski odsek ji je priredil poslovilni večer in načelnik ji je pripel šopek «Za spomin cvetlico zalo, preden v tuje kraje gre* — k Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer je že enkrat službovala in bila priljubljena pri vsem prebivalstvu. Naj jo sprem-ija zdravje in zadovoljnost do skrajnih dni!
PESNICA. (Smrtna kosa.) V soboto dne 11. t. m. smo spremili na zadnji poti g. Drozga, veleposestnika na Ranči. Bil je to miren, pošten ih značajen mož. Na njegovem domu je vladala tista blažena dobrovoljnost, ki izvabi v svet odhajajo-
čemu otroku domotožen vzklik: Oj hišica očetova, Bog živi te! Blagopokojnik je vodil svoj dragi dom po poti pravice in poštenja in tako je vzgojil tudi svoje otroke. Prelep pogreb z mnogobrojno udeležbo sosedov, prijateljev in znancev je pričal o njegovi priljubljenosti. Bodi mu ohranjen lep spomin!
SLOVENSKE GORICE. Krasni maj je dihnil v gaj in polje in vsa drevesa majajo v pomladni sapici ovenčane glave. Vse se pomlaja. Tuga, težave in trpljenje — ves ta plevel na vrtu življenja se potaplja in pozablja v krasoti prirode. Kako veselo je zdaj na deželi, kako vedro šumi potoček! Kdor je užil le en jasen majev dan v objemn svobodne prirode z odprto dušo, ne bo mogel reči, da je bilo njegovo življenje prazno. Kako vedri dušo in povzdiguje srce to pomladno zelenje in cvetenje, ki bo prineslo na jesen sad! Gorice bodo letos sicer manj rodile, pa po mnogih dobrih vinskih letinah tudi ta trda izjema ne sme kaliti vedrega razpoloženja.
LJUTOMER. Običajna velika tombola Sokolskega društva bo v nedeljo, 26. t. m. ob 3. popoldne na glavnem trgu. Prva tombola je 2000 Din, razen tega so še tri tombole in par sto drugih lepih dobitkov. Zanimanje za to prireditev, ki slovi po svoji solidnosti, je splošno.
IVANJKOVCI. Tukajšnjo prostovoljno gasilno društvo bo priredilo na binkoštni ponedeljek 20. t. z začetkom ob pol štirih popoldne v tukajšnji dvorani ljudsko veselico z veseloigro cTrije snubci*, prosto zabavo s plesom itd. Prijatelji poštene zabave, pridite vsi!
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo je dvakrat z lepim uspehom vprizorilo igrj <Pri-sega o polnoči*. — Pripravlja se akademija v proslavo Materinskega dne, ki bo v nedeljo 2. junija. Na sporedu bodo pevske točke, mešani in moški zbor, ter mladinska pravljična igra «Pri mamici je raj>. Po daljšem odmoru bo nastopil tudi tamburaški zbor. Že sedaj se opozarjajo vsi, da si svoje opravke v nedeljo 2. junija tako uredijo, da si bodo lahko popoldn ogledali krasno akademijo na čast našim materam.
MALEVINA PRI SV. TOMAŽU. Tukaj se ie
poročil g. Matevž Keček, krojač, z vdovo gospo Ivano Kukovčevo iz Senežic pri Veliki Nedelji. Zakoncema mnogo sreče!
priliki ter odvedel s seboj tvojo bulo. ki jo bom vrgel na ulico, ko se it bom nasitil * •
Tedaj je vstopi a Helena, noseča na srebrni tasi peciva in sladščic. Aga se ie takoj lotil jedi ter se izkazal velikega junaKa v iem poslu. Potem je začel praviti mladi ženi razne nesramne anekdote. He.ena je cedla na rob postelje in ga poslušala brez s-ama.
Zmotil ju ie vstop mladega Višnjegor-skega. Gospa He'ena ie takoj odšla iz sobe. Friderik, ki ie tudi govoril turško, se ie krnalu zapletel s Selim ago v živahen razgovor Fo-kazalo se je. da ie mladi Turčin zeio izob-a-žen. Govorila sta o bojnih in verskih stvareh in Selim se ''e izražal tako pametno ter kazal za vse toliko razumevanja, da se mu ie Friderik kar čudil. Ločila sta se prav prijateljsko in mladi aga ie izrazil željo, da bi ga veselilo, ako bi Friderik še prišel k njemu.
«Zelo vrl dečko ta Seiim aga» je rekel Friderik drugega dne pri zajtrku ter nadaljeval z nekim obžalovanjem: «Kako škoua. da ni ta mladec Kristjan. Lahko bi postala najboljša prijatelja.«
«Ej. to se še lahko zgodi. Morda ga bo gospa Helena nagovorila, da se da krstiti in pokaže figo Alahu«, odgovori stari Višnje-gorski z rahlo senčico ironije v glasu. «fiog ve, kako klepije njegovo trdo muslimansko dušo. Saj vidiš, niti na izpregled je ni več.»
Friderik se je nekam zaničljivo namrdnil in rekel: «Zdi se mi. da se gospa Helena ne bo posebno trudila, spraviti to Alahovo ov-čico v Kristusov hlev.»
«Tudi meni se dozdeva, da se ie iz povsem drugega vzroka toliko zavzela za tega vraž-
—--------------------------------
jega ianičarja*. zarenči starec iezno «Kakor vse kaže, se ie naravnost zagledala v njega. Niti za trenutek ga noče pustiti samega. Se celo jed ji mora;o nositi tja. To vsekakor nekaj pomeni!*
«Bogami, resnica je to», reče mladi. «Včeraj, ko sem prišel tia. je sedela vaša gospa soproga na robu postelje ter klepetala s Turčinom tako prisrčno, kakor da je najmanj njen brat.*
Obraz starega viteza se je nabral v iezne gube.
IV. poglavje.
Prevarala ie moža.
Prišla ie vest. da so se Turki vrnili nazaj v Bosno. Ljudstvo je zdaj začelo zapuščat', skrivališča in tabore ter se vrnilo na pogorišča svojih domov.
Iz gradu je odjezdi! oskrbnik Nikola. Vitez Zigismund ga 'e pcslal v Turčijo. Oskrbnik .e bil star, izkušen mož. zato je Višnjegorski izbral njega.
Nikolova naloga je bila. jezditi v Smede-revo in se tam dogovoriti s pašo Mehmedom glede odkupnine za ujetega Selima.
Stari Višnjegorski je postajal od dne do dne čemernejši. Nestrpno je pričakoval oskrb-nikovega povratka, kajti Selim mu je postal trn v peti in rad bi se ga znebil čim prej.
Toda tekel ie teden za tednom, a iz Turčije ni bilo ne oskrbnika ne glasu od njega. Minila sta dva meseca. .V tem času so se rane Selima polagoma zacelile. Helena mu ie ves čas skrbno stregla ter se po cele dneve ni ganila od njega. Le kadar sta prišla gledat
ranjenca mladi ali stari Višnjegorski. se ie umaknila iz sobe z revoljo v srcu. S Friderikom je mladi Turek rad občeval, a ne taKo z vitezom Zigismundom, kajti starec je bil proti njemu vedno redkobeseden in osoren ter mu ob vsaki priliki dal čutiti, da je njegov jetnik. Vitez Zigismund je že od prvega dne gojil ljubosumnost orot" Selimu. Videl ie, ka^o mu Helena ljubeznivo streže, kako ie rada v njegovi bližini, dočim se njega naravnost ogiblje. Vse to mu ie kupičilo v srcu sovraštvo do lepega Turka. Tisočkrat se ie oo-kesal, ker je dal Selimu viteško besedo, da se bo smel, ko ozdravi, svobodno kretati po gradu.
Vendar vitez Zigismund ni očitno pokazal svojega sovraštva. Delal se ie. kakor da mu :e Turek deveta briga. Pustil mu e svobodo, kakor je obljubil. Gradu Selim sicer ni smel zapustiti, a po notranjosti je smel hoditi. Kjer se mu je zljubilo. Na videz se ni nihče posebno zmenil za Turka, v resnici so pa strogo pazili na vsak njegov korak.
Takoj, ko je mogel vstati, ie Selim zapustil sobo. Zdaj se je izprehajal po dvorišču ali posedal v cvetličnjaku. Hlapcem in služinčadi. zlasti ženskam, se ie kmalu prikupil, kaiti bil je ljubeznivega značaja in imel je za vsakega prijazno besedo. S Friderikom sta postala prijatelja.
Najrajši se ie lepi aga mudil v krasnem cvetličnjaku. Kadar se je nahajal tamKaj, ie gotovo prišla tudi Helena v cvetličnjak. Potem sta se pomaknila za kakšen grm in po cele ure presedela v ljubeznivem kramljanju. Mlada žena je od Jne do dne strastneje ljubila
Kmetijski pouk
PRVO DELO ZA OSNOVO VINARSKIH ZADRUG.
Vinarske zadruge potrebujejo raznih predpriprav, ako naj bo delo uspešno započeto. V naših razmerah so pogoji za delovanje vinarskih zadrug v obče manj ugodni kakor po drugih krajih. Pri nas je že lega naših vinogradov manj ugodna, vrh tega pa še ta oddaljenost in raz-kosanost vinogradniških parcel s slabimi dovoznimi poti in ta raznovrstnost trtiiih nasadov! Tudi ves sistem kletarstva po naših zidanicah, ki je posledica oddaljenih leg in slabih potov, se mora temeljito vpoštevati in pretresti.
V sedanje zidanice bi kazalo v bodoče spravljati le tisti del pridelka, ki ga potrebuje gospodar za svojo domačo potrebo. Vse druge boljše grozdne sorte bi se morale oddajati, oziroma prodajati v zadružno klet, da se tam po vseh pravilih novodobnega kletarstva ptrabijo za napravo vina. Pri tem bi kazalo, da se že grozdje sortira po svoji kakovosti, namreč po sortah in vrednosti. V mislih imam namreč proizvajalno zadrugo, ki je edino primerna za naše razmere.
Še preden se lotimo takega dela, je potrebno dognati, ali bo zadruga življenja zmožna ali ne. Dognati je zaradi tega, koliko pridelka spravimo z zadružniki lahko skupaj, kako visoka bo vsa režija, in kako se bo podjetje izplačalo. Od vinogradnika do vinogradnika je treba popisati tisti pridelek, na katerega bi lahko računala zadruga. Pripravljalni odbor mera dognati, katere vrste grozdja bi se dobile iz enega in drugega vinograda in v kaki količini. Napravili bi bilo za vino-gradnike-zadružnike cel kataster, iz katerega bi se dalo sklepati ne le na celotno produkcijo, ampak tudi na skupne pridelke posameznih sort. Ta kataster bi se moral napraviti za vso okolico, ki prihaja za zadrugo v poštev.
Na podlagi teh podatkov bi bilo treba izračunati, ali se bo vinarska zadruga z vso potrebno režijo lahko lotila prevzetega dela ali ne, ali bo lahko nosila vse potrebne stroške al?-"ne, ali se bo
v to podjetje vložena glavnica obrestovala ali ne. skratka, ali bo tako zasnovano podjetje zmožno dobičkanosnega obrata ali pa ie. V ta namen je treba kajpada sestaviti tudi vse stroške, ki čakajo zadrugo s takim podjetjem. Šele po tem, ko smo ugotovili, da nam bo tako zadružno podjetje nosilo primerne obresti, se je lotiti dela, v nasprotnem primeru je pa boljše, da odnehamo in da napravimo križ čez zadrugo in njeno delovanje.
Med temeljne pogoje take zadruge spada seveda tudi vešče vodstvo, ki je kos tem nalogam, ne le dobremu kletarstvu, ampak tudi vinski trgovini.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Nazadovanje cen v inozemstvu se je ustavilo. V Vojvodini so cene nespremenjene. Na ljubljanski blagovni borzi je razpoloženje mirno. Ponujali so (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 285 do 287-50 Din; moko «0» po 405 do 410 Din; turščico, baško, po 302-50 do 305 Din; oves, baški, po 295 do 297-50 Din; ječmen, baški, po 330 do 332-50 Din.
ŽIVINA. Cene, čeprav že zelo nizke, se prav slabo drže. Izvoz v Avstrijo, kamor se je prejšnja leta izvažalo precej naše živine, je zelo opešal.
HMELJ. Povpraševanje na žateškem trgu se je poslabšalo in so cene popustile, dočim so bile cene na nurnberškem trgu čvrste. Naš hmelj ima cene med 10 do 17 Din za kilogram.
JAJCA. Cene se čvrsto drže, ker ne prihaja posebno mnogo jajc na trg. Nakupovalci plačujejo po 1 do 1-05 Din kos, kar je za sedanji čas precej visoka cena.
VINO. Zaradi znatne škode, ki jo je napravila zima po vinogradih, se cene čvrsto drže.
22.	maja: Loke pri Zidanem mostu, Št. Lambert, Sv Jelena pri Cakovcu.
23.	maja: Ig.
24.	maja: Nova vas na Blokah.
25.	maja: Radeče pri Zidanem mostu, Št. Gothard m Mali gori, Mengeš, Ro^afec, Svetina, Vitanje, Slivnica, Luče, Marenberg, Laško, Donji Vidovec.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se dobilo v v a 1 u t a h : 1 dolar za 56-25 do 56-45 Din. Vdevizah: x 1 dolar za 56-69 do 56-89 Din; 100 francoskih frankov za 221-36 do 223-36 Din; 10C italijanskih lir i.a 297 do 299 Din; 100 nemških mark za 1347-75 do 1350-75 Din; 100 avstrijskih šilingov za 798-23 do 801-23 Din; 100 češkoslovaških kron za 167-98 do 168-78 Din; 100 madžarskih pengov za 990-55 do 393-55 Din.
Sejmi
18.	maja: Podsreda
19.	maja: Bogojina.
20.	maja: Mozelj, Dolnja I.erdava.
21.	maja: Radovljica (blago in živina), Metlika, Bu-šeča vas, Radohova vas, Videm na Savi, Ljutomer (kramarski in živinski).
*	Prihod kraljeve rodbine na Bled. V nedeljo 12. t. m. je vozil skozi Slovenijo dvorni vlak z Nj. Vel. kraljico Marijo ter kraljevičem Petrom in princem Tomislavom, nadalje s princem Pavlom in princeso Olgo ter njenim sinčkom princem Aleksandrom. Vlak je dospel okrog 9.30 na postajo Lesce, kjer so kraljevo družino sprejeli zastopniki vojaških in civilnih oblastev. Člani kraljeve rodbine so nato zasedli avtomobile ter se odpeljali v gradič Suvobor na Bledu. Kraljeva družina je prišla letos prav zgodaj na letovanje. Kakor se zatrjuje, bo prispel na Bled kmalu tudi Nj. Vel.' kralj Aleksander in se najbrže ne bo dolgo zadržal v škofovskem dvorcu pri Zagrebu. Radostni dogodek v kraljevi rodbini se pričakuje koncem meseca maja.
*	Kraljica za siromašne otroke. Nj. Vel. kraljica bo letos na svoje stroške poslala preko počitnic 40 siromašnih otrok na letovanje naLokrum. Otroke bo izbrala dr. Nikolajevičeva v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
*	Naša vojna mornarica odpotovala v inozemstvo. Eskadra naše vojne mornarice, obstoječa iz 12 edinic, je zapustila včeraj naše vode
Selima; v njem je videla svoj ideal in srce .10 je neprenehoma vleklo k njemu. Bila je strastna in vročekrvna, vrhu tega še mlada, in ni se mogla premagati, da ne bi odšla tja, kjer se je nahajal njen ijubček. Včasih je po ves dan ostajala na njegovi strani ter mu ljubeznivo razkazovala razne znamenitosti gradu, ne meneča se za temne in srdite poglede viteza Zigismunda in njegovega sina. Tudi agi je bila očividno najljubša Helenina dražba, kar Frideriku ni bilo po godu. Mladenič je vselej jezno zaškripal z zobmi, kadar je videl svojo lepo mačeho poleg Selima. Videl je, kako nesramežljivo se Helena obnaša proti Turku, in najraje bi jo udaril. Strogo ie obsojal njeno ravnanje ter jo zaničeva1. Tudi hlapci so prezirali gospo Heleno, kajti vsem se je zdelo grdo, da ona kot omožena žena tako gleda za drugim moškim, in to celo za nejevernikom.
Selim je kmalu postal znamenita osebnost. Od blizu in daleč so ga hodili gledat vitezi in plemiči s svojimi ženami, hčerkami in sinovi, kajti glas, da ima vitez Višnjegorski v svojem gradu ujetega vodjo janičarjev, se je razširil po vsem Kranjskem in vsak si je hotel na lastne oči ogledati tega višn.iegorskega jani-čarja, kakor so ga splošno nazivali. Vsakomur, ki ga je videl, se je prikupil lepi in vljudni mladenič.
Stari Višnjegorski je trpel peklenske muke ljubosumnosti. Mnogokrat se je tiho splazil v cvetličnjak. kadar sta se nahajala tam tudi Helena in Selim. Toda ugotoviti ni mogel ničesar takega, kar bi rotrdilo, da njegova žena |jubi Turka, da vara moža.
Helena je namreč opazila, da je zalezo-vana od moža. Povedala je to tudi Selimu ter ga prosila, naj je ne tika, kadar sta v cvet-ličnjaku. Zdaj sta se začela nekoliko ogibati drug drugega in Helena ni več hodila v cvet-ličnjak, ako se je aga nahajal tamkaj. Odslej sta se čez dan le redkokdaj videla, a zato sta marsikatero noč preživela skupaj. Vsako drugo noč je potrkala na vrata njegove sobe. Zunaj na hodniku ie stala Heleni zvesta strežnica Ana ter stražila. Sicer Helena do sedai še ni razkrila svojega srca, vendar Selimu ni bilo neznano, da ga lepa žena ljubi.
Mladi in stari Višnjegorski sta nehala paziti, videča, da Selim le sam poseda v cvet-ličnjaku. Oba sta bila zdaj prepričana, da sta po krivici sumničila Heleno., Vitezu Zigis-rr.undu se je odvalilo težko breme raz srca. Polastilo se ga ie neko radostno razpoloženje in njegovo obnašanje proti Selimu se je ore-drugačilo. Zdaj je postal z ago prijazen in mu dovolil celo, da je smel včasih v spremstvu Friderika zapustiti grad.
Na oskrbnika Nikolo je stari Višnjegorski povsem pozabil, to pač zato, ker mu je postal Selim ljubši.
Tako sta zopet minila dva meseca. Helena je izvrstno igrala svojo vlogo, da vitezu Ziris-mr.ndu niti na misel ni prišlo, da je spalnica njegove žene vsako drugo noč prazna. Vse te dni je bila Helena izredno ljubezniva z vitezom Zigismundom ter ga je večkrat celo poljubila. Starec ie bil blažen. Zadnje dni je naša četvorica, stari Višnjegorski, Helena. Friderik lin Selim, skoraj neprenehoma tičala skupaj
in se veselila. Da se niso zabavali v gradu, ?o jezdili ven, in lepi aga se je povsod izkazal za kavalirja.
Helena je začela skoro vsako noč prihajati k Selimu. Tesno skupaj sta sedela na divanu, jedla sladčice in kazala fige staremu oslu, kakor sta imenovala viteza Zigismunda. Ko sta neke noči zopet sedela skupaj v medlo razsvetljeni sobi, naslonjena drug ob dru?e?a, je zdajci rekel Selim z resnim poudarkom: «Lahko mi Verjameš, cvetlica mojega srca, da bi že pobegnil, ako bi ne bilo tebe. Edino tvoje nebeške oči me zadržujejo. A zdai. verjemi mi, ne morem več strpeti. Meni ni več obstanka tu. Domotožje se me loteva in ušel bom. Odkupnine zame ne bo, a mene vleče srce v svebodo. Toda sam ne poidem, tudi ti moraš z menoj, ako ne zlepa, pa s silo. Ti moraš z menoj, kajti brez tebe meni ni življenja.«
Strastno .ie govoril te besede, nato je ob^el krasno ženo poleg sebe in pokril njene d; hi eče ustnice z vročimi poljubi. Helena se ni branila. Mirno je slonela na aginih prsih in s slastjo uživala njegove poljube.
«Hočeš biti moja?« ji je šepnil Selim v uho. «Pusti svojega starega moža. Ljubi mene in pobegni z menoj!«
Krčevito se ga je oklenila in šepnila:
«Ljubim te, Selim! Tvoja sem in s teboj pojdem. kamor hočeš!«
«Ko bodo postale noči zope* temne In ne bo meseca, tedaj pobegneš z menoj in boš moja žena!«
i	(Dalje prih.)
r
in se podala na potovanje po Sredozemskem morju pod poveljstvom admirala Priče. Eskadra bo posetila grški otok Krf, angleški otok Malto in Bizerto v Severni Afriki (postojanka francoske vojne mornarice). Grška, angleška in francoska mornarica pripravljajo eskadri naše mornarice lep sprejem.
*	Proslavo desetletnice osvobojenja mežiške doline obenem s spominsko svečanostjo desetletnice smrti junaka Malgaja pripravljajo narodna kulturna društva v Guštanju za 9. junija. Udeležimo se te prireditve, da pokažemo pripravljenost, braniti našo last do zadnjega.
*	Smrt agilnega kulturnega delavca. V Ljubljani je preminul, zadet od kapi, višji upravitelj g. Rudolf B i n t e r, kontrolor davčne uprave. Pokojnik je slovel kot izvrsten pevec in igralec, kot pevovodja in režiser raznih narodnih pevskih zborov ter iger. Povsod, kjer je služboval, je požrtvovalno sodeloval pri pevskih zborih, pri prirejanju iser ter se sploh posvečal kulturnemu delu. Organiziral in snoval je pevske zbore ter v društvih dramske odseke. V Ljubljani je deloval pred vsem v Šentjakobskem naprednem društvu | in prevzel vodstvo dramskega odseka. Organiziral je v skromnih prostorih v Florjanski ulici gledališče, ter je 1921. slovesno ctvoril Šentjakobski oder. Šentjakobčani so izgubili z njim najboljšega svojega delavca. Pokojnik je bil tudi znan kot strokovnjak v slovenski stenografiji. Bodi mu ohranjen časten spomin!
*	General' Kerčelič umrl. Na praznik vnebohoda je umrl v Celju splošno znani in priljubljeni brigadni general v p. g. Fran Kerčelič-Krbav-s k i. star šele 57 let. Umorila ga je težka srčna bolezen. Lani je bil imenovan za brigadnega generala. to la že lotos januarja meseca je moral stopiti v pokoj zaradi bolezni. Pokojnik je po prevratu služboval v Ptuju in v Celju, pa tudi osvobodilnih koroških bojev se je udeležil 1. 1910. Med vojno je služil v Valjevu in v Kragujevcu, kjer ga ima tamkajšnje prebivalstvo v najboljšem spominu. Pokojniku časten spomin!
*	Dar kralja Cetinju. Na Cetinju je bila na svečan način odkrita slika, ki jo je poklonil kralj Cetinju, ki je kraljevo rojstno mesto.
*	Pomoč delavcem-članotn okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva.
Cena 4 Din. Tako je naslov knjižici, ki jo je izdal okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Knjižica ima namen nuditi zavarovanemu članstvu splošna praktična navodila, kako mu je postopati v primeru obolenja in obratne nezgode. Knjižica ni suhoparno ponavljanje zakonitih določb, temveč vsebuje poljudna, vsem razumljiva praktčna navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva. Taka navodila so bila zelo potrebna, ker se od članstva ne more zahtevati točno razumevanje zakona o zavarovanju delavcev. Poljudna razlaga zakonitih predpisov bo širila v članstvu razumevanje za socijalno zavarovanje in ga bo seznanjala z velikimi dobrotami te institucije. Brošura je namenjena zlasti tudi delodajalcem, da se bodo seznanili s pravicami in dolžnostmi svojih delavcev v pogledu socialnega zavarovanja, ter občinam, ki morajo izdajati razna potrdila v smislu zakona o zavarovanju delavcev. Tudi vsak obratni zaupnik in funkcionar strokovnih organizacij mora biti z vsebino te knjižice točno seznanjen, da bo mogel dajati potrebna pojasnila vsem interesentom. Knjižica obsega 96 strani in ima priključen pregled prispevkov, ki se predpisujejo delodajalcem, in navaja zneske, ki jih sme delodajalec odtegovati od delavčevega zaslužka v namene zavarovanja. Knjižici so pridejane razne tabele o prispevkih, dajatvah in rentah. Cena je izredno nizka, ker stane samo 4 Din. Dobiva se pri okrožnem, uradu v Ljubljani in pri njegovih ekspoziturah.
*	Nov slcvensk list v Južni Ameriki. V Bue-nos Airesu je nedavno izšla prva številka novega slovenskega lista «Slovenski Tednik«. Naslov uredništva je: Btienos Aires, Calle Pasteur 52.
*	Pozdravi iz Be"gijs. Prisrčne majske pozdrave pošiljamo slovenski fantje rudarji iz daljnje Belgije vsem bralcem in bralkam priljubljene »Domovine® posebno fantom in dekletom: Orač Stanko. (Sladka gora). Kovše Anton (Ponikva ob jiižni železnici), Jurij Romih (Sv. Jurij ob južni železnici). Miha Cepin (Šmarje Pri Jelšah), Ivan Zalokar (Studenec pri Krškem), Anton Ogrizek (Konjice), Franc Levar (Poljčane). Franc Zalokar (Rogaška Slatina), Anton Semič (Slovenjgradec) in Franc Rožič (Sv. Jurij ob južni železnici).
*	Pozdravi iz Kan?de. Pišejo nam: Vse rojake pozdravljamo Slovenci v Kanadi: Franc D^čar (Brezovšca), Maks Skube (Hudenje), Kosem Jožef
(Hudenje), Kolenc Franc (Hudenje),* Vladislavi Dim (Hudenje), Kozolc Alojzij (Št. Rupert), Brajer Janez (Brezovšca), Brajer Alojzij (Brezovšca), Brajer Ignac (Brezovšca), Kolenc Jožef (Mirna peč), Golob Jožef (Križ), Golob Anton (Križ), Jožef Pavlin (Mirna), Franc Peček in Mici Peč-kova, rojena Pevčeva.
*	Novice iz Julijske Krajine. V Grojni se je razpočiln granata, pstanek iz vojne, ter usmrtila Flipa Kiklja iz Gorice. — V Trstu' je iz ljubosumnosti streljal na svojo ženo 401etni LovrO Rančevič ter jo nevarno ranil. Rančeviča so zaprli. — V Ozljanu je pri pobiranju dračja padla v brezno 641etna Ana Rjavčeva ter se nevarno poškodovala. Našli sa jo polživo šele naslednjega dne.
*	Šolska vodstva, pozor! Letošnji Ljubljanski velesejem se bo vršil od 30. t. m. do 9. junija in padel torej še v šolsko leto. Šolska vodstva, posebno ona na deželi, naproša uprava Ljubljanskega velesejma, naj svoje izlete urede tako, da si bo mladina v zvezi z izletom mogla ogledati tudi velesejem. Na velesejmu bo zbrano priligno vse, kar zanima tudi mladino in dviga njen narodni ponos, kajti večino razstavljenih predmetov sta ustvarila slovenska roka in slovenski um. Razlaga pod vodstvom strokovnega učiteljstva bo mladini v največjo korist.
*	«Slovensko dekle». Kakor tiha, skromna lepota Slovenk, tako je skerj po vsem kulturnem svetu znana naša v srce segajoča pesem. Kaj gane človeka bolj, naj si bo doma ali v tujini, kakor slovenska pesem, ki vre iz čistin grl in se razlega čez hrib in dol. In kaj je lepše kakor skromna mladenka v cvetočem zdravju, še nepokvarjena od velikomestnega vzduha, ponižna in skromna, a zopet prežeta od prave samozavesti! Knjižica «Slovensko deklo je kot nepretrgana pesem-h\alnica dekliški lepoti, odgovor, ki ima vir v čistem srcu! Vse, kar mora vedeti mladenka, na vse dvome in tiha vprašanja, ki si jih nmrda ne upa staviti nikomur, najde v tej knjigi. Pisana je tako živahno in prisrčno, da se čita kakor kak lep roman. Cena je za knjigo, ki lina 171 straui v lepi obliki, prav nizka; slane broširana 12 Din, vezana 20 Din ter jo razpošilja Brezalkoholna produkcija v Ljubljani št 14
" Celjski obrtni naraščaj v Kranju. Vajenci in vajenke celjske obrtne nadaljevalne šole so na-
Gustav Strniša:
Mili dom
(Dalje.)
Starec je utihnil in legel k počitku. Hčerka ga je odela in 'egla tudi sama.
Jeran je zasanjal Pojavil se ie pred n.iini dali prirode. Nad posteijo, v kateri ie- Jakob ležal iti mirno nropel. ie trepetala mesečina.
Sivček ie začu! besedo duha:
« Ali si srečen ?»
«Da srečen. Mirno poteka tu moje življenje. le za hčerko se bojim. Kako naj jo pre-skrbim?»
«Ne boj se! Poglej!»
Zamahnil e duh s prosojno roko. Starec se je zazrl v bodočnost.
Iz Bele meglice je vstajala njegova ljubljena planina. Koče ni bilo nikjer. Po strmini jc prihitela mlada žena s kodrastim sinčkom v naročju. Starec je spoznal svojo hčerko. Žena je prišla z detetom do prostora, kjer bi morala stati koča. pa je ni bilo. Žalostna se je naslonila na drevo, ki je raslo ob skali in de-jaia: «Vidiš, dete tu je živel tvoj dobri ded. najboljši ded, kar jih je kdaj živelo, pa nam je umrl.» Debela solza je zablestela na licu rrlade žene, ko ie staia zamišljena na planjavi. Tedai je prišel po strmini mlad mož, ki je ženo smehljaje pozdravil. «Oče». je zavpiio oiroče in je stegnilo ročice v objem. «Po-zdiavljen, draži mož. skrbelo me je že. pohitela sem semkaj tebi naproti, ko si šel poizvedovat za očetom«, ie-dejala žena in se žalostna ozrla oo kraju, kjer je doživela toliko
srečnih dni. Potem sta odšla z možem v dolino.
«Kje je nioia lcoča?» ie vprašal starec.
«Duh je znova dvignil roko. Ded ie zagledal široko strugo reke. tekočo ood sroro. Po reki je plavala dedova kočica in se potapljala.
Starec je hotel duha še nekaj vprašati, pa je isti zginil. Jcrtn je globoko vzdihnil in S2 prebudil.
III.
Novi vodja obmejne straže S2 ie večkrat oglasil v Jeranovi koči.
Tudi kontrabantar Tomaž ie ooseoa! Anko. toda zdelo se mu ie vendar, da iz te moke ne bo nikoli kruha. Starec <e svojo hčerko poznal m takoj videl, da se premalo briga za fanta, čeprav je enkrat že sama očeta opozorila nanj. Ker je Da videl, da je Tomaž sic^r dostojen fant, mu ni hotel prepovedati obiskov. Tudi se v tej samoti ni zdelo starcu pametno, d t bi fanta žalil, kajti vročekrvnež bi se lahko nad njim maščeval. Mladi hmst ie bil sicer dobra duša. Jeran ga je pa poznal in vedei. da bi fantova trma hotela vedno zmagati in b' v svoji nerazsodnosti in hipni jezi napravil še kako neumnost, česar bi se pozneje kesal.
Tudi starešina Mrak se ni zdel Anki napačen fant. Ker je poznal značaj gorenjskih deklet, se ji ni hotel laskati. Bil je lep in vitek člevek, raven kakor smreka. V njem je bilo nekaj prikupljivč^a, marsikateri ženski je ugajal in tudi na Anko je napravil dober vtis.
Deklica ie bila z. Mrakom prav tako prijazna kakor s Tomažem. Posebne naklonje-
nosti mu pa ni r.ikoli pokazala. Vedela ie. da je med njima nekaj, kar ju ne bo nikoli združilo: ona je bila pač pristna kmetica, on pa kmet, ki se je pogospodil. in za mestne fante se ni nikoli vnemala.
Tomažu -e is oa vedno dozdevalo, da ga gosposki prihajač hoče pri Anki odtuiiti, da se ona vedno mani zanima zauj in da postaja nekako nedostopna in hladna. Fant sam ni vedel, da ga gme nepofrebna ljubosumnost, pomagati si Da ni mogel. Sklenil je govoriti z dekletom kar naravnost.
Ko je dobil enkrat Tomaž Anko samo, Je takoj pričel:
«Ti, Anka. meni se zdi, da nisi več tako prijazna z menci, odkar hodi ta zeleni škric v vašo hišo. Včasih si bila popolnoma drugačna, vse se m: dozdeva, da si prenesla tisto pri/aznost na nekoga drugega.«
Anka ga je začudene pogledala: «Ne razumem te. Tomaž. Vedno sem enakD prijazna s teboj kakor z vsakim, ki ga smatram za poštenega fanta. Drugega midva šs nikoli nisva govorila. Tudi s koin drugim se Š2 nisem menila o liubezni. da veš!»
Tomaž jo je pogledal ljubeče in njegove rjave oči so se kar 'vsesale v nicn cvetoči cbraz, ko je govoril:
«Anka, čas orihaja, ženiti se bom moral. Dokaj denarja sem si prislužil in oče mi nameravalo prepisali hišo. Par njiv že imam), nekaj sveta bi prikupil in šlo bi. Anka, zasnubil te bom!»
Dekle ga ie plašno pogledalo:
pravili ob zaključku šolskega leta pod vodstvom nekaterih svojih učiteljev 6. t. m. poučni izlet v Kranj. Po ogledu tamkajšnje tekstilne tovarne •Jugočeške« so pohiteli izletniki na kranjsko pokopališče, da se poklonijo spominu pesnika Prešerna. Med govorom učitelja g. Vekoslava Gobca je mladina položila na pesnikov grob lep venec iz svežih cvetlic.
*	Ljudsko štetje v Jugoslaviji se bo vršilo prihodnje leto. Za pripravljalna dela je v to svrho določen kredit v znesku treh milijonov dinarjev^
*	<Strički Matički* Znan mladinski pisatelj Albin Čebular poklanja mladini novo zbirko pesmic. Ob Božiču so izšli njegovi «Prijateljčki v ugankah*, ki so se mladini zelo prikupili. Ta zbirka pe prvo daleč prekaša tako po vsebini kakor tudi po opremi. Na 50 straneh je zbranih 48 pesmic, vmes pa pose.amh 30 slik. Ko človek čita pesmico za pesmico, živo občuti lepoto našega slovenskega jezika. Kakor bi bisere stresal iz lepe škatlice otroku v naročje, tako vre kitica za kitico melodijozno kakor ena sama blago-doneča pesem. Na primer:
Bingale, bongale — mucka je umrla ... Dajte na ramo škatlico m n:, da jo ponesem v ložec zeleni, tamkaj izgrebel zanjo sem jamol
Miška svetila bc, ptičice drobne bodo pogrebne pesmice pele.
'Ni čudo, da je že več pesmic iz te zbirke, dasi je pravkar izšla, komponiranih. Večina od njih je res tako zapeljiva, da bodo kmalu uglasbene. Šle bodo med narod, kateremu so namenjene. Mladina se jih bo uči'a na pamet in tako bo postala zbirka narodna. Da pisatelj in založnica ne iščeta dobička, je pač najbolje dokazano s tem, da stane zbirka mehko vezana 8 Din, v celo platno z napisom v zlatu pa 14 Din. Pošilja se poštnine prosto, ako se pošlje denar (lahko tudi v znamkah) v naprej Brezalkoholni produkciji v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10.
*	Naše nove jubilejne znamke. Da se omogoči ureditev našega vojaškega pokopališča v Parizu in postavi spomenik umrlim bojevnikom v Franciji, bo Udruženje rezervnih oficirjev v kratkem izdalo jubilejske znamke v treh vrednotah: po 50 par (dva milijona komadov), po 1 Din (milijon komadov) in po 3 Din (milijon komadov). Prodajale se bodo znamke za 50 par po 1 Din, znamke za 1 Dinar po 2 Din in znamke za 3 Din po 4 Din. To doplačilo, ki bo tiskano tudi na znamkah, gre v korist spomenika v Parizu. Udruženje bo dobilo na ta način tri milijone dinarjev, kar bo zadostovalo za ureditev pokopališča v Parizu in za izdelavo spomenika.
*	Sprejem gojencev v artiljerijsko podoficir-, sko šolo v Mariboru. V začetku oktobra se bo sprejelo v artiljerijsko podoficirsko šolo v Mari-! boru 200 gojencev. Kandidati za to šolo morajo biti jugoslovanski državljani, zdravi in telesno sposobni, stari 17 do 21 let, neoženieni in dobrega1 vedenja. Prošnje za sprejem naj se vlože do 20. septembra pri komandi omenjene šole. Na-| tančnejši pogoji za sprejem se zvedo pri občinskih uradih in žandarmerijskih postajah.
*	Velesejmske cigarete. 300.000 Vardar-ciga-ret v kartonih po 20 komadov bo danih v prodajo ob letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. t. m. do 9. junija. Prodajale se bodo izključno v obeh trafikah na sejmišču.
Okrajna bolniška blagajna v Laškem bo
imela na binkoštno soboto 18. t. m. ob 10. v La škem svoj prvi občni zbor, ki ga bo vodil laški župan g. dr. Roš. Okrajna blagajna šteje 26 članov. Izmed teh so jih občine izvolile 21, ostalih 5 pa je imenoval oblastni komisar.
*	Zasulo je te dni pri stavbi hotela g. Zemljiča v Slovenski ulici v Mariboru mizarja Frana Ro-binščaka iz Kristancev pri Ljutomeru. Sreča v nesreči je bila, da se mu ni pripetilo nič hudega. Po primernem okrepčilu je Robinšek delo zopet lahko nadaljeval.
*	Novo carinsko poslopje v Dravogradu. Ob priliki zadnjega obiska generalnega direktorja carin dr. Šmida je bilo določena tudi gradba carinskega poslopja na postaji v Dravogradu. Enonad-stropno hišo bo zgradila na dosedanjem vrtu po-stajennčelnika občina Potiški vrh.
*	Čez grič in dol veselo se razlega: Kdor ve za vreme dSan naprej, prav nič ne tvega! Vre-
menski vsevedež Vam pove vreme za IS do 24 ur naprej. Ako pošljete 25 Dinarjev po položnici št. 14.263 ali v znamkah, Vam ga dopošliemo poštnine prosto. Istočasno si izberete eno izmed naslednjih knjig: Fantič, Slovensko dekle, Prepevajte. Pojte, Boj in zmaga, Palček potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sad-jarčki, Dinamit in antidinamit. Naročite takoj, da ne bo prepozno! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 14.
*	Iz čebelarskega sveta. Iz Podgore pri Stražah nam pišejo: Tukajšnji čebelar Franc Červan je imel 8. in 9. t. m. dva prva čebelna roja. Spričo dolgotrajne zime sta ta dva roja prav za prav precej zgodna.
*	Par izredno težkih vdov. Iz Ljubnega v Savinjski dolini nam pišejo: Tukajšnji kmet Franc Kaker je prodal par volov g. Rebevšku, mesarju v Celju. Vola sta tehtala 1735 kg. Odkar pomnimo. tako težkih volov v našem kraju še nismo zredili.
*	Smrtna nesreča. V nedeljo popoldne je motociklist Aleksander Švenda v Mariboru povozil 76Ietnega bivšega pekovskega pomočnika Frana Marčiča, ki je dobil pri padcu poškodbe na glavi. Vozač, ki je o nesreči osebno obvestil rešilno postajo, pa je bil ranjen nad levim očesom, na kolenici in desni roki. Marčiča je rešilni oddelek odpremil v bolnico, Svendi pa so nudili prvo pomoč na rešilni postaji, na kar je bil oddan
-1 v domačo oskrbo. Nesreča se je pripetila zgolj ! slučajno. Marčič je podlegel poškodbam.
*	Samomor živčno bolne žene. V Mariboru je v soboto zvečer skočila v Dravo Jospina T., žena uglednega mariborskega meščana. Njeno truplo so pri Sv. Marku niže Ptuja potegniii iz Drave in ga prepeljali v Maribor.
*	Smrtna nesreča kraškega kmeta. 41Ietni posestnik Jakob Cotič iz Kostanjevice je bil po opravkih z doma. Ker ga le ni bilo domov, so ga šli iskat in po dolgem iskanju so našli njegovo truplo v nekem prepadu blizu Temnice, kamor je padel ponoči v temi, ko se je vračal domov.
*	Zastrupi jen je. 281etni Alojzij Rant iz Zalega Loga pri Železnikih je odšel v soboto v gozd žgat oglje. Nahajajoč se v leseni kolibi ni opazil, da ga omamljajo strupeni plini. Nenadoma se je Rant onesvestil in obležal. Ker se ni vrnil domov tudi v nedeljo, ga je šel iskat brat, ki ga je
«Tomaž. vedro sem ti bila prijateljsko naklonjena in to je vse. Ne verjamem, da bi ti bila dobra družica, ker ne čutim prave ljubezni do tebe. Ti obsojaš druge in se jeziš po nepotrebnem. Prosim te. nikar ne vpraš ij zame očeta, ne maram ga zapustiti. Morda dobiš drugo »n me rozabiš. ne manjka deklet, zalih in tudi bogatih. Jaz sem pa siromašna hribovska bajtarica. kaj bi z menoj?«
«ln vendar hočem samo tebe«, je vztraja! .Tomaž.
«Tomaž, tj si trmast. Ne glej me tako srepo! Premisli Dsmetno in sam boš spoznal, da je bolje zate, da izbereš drugo.«
Tomaž jo ie divje zgrabil za roko in :o hotel šiloma prižtti nase. Že naslednji hip io je pa spustil, saj je stal z očmi v oči nasproti starešini, ki is baš tedaj dospel do hiše Stražnik je gledal resno vanj in mu odb:l roko. s katero ;e hotel objeti dekleta.
»Kaj hočete od mene. brigajte se za svoje stvari. Kaj vam mar naša dekleta, pazite raje na svojo službo, bo boljše za vas«, ie vzrojil Tomaž.
< «Na službo bom že nazil. še preveč bom pazil. veš. dragi moj! Vidim pa. da si nekoliko presiten in ho*e! sem te samo opozoriti, da sboma ne boš iirul pri dekletih nikdar uspeha. Ce pa imam m koliko imam govoriti pri Anki. o tem bo odloča'a bližnja bodočnost, ne moreva pa odločati ne ti ne jaz«, je odvrnil vodja, se obrnil na neti in šel iskat Jeranovega očeta.
Zdaj je bil Tomaž še bolj razkačen. Jel je preklinjati in rentačiti ter je ves razjarjen očital deklici nezvestobo.
Anka je bila vsa preplašena, sama ni vedela, kaj bi mu odgovorila, naposled je jela bridko jokati.
Tomaževa dobra duša, skrita ood raskavo skorjo, ie mahoma sama začutila kes in bolest. Fantu je postalo hudo, da bi zarjul zaradi bo Iečine: saj ni mogel videti solz ljubljenega dekleta, a pomagati si ni mogel. Bil je pač take narave m premalo se je znai brzdati.
«Nikar se ne jokaj! No, pa naj bo. kakor ti misliš, morda boš še drugače mislila. Premislila se boš, meni se ne mudi tako. No. no. Anka. nikar vendar ne ioka.i! Eh. še mene boli. res me boli! Kako sem čuden, vrag me vzemi!«
Tomaž se ie jezil naposled sam nad seboj, si grizel svoje irajhne brke in stiskal zobe.
«Danes se moramo pri vas skrivati!« 'e začel svoj pogovor vodja, ko je poiskal Je-rana, in vprašale pogledal starca. «Obveščeiii smo, da pride več,a družba tihotapcev, prav mimo vaše hiše poidejo. Prs \as iih poča kkmo. Nihče ne ve, da smo obveščeni o na rreravanem pohodu. Veste, tudi med njimi so izdajalci!«
«Ne verjamem«. je ugovarjal starec, ki 'e poznal kontrabantarje, ki so se. žal. tako vživeli v svoj poklic da ga niso mogli opustiti.
«Vendar ie res. nekdo jih je izdal«, je ugovarjal vodja.
«Morda ?e kdo prisluškoval in jih naznanil«, je vztrajal starec.
«Naj bo. kakor hoče. saj je vse eno. Gotovo je, da r>ridejo, in to je glavno«, je dejal Mrak nestrpno.
Starca ni razveselila ta vest. Mož ni maral, da bi stražniki hodili v njegovo hišo oprezat za tihotapci. A Ka' je hotel, molčal je. čeprav bi najraje glasno ugovarjal. Tudi mu starešina ni ugajal, samo zato. ker ie slutil, da gleda nekoliko za njegovo hčerko. Jeran je bil namreč trdno prepričan, da je naibolj nesrečna kmetica, ki poroči eosposkesra človeka saj ne postane njegova eorocdinja in žena, temveč r» egova dekla. Sicer ie vid^l Jeran tudi take zakone srečne, a on jih ie smatral samo za izjemo.
«Torej se nameravate ori nas skriti? Prav! Kje se pa hočete skriti?« ie poizvedoval V izbo tač ne morete. Midva sva v nie; in menda ne boste zahtevali, da bi radi tega moja hči 'n iaz bdela!«
«Kaj na mislite? Le nikar re skrbite, očka. M. vam ne bomo delali nadloge. Tudi nihče ne bo vedel, da ste obveščeni o nameravanem rianadti. Pač ie Ca nrav in dobro, d i veste, kako in kaj. Skriti bomo v vaši šuni. d^ boste vedeli, da se kdo ne prestraši, če pride kaj iskat in naleti na nas.«
«Pa nai bo kakor želite«, ie odrezal pogovor Jeran in vodja ie odhitel.
«Oče. meni se dozdeva, da prihaja tale človek prevečkrat v vašo hišo«, je de^al Tomaž vstopivsi od druge strani, še ves vznemirjen zarud' nneovora z Ančko.
«Ali misliš? T; Tomaž, meni se oa tako rdi da tudi ti malo prevečkrat zaideš k nam. Ali ne?« ga ie zavrnil stari in ga izpod čela peredno pogledal,

naše! še vedno nezavestnega. Ponesrečenca so odnesli domov, kjer so ga skušali obuditi k življenju z umetnim dihanjem. Namen pa se jim je posrečil le deloma, kajti zastrupljeni je zapadel vedno zopet v nezavest. V takem stanju se je nahajal celih 48 ur, na kar šele so se domači odločili in poklicali zdravnika, ki je odredil, da se mora zastrupljen Rant takoj prepeljati v bolnico.
*	Samomor Slovenca v Ameriki. V kraju Jenny Lindu v Zedinjenih državah se je ustrelil Jože Kogoj. Pokojnik je bil rojen leta 1878. v vasi Vojsko na Notranjskem. V Ameriki je bival 22 let. Vzrok samomora je bila baje brezposelnost.
*	Smrtna nesreča motociklista. Na Muti pri Dravogradu se je pripetila nesreča, ki je zahtevala smrt mladega motociklista. Komaj 26 let stari, mladoporočeni posestniški sin Davorin Schober se je z motornim kolesom zaletel s tako silo v neko drevo, da je obležal nezavesten na tleh. Imel je težke poškodbe na glavi in si je pri padcu zlomil tudi več udov. Rešilni avto iz Maribora je sicer kmalu po obvestilu prihitel na kraj nesreče in naložil ranjenca za prevoz v bolnico, toda Schober je že med prevozom izdihnil.
*	Katastrofalni požar v Dol. Straži pri Novem mestu preprečen. V torek 30. aprila popoldne bi bila blizu sto hiš broječa vas Dol. Straža pri Novem mestu kmalu postala žrtev požara. Okoli treh popoldne se je vnel Bartolov skedenj, ki je bil hipoma v plamenu. Prav tu pa je največja gneča. Razburjeni vaščani so pridrli od vseh strani, a je vse le begalo sem in tja, ker je vsakdo mislil, da ni rešitve. Pojavil pa se je med njimi hladnokrven domačin, ki je prevzel vodstvo gasilske akcije, dokler nista došli gasilni društvi iz Prečne in Vavte vasi. Po njegovem navodilu so ljudje zasedli vse bližnje strehe, žene in dekleta so pa pridno donašale vodo z vodnjakov. S kako nepopisno vztrajnostjo so delali, dokazuje v neposredni bližini gorečega skednja stoječi svinjak, ki ga je le polovica zgorela, drugo polovico pa so rešili z ostrešjem vred. To je bilo baš odločilno. Če bi pogorel svinjak do kraja, bi se bili vneli dve v bližini stoječi hiši in velik del vasj bi bil zapadel žalostni usodi. Tako pa je zgorel le Bartolov skedenj in ostrešje na kleti soseda Šetine. Zdaj se je pokazalo, kako potreben bi bil v Straži velik obzidan kal (rezervoar) za vodo. Prav tako pa se mora za to veliko vas nabaviti posebna brizgalna, ker sta Vavta vas in Prečna le preoddaljeni.
*	Plaz kamenja ga je usmrtil. Iz Polcnšaka nam pišejo: Ob priliki kopanja gramoza v Duhovi jami se je proti večeru, ko so že hoteli končati z delom, vtrgal plaz kamerfla na Tomaža Janžeko-viča in ga pri priči usmrtil, ker mu je potrl vse telo. Pokoj njegovi duši. a njegovi ženi in nepreskrbljenim otrokom naše sožalje!
*	Požar uničil Kočevsko Reko. Na praznik Vnebohoda j« zadela Kočevsko Reko strašna nesreča. Baš. ko so ljudje odhajali«od dopoldanske službe božje, je začelo goreti o skednju posestnika Janeza Dulzeria. Nastala je silna panika. Še preden so se ljudje prav zavedli, je bila skoro vsa vas v plamenih. Prišlo je na pomoč 14 gasilnih^ društev, a žal je kmalu zmanjkalo vode. Gasilci ! so gasili, kakor so mogli, ter so pomagali reše-; vati ljudi. Gasilna akcija je trajala vso noč. Pogled' na pogorišče je strašsn. Žrtev ognja je postalo 24 lepih, z opeko kritih hiš in 59 večjih gospodarskih poslopij. Pogorelcem so zgorela razna orodja in stroji, zaloge sena in živil. Skupne škode je nad 3 milijone dinarjev, in vso to ogromno škodo so povzročile vžigalice v rokah otrok, ki so se z njimi igrali. Strašno prizadeti pogorelci so! potrebni nujne pomoč. Ta požarna "katastrofa ie v razdobju dobrih štirih tednov že tretja na Dolenjskem in od teh treh najhujša.
*	Požar na Lešnici pri Ormožu. Pišejo nam: Dne 9. t. m. ob pol 3. ponoči je požar uničil gospodarsko poslopje Franca Štuhca, posestnika na Lešnici. Začelo je goreti v ozadju poslopja, kar priča, da je zanetila ogenj zlobna roka. Ormoški gasilci so stopili v akcijo, a bilo je že prepozno. Sosedje, ki še imajo slamnate strehe in nizko zavarovana poslopja, so v velikih skrbeh. Lansko leto je samo v naši mali vasi gorelo pri še-
stih posestnikih, in to vse je še nepojasnjeno. Gospodarja je rešil mali 51etnj sinko, ki se je v usodnem trenuku zbudil in klical očeta.
*	Deblo mu je padlo na glavo. Nevarno sc je ponesrečil v ponedeljek zjutraj v gozdu pri
j Vevčah 271etni Andrej Grad iz Vevč. Pri nakladanju lesa mu je v gozdu padlo z voza na glavo | drevesno deblo in ga težko poškodovalo na glavi. Gradu se je vlila kri iz ust in ušes in so ga morali nemudoma odpeljati z rešilnim vozom v splošno bolnico.
*	Ustreljen tihotapec. Pišejo nam: Minuli te-j den je obmejna straža ustrelila mladeniča Raz-| laga iz Bodislavcev, ker se na klice ni hotel usta-J viti. Nesrečno tihotapstvo je zahtevalo že nešteto \ žrtev. Današnja mladina je lahkomiselna. Ta J primer naj bo svarilo, da naj vsak s poštenim 'delom služi svoj vsakdanji kruh.
*	Aretacija pretkane sleparice. Pred nekaj dnevi se je posrečilo orožnikom aretirati v Pre-
jbačevem 201etno Marijo Pravstovo. Ze več me-, secev so jo iskala varnostna oblastva zaradi sle-parstva, ki ga je zvršila v Bohinju v začetku le-jtošnje zime. V januarju je Pravstova posetila i v Bohinjski Srednji vasi posestnico Marijo Žva-novo, kateri je prodala več obveznic vojne ško-, de. V naslednjih tednih je izvabila od nje, češ, da . je zadela večji dobitek in da mora izvršiti neka predplačila, v denarju 16.398 Din. Pravstova je bila zaradi sličnega sleparstva pred dvema letoma obsojena na eno leto težke ječe. Sedaj se bo morala zagovarjati pred ljubljansko poroto.
*	Vlomi v trgovine v ljutomerski okolici. Pišejo nam: V zadnjem času se silno množe vlomi v okoliške trgovine. Tako so vlomili v Križevcih v podružnico izvozne tvrdke Supanc ter odnesli okrog 4000 jajc. Drug teden nato je bilo vlomljeno v trgovino Vrbnjek v Branoslavcih, v trgovino Reih v Cezanjevcih in v trgovino Lovrenčič v Križevcih, kjer so bili pregnani Do sedaj še za vlomilci ni nobenega sledu, upati pa je, da v doglednem času padejo v roke pravice ter prejmejo zasluženo kazen.
*	Človeško truplo brez glave v zaboju. V železniškem skladišču za potniško prtljago na postaji v Nišu so odkrili te dni zagoneten zločin, ki vzbuja tako v Beogradu kakor v Nišu veliko senzacijo. Z beograjskim osebnim vjakom je prispela kot potniška prtljaga med drugimi tudi okrog 50 kilogramov težka pošiljka, naslovljena na dr. Pavloviča v N<šu. Pošiljko so z drugimi vred spravili v skladišče. Ker se ni nihče zglasil, da| bi jo dvgnil, so jo hoteli spraviti v drugo skladišče. Pri tem so opazili, da se širi iz pošiljke nenavaden smrad. V mnenju, da gre za lahko pokvarljivo blago, so obvestili o tem postajena-! čelnika. ki ie nato skupno s skladiščnikom in, drugim železniškim osebjem odprl pošiljko. Nu-| dil se jim je strahoten prizor. Med deščicami za-j boja se je nahajalo človeško truplo brez glave) in z odsekanimi nogami. Postajenačelnik ie o nenavadnem odkritju takoj obvestil policijo. Ugo-| tovljeno je, da gre za truplo moškega srednje starosti. Pri truplu je bilo nekaj belih krp in modre spodnje hlače. Kdo bi bil umorjeni, še ni ugotovljeno. O najdbi je bila takoj obveščena tudi beograjska policija, ki je s svoje strani uvedla preiskavo. Dr. Pavlovič, na katerega je pošiljka naslovljena, v Nišu sploh ne eksistira. Policija meni. da je zločinec glavo odsekal in jo kje zakopal ali pa poslal na sličen način v kako drugo smer, da bi tako zabrisal vsako sled.
*	ItrSJjanska oblastva so nam zročila nevarnega vlomilca. Italijanska oblastva so izročila v nedeljo dopoldne našim obmejnim varnostnim organom nevarnega tatu in vlomilca Matevža Pečnika iz Horjula. Vlomilec je presedel v Italiji šestletno zaporno kazen, katero so mu prisodili Italijani zaradi težke telesne poškodbe. Po prestani kazni so ga sedaj izročili našim oblast-vom in čaka Pečnika tudi v Ljubljani huda sodba. — Matevž Pečnik je pobegnil leta 1923. iz zaporov deželnega sodišča v Ljubljani. V zaporu se je nahajal zaradi tatvin in vlomov. Pozneje so Pečnika zopet aretirali in je bil v zaporu vedno miren, tako da so mu pričeli slednjič zopet zaupati. Poslali so ga kmalu na delo v mesto ter y

je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosti.
Danes pa je rela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rabi
4chkhf
Terpentim
Mih
okolico ie ob neki priliki se je Pečnik odločil, da ponovno pobegne. Ko se je nekega dne nahajal skupno z drugimi kaznjenci na delo na Brdu nad Vičem, se je odstranil v gozd, kjer se je skril in se ponoči podal na pot v Horjul. Tamkaj je vdrl skozi streho v domačo hišo, odvrgel kaznjensko obleko, se oblekel v svojo civilno obleko in jo mahnil proti Idriji. Prekoračil je mejo in kmalu prispel v Gorico, kjer je dobil delo. Iz Gorice se je podal v Trst, kjer se je pomešal med fakine in kradel. Preživljal se je večinoma s tatvinami. Nekoč pa se je opil in v prepiru težko poškodoval nekega delavca. Pečnik je nato pobegnil iz Trsta, prekoračil pri Postojni zopet našo mejo in se preživljal tukaj s tatvinami in vlomi po deželi. Ker pa so mu bili orožniki za petami, se je zbal in se umaknil ponovno v Italijo. Slednjič so ga prijeli karabnerji, zaprli, na kar so ga po prestani kazni izgnali kot nadležnega tujca in ga izročili našim oblastvom.
*	Zaboden v pljuča. Iz Kranja pišejo: Te dni ponoči so se spopriieli fantje v Drulovki. V te-pežu je bil zaboden Fran Dagarin v levo stran p!eč in prebodena so,mu bila pljuča. Prvo pomoč mu ie nudil dr. Bežek. V težkem stanju so ranjenca prepeljali še isto noč v ljubljansko bolnico.
*	Drzen ropar. Te dni se je priklatil zvečer k zakoncema Hočevar na Krki (občina Šmihel-Stopiče) neznan moški s psom ter prosil za prenočišče, ki ga ie dobil. Okrog polnoči pa je tujec stopil pred jMisteljo gospodarja Franceta ter zahteval denar. Prebrskal je vse po sobi, a ni našel ničesar, tedaj pa je lopov zahteva! od Hočevarja, naj ga pusti k njegovi ženi. Hočevar ie začel tedaj odrivati nasilnika od postelje in ga je slednjič izrinil v kot. Predrzni neznanec je vztrajal do petih zjutraj pri Hočevarjevih, nakar je zbežal in izginil v biižnjem gozdu. Orožniki, katerim je Hočevar javil dogodek, so uvedli zasledovanje.
*	Odrecite se kajenju, ker dim kvari zavese. Le. če vzamete za pranje Schichtov «Radion», lahko kadite brez skrbi.
ČESEN KOT ZDRAVILO.
Saj to ni nič novega, porečete. Resnica, že tisočletja vživajo ljudstva v Orientu to rastlino v korist svojega zdravja. Vsi vemo, da ie na mleku kuhan dobro sredstvo zoper gliste. Nekateri ga obesijo v to svrho otrokom na vrat. Do nedavnega

so smatrali zdravniki to le kakor nekako vražno svetinjo, ki brani pred boleznijo. Zadnje'čase.so pa dognali, da je v česnu zdravilna snov baš v obliki lahko hlapljive tekočine alilnega gorčič-nega olja. ki daje česnu njegov znani duh. Možno je, da vsrkajo deloma koža, deloma pljira pri dihanju toliko te snovi, da nudi nekaj pomoči pri obrambi pred boleznijo. Ustno izročili priča, da so nosili naši predniki ob času hudih kužnih bolezni: kolere>-^riže, legarja m drugih sličnih morilk človeštva, vedno česen s seboj. Kako je vera v zdravilno moč česna trdna, smo videli med vojno, ko so mnogi vojaki nosili s seboj po par glav česna. Čemu so nosili naši predniki vedno česen s seboj? Vemo, da so še pred nedavnimi časi silno divjale razne kužne bolezni. Če je šel človek na pot, je vzel tudi obrambno sredstvo proti tem boleznini, ker redki so bili takrat zdravniki, še redkejše lekarne. Če je prišel popotnik v okužene kraje, je pričel zobati česnove stroke in je ostal zdrav. Ko je divjala 1927. po nekaterih naših krajih krvava griža, so se zatekli mnogi pri pomanjkanju drugih zdravil k česnu. In glejte, kdor je pravočasno pričel s česnom, se ga ni lotila ta huda, smrtonosna boleLeu. Prvi so postali pozorni na zdravilno moč že istega leta francoski zdravniki, ki so pri bolnikih, za grižo že obolelih, prve dni prav s pridom uporablja.i vcden ožmetek česna.
Ko so preiskavah zdravniki na klinikah (velike bolnišnice v krajih, kjer so visoke šole za zdravnike) učinke česna, so dognali, da ima česen poleg razkuževalnega učinka pri kužn h boleznih še silno važen učinek na ožilje, in sicer tako, da zmanjšuje pritisk krvi. Zaradi previsokega pritiska krvi se prične v stenah ž;l nabirati apno, človek postane kratkosapen, srce mu prične nagajati in zdravniki pravijo, da mu žile apnijo. Za česen so sedaj dognali, da preprečuje zaradi svojega učinka pri znižanju krvnega pritiska nabiranje apna v žilah in ga celo v prvih početkih tudi počasi odstrani iz njih. Tudi narod je opazoval pri raznih naduhah zdravilni učinek česna.
Zanimivo je, da pride to poapnenje ožilja kot posledica prekomernega vžhanja mesa, posebno svinjskega, in pitja težkih, na apnu bogatih vin. Ze davni kuhar je pa občutil potrebo preprečiti ta vpliv in je dodal menda nekako nagonoma svinjskim klobasam česnovega ožmetka.
Še nekaj bi omenil, namreč česnov obkladek proti revmatizmu. Mene samega je trgalo dolgo vrsto let pri najmanjšem prepihu neusmiljeno po zobeh in sem se zaman zdravil z vsemi mogočimi zdravili. Tu sem bog ve kje čital, da je dobro, če privežeš v zatilnik stoičen česen. Pa sem res poskusil. Žgalo me je. vzdržal sem pa le cele pel ure. Izpustili so se mi zaradi jedkega alilnega žveplenesa olja mehurji, vendar me cd tedaj ni več trgalo po čeljustih.
Poznamo narod, ki je silno žilav in odporen. To je judovski narod, ki se ima pač v veliki meri zahvaliti česnu, ki ga izdatno uživa, za svoje zdravje. Sedajle, ko se pričenja solatni čas, nam nudi par strokov česna ali njegovega zelema v njej prijetno začimbo in izborno zdravilo obenem. Zato naj pametna gospodinja nikoli ne pozabi nanj. Kaclar pridejo pa kužne bolezni, ki nas jih Bog varuj, pa sezite poleg izda'nega in p:gos'ega umivanja rok po zdravilnem česnu.	K.
presuha za napojeno seme. Seveda nam tako pogine kaleče seme zaradi žeje.
Najboljši način, dohiteti zamujen setveni čas, je polivanje semena s toplo vodo. Mali kmetje nimajo doma vprežne živine in morajo iskati orače. Zato so nivadno za več kakor teden dni zadaj s pomladno setvijo. Pa imajo iahko prav tako zgodnjo koruzo kakor sosedje. Vzamejo naj odmerjene litre koruze in jo polijejo z vodo. ki je malo vroča, ter puste par minut stati. Zrnje nai se potem osuši s pepelom in posadi. Čez par dni bo koruza že vzkalila in bo dohitela drugo pred desetimi dnevi vsejano.Pa še eno dobro je na stvari: Na ta način ne boste imeli metljive koruze. Poskusi so namreč dognali, da tako parjenje semena ne le ne škoduje- katjivosti, teir več kaljivost naravnost razdraži, da kal hitreje in krepkeje raste. Vrtnarji se tega radi poslužujejo pri težko kaljivih semenih. S kopelio v vroči vodi prisilijo sredi zime tudi na primer vejice španskega bezga, črešnie itd., da vzcvetijo v posodi. Parjenje semena pa tudi uniči trose snetja na zrnju. Pravo toploto vode dosežeš na ta način, da pustiš vreli krop osem minut v loncu hladiti. S fižolom, bobom in bučkami delamo prav tako.
redi žensko še debelejšo. Tako blago je samo za suho žensko.
Če hočeš biti res dobro, fino, okusno oblečena, tedaj pa trdi ne smeš imeti pre ec raznih barv na sebi. K obleki, ki je tako zvane drap-barve, moraš obleči tudi drap-nogavice. in po možnosti iste barve tudi čevlje. Le tedaj imaš lahko klobuček ali pa ruto druge barve. Toda obleka, ruta, nogavice, vsako druge barve, to ne gre.
Ženska, ki se zna okusno obleči, pokaže s tem tudi omikanost in čul za lepote. In to znajo ceniti moški, ki imajo za take reči zelo dobro oko. »
Za kuhinjo
ŽENSKI VESTNIK
Zakesnele setve
Sveti Jurii ie že davno v deželi in tudi po Filipu in Jakobu je že dober teden, vendar še niti ves krompir ni v zemlji, kaj šele koruza in fižol, čeprav je že tu Florijan, fižolov sejalec.
Zamuda pri setvi ie pogosto vzrok za slab pridelek. Imamo več načinov, da dohitimo zamudo. Najslabši je ta. da pustimo koruzo v mokrem žaganju na toplem kraju kaliti in seiemo že vzklilo seme. Slab je ta način posebno zaradi tega. ker moramo vzklilo seme gotov dan seiati ne glede na vreme. Dosl-'aat pa nagaja par dni dež ali pa je zemlja
KAKO SE MORAMO OBLAČITI.
Vsaka ženska je rada bpo oblečena, naj bo dekle ali žena, mlada ali stara. Ampak če je ženska lepo oblečena, to še ne pomeni, da je tudi okusno oblečena, oblečena tako, kakor bi prav za prav pristojalo uijenenui obrazu, njeni zunanjosti.
V tem pogledu delajo naše ženske veliko napak, zlasti ker druga rada posnema drugo. Vidi dekle na prijateljici novo cbleko. ki ji je všeč, pa si gre tudi sama napraviti enako ali sličiu obleko. Ne pomisli pa, da obleka, ki drugi dobro pristoja, njej ne pristoja prav nič.
Ženska, ki hoče biti okusno oblečena, mora pri izberi blaga predvsem paziti na to, ali se bo barva tega b'aga tudi podala k njenemu obrazu in sploli k vsej njeni zunanjosti. Ravnati se je treba vedno po barvi las in po polti obraza.
Če si plavolaska, tedaj izbiraj blago tehle barv: temnordeče, višnjevo, svetlozelei'0 in drap. A črna barva, la pa še posebno dobro pristoja plavolaska m.
Če si frnolaska, tedaj je zate siva, temno-višnjeva ali temnozeler.a barva. Za zvečer pa lahko vzan.eš rjastorjavo, kar posebno pristoja črnkam pri luči.
Rjavolask&m pa je izbira barv najla/.ja, ker njim prstojajo skoro vse barve, bodisi zelena, siva, višnjeva, rdeča in ceio rumena barva se jim poda.
Dmgačs pa je z rdečelaskami. One bi ne smele nikoli obleči obleke, kjer ima blago le količkaj podobnosti z rdečo barvo. Vse druge bar<e pa jim več ali manj pristojajo.
Tudi obraz igra pri tem vlogo. Ženska, ki je bledega obraze, naj se nikar ne oblači v kričeče barve; če je rdečehčna, pa se ji ne poda rdeča obleka. Torej ženska, ki je sicer plavolaska, a rdečelična, se bo vsaka druga obleka boljše prilegala kakor pa rdeča. To treba še posebej omeniti. ker si naša dekleta po deže;i, ki imajo lepa zdrava rdeča lica, tako silno rade izbirajo baš blagove, ki jim slabo pristojajo.
Tudi na život, oziroma na pestavo se je treba ozirati; ženski, ki je močna, debela, se ne poda karirana (črtasta) obleka, ker črtasta obleka na-
Mrzla polivka (majoneza). V skledi mešaj dve žlici sirovega masla, da postane rahlo in belo. Prideni potem med vednim mešanjem tri skozi sito pretlačene rumenjake trdo kuhanih jajc in še dva sirova rumerjaka, malo <tolčenega popra, dve csra/eni in drobilo zrezani sprdeli ter žlico kaper. ki si jih tudi drobno sesekljala. Nato pa med vednim mešanjem prilivaj osminko litra finega olja in par žlic pehtranovega kisa. Ko je polivka gosta in gladka, je gotova. Ta polivka, ki je zelo okusna in ki si jo lahko privošči tudi preprosta kuhinja, se poda k mrzlim kuhanim ribani ali k mrzli telečji ali svinjski pečenki, pa tudi k mrzlemu govejemu mesu mesto solate.
Krompirjevi cmoki z zemljam'. Skuhaj Sest debelih krompirjev in potem še vro<'e olupi in pratlač' " sito, pa malo posoli. Nato razgrej dve žl	n ko je vroča, prideni žlico dr bno
zrezane ...e-. Ko je čebula zarumenila, prdeni drobno zrezanega zelenega peteršilj i, na kar zabeli dve na kocki zrezani zemlji in primešaj h krompirju. Daj še dve jajci in pribl žno četrt litra moke. Vse dobro zmešaj in naredi srednje velike cmoke, ki j:h v slanem kropu kuhaj deset minut. Kuhane pobeli z zajemalko v skledo in zabeli z mastjo, na kateri si zarumenila nekaj krušnih drobtin.
Pečena jagnjetina na balkanski način. Vzemi jagnjetino (celo stegno), gi operi in odstrani vse kožice, na kar ga pc pari z vrelim kropom in pusti v vodi tako dolgo, da se ohladi. Med tem pa na-reži in prav drobno sesekljal dv> debeli čebuli, kamor si primešala malo stolčenega popra. Ko se je meso ohladilo, ga deni v kozo, kjer ga hočeš peči, ga osoli in dobro nadrgni s sesekljano zmesjo čebule in popra, z nožem prebadaj meso in natlači tudi tja noter čebule. Nato razgrej dve žlici masti, polij meso z vročo mastjo in de li peči v pečico. Večkrat polivaj meso s sokom, in ko prične rumeniti, prilij žlico vode. To večkrat ponavljaj, ker mora biti pri mesu precej soka. Ko je pečeno (približno eno uro, kolikor je pač staro jagnje) deni meso na lesen krožnik, sra lepo razrezi in poleni kese spet lepo skupaj zloži, kakor da je celo stegno, nato polij po mesu pre-cejeni sok in daj tako na mizo.
Telečja pečenka z riževim nadevom. Vzemi eno kilo telečjega mesa od reber, p>otegni rebra ven in jih položi v kozo, v kateri boš pekla. Meso pa nadrgni s soljo. Nato spraži na masti 30 dek riža, a mora biti gost in samo na pol mehak. Ko se je riž malo ohladil, mu primešaj par žlic drobno sesekljanega prekajenega mesa (šunke) in dva rumenjaka. Nato prereži meso na debelem koncu, potrgaj s prstom mrenice in napravi z nožem v meso veliko dolbino. V to dolbino natlači rižev nadev, na kar jo zašij z iglo in belo nitjo. Položi meso v kozo na rebra, polij z vročo mastjo in peci poldrugo uro, pač tako dolgo, da je meso mehko. Vmes polivaj meso večkrat s sokom, in če se sok posuši in perumeni, pa prilij po par žlic juhe ali vode. Ko je pečeno, zreži na kose, polij s sokom in daj na mizo s solato.
KOL'NtKO CIKOStlJO ima vsaka gojpadinja najrajši ker lahko z njo skuha res dobro belo kavo. Priporočamo pa tudi na*o . Redilno kavo", ki ne po rebuje nikakega drugega dodatka in je sama z mlekom prav okusna in zdrava.
Praktični nasveti
Obleke, perilo in druge stvari iz sirive svile moramo prati v riilačni milnici ali pa v mlačni vodi, ki smo ji dodali nekoliko salmijaka (en del
r
salmijaka na 60 delov vode). Izprati treba tudi v mlačni vodi. Da ostane svila dovolj trda, je dobro, če jo nazadnje namočimo še v vodi, v kateri smo raztopili malo sladkorja. Likati pa moraš sirovo svilo, ko je še vlažna, in sicer na lice.
Kaplje od sveč (stearin) na svili osnažiš, če jih najprej narahlo ostrgaš z nožem, nato pa deneš na in pod svilo večkrat skup zložen pivnik (kakor ga rabijo v šolah) in likaš čez r ne preveč vročim likalom. Ako madež še ni popolnoma izginil, pa kani nanj kapljo bencina in spet likaj, dokler ga popolnoma ne odpraviš.
Lug razje in pokvari volnene stvari, zato jih nikar ne peri v lugu, ampak v vodi, kateri si primešala nekoliko salmijaka (četrt litra salmijaka na 10 litrov vode). Pereš pa lahko tudi v mlačni milnici, a z milom ne smeš drgniti in tudi ne namakati ali prati v vroči vodi.
Barvaste (pisane) svilnate stvari pe~i v vodi pšemenih otrobov, izpiraj pa potem v mehki potočni vodi ali deževnnici, ki si ji dodala malo kisa. Nato suši v senci ali pa zavito v čiste rjuhe na solncu. Če imaš od dotičnega blaga kako krpico, preizkusi najprej na tej krpici, da se prepričaš, če ni barva svile za pranje preveč občutljiva.
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
O VPLIVU TOBAKOVIH STRUPOV NA NAŠE TELO.
Nikotin je strup, ki se nahaja v tobaku Kdor torej uživa tobak, bodisi v tej ali on' obliki, naj torej kadi, noslja ali ž.veči, sprejema v svoj organizem strup, se zastruplja, i Na ta način se danes zastruplja večina ljudi j ker skoraj vsi kade, zlasti po mestih poleg moških tudi ženske.
Na tem mestu hočemo govoriti predvsem o tem. kako vpliva nikotin na naše telo, da bomo tako znali preceniti škodo, ki si jo delajo tobakarji vseh vrst.
Nikotin je hud strup, tako hud živčni strup, 'da ga zadostuje že par kapljic, da umoriš srednje velikega psa.
Vsak kadilec ve iz lastne izkušnje, kako je vplivala nanj prva cigareta ali prva smotka. Lotila se ga ie neka omotica, slabost, začela ga je boleti glava in sililo ga je k bljuvanju.
Tobak je v glavnem živčni strup, se .loti torei predvsem živčnega sestava. Pri kadilcih se pojavi motenje v prebavi, pri bitju si ca. pešanje vida in šumenje v glavi. Vse to so motnje, ki jih povzroča nikotin v našem živčnem sestavu.
Marsikomu se bo zdelo, da smo pretiravali, ko smo našteli toliko zlih posledic uživanja nikotina. Močan organizem prenese marsikaj, kar slabotnega prav kmalu uniči. Telo se polagoma navadi na ta strup, ko mu sicer nikdar ne more koristiti, a ga tudi ne ugonobi tako, a ugonablja ga vendar počasi. Slabo prebavljanje in katarno vnetje v grlu pa se pojavljata pri večini kadilcev. Kadilec je vedno nekoliko hripav. Tudi bo vsakemu kadilcu posebno iz vojne znano, da mu ena cigareta hudo lakoto takoj «potolaži». Na ta način se sam sebe prevari. Cigareta ga go tovo ni nasitila, pač pa mu je strup v tobaku vzel naravno poželenje po jedi, ki jo telo po trebuje.
Tobakov strup vpliva zlasti močno na srce. S tobakom naganjamo srce k hitrejšemu delovanju. Močnemu srcu seveda par cigaret na dan ne bo posebno škodovalo, a kdor je že po naravi nagnjen k srčnim boleznim, stori najbolje, če tobak čimprej opusti, sicer se morajo pokazati slabe posledice nikotina na srce. Po nikotinu oslabelo srce odpove ob kaki težki bolezni in smrt ie neizogibna.
Že iz povedanega smo lahko razvideli. da tobak ne vpliva na vse ljudi enako močno.
ff
Moj mož sme kaditi,
•«
pravi mlada gospa Mi ca. „Ne škodi, če so zastori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam."
pere sam!
Varuje perilo!
Nekaterim se stemni pred očmi že pri prvi cigareti, drugi jih prenese dvajset na dan. Velja pač isto kakor o vinu, kjer pravimo, da ga ta več nese kakor oni.
Samo ob sebi se razume, da je kajenje najbolj škodljivo telesu, ki se šele razvija. Mladini bi zaradi tega moralo biti zabranjeno vsako kajenje.
Vemo. da je kadilska strast huda. posebno kadilcu cigaret je zelo težko opustiti «sladko travco». Odrasli, ki je poučen o škodljivosti tobaka, je sam zase odgovoren. Naj ravna po svojem okusu! Nikakor pa ne moremo dopustiti, da kadi v prostorih, kjer morajo okuženi zrak vdihavati tudi drugi. Kadilec nai bo toliko obziren, da kadi na prostem, kjer je dosti zraka, ki ga ne more okužiti. To bo tudi zani boljše.
Razni kralji so v 17. stoletju skušali odpraviti kajenje s težkimi kaznimi (v Turčiji so odrezali kadilcu nos, v Rusiji so predrli kadilcu nosnice s pipo. Papež je izdal celo posebno pismo, s katerim je zabranil vernikom nosljanje tobaka. Toda vse kazni in prepovedi niso nič pomagale, kajenje se je vedno
bolj širilo in se še širi. Kakor povsod se je tudi pri tobaku skazala stara resnica, da se s kaznimi in prepovedmi samimi kaj malo doseže, navadno celo prav prepovedan sad vleče. Treba je udariti drugo pot. pot izobrazbe in pouka in opozoriti človeka na nevarnosti, ki prete njegovemu zdravju, ki je največja sreča.
Težko se je odvaditi vsake strasti. Nemogoče pa vendar ni tudi hudemu kadilcu opustiti tobaka, kakor pričajo posebno po vojni zgovorni zgledi. Treba je le trdne volie. Če hočemo mladino obvarovati pred to strastjo, moramo začeti sami pri sebi. Bogato bomo sami poplačani za svojo možatost Z boljšim zdravjem.
j IZ POPOTNIKOVE TORBE\
Praprečanovo pismo
Prapreče, maja.
Dne 10. t. m. je tudi našo starodavno lukovško pošto zadela enaka usoda kakor mnogotero drugih:
prenehala je biti namreč državna in je postala pogodbena. Po novi odredbi so postale pogodbene pošte vse tiste, ki nimajo letno 30.000 pošiljk. Naši pošti jih je manjkalo le okrog 200D.
Tako je zadela nemila usoda eno najstarejših državnih pošt daleč naokrog, kajti lukovška pošta je obstojala že okrog sto let, in sicer je bila spočetka v obližju Lukovice v Podpeči. Tiste čase je imela bivšo c. kr. pošto v Podpeči znana Pavličeva rodbina; bila je tamkaj postiljonska postaja in gostilna s prenočišči za popotnike, kjer so prenočevali tudi imenitni ljudje. Baje celo avstrijski cesar in eden papežev.
Pošta v Podpeči je bila baš pred pričetkom znanega Črnega grabna. To obširno, gradiču podobno polopje stoji še dandanes in je last g. Antona Krs-nika, sina pokojnega pisatelja Janka Krsnika. G. Anton Krsnik je poročen s hčerko iz Pavličeve rodbine.
Ker je lukovška pošta razdržavljena, smo izgubili tudi svojega pismonešo, Čeržovega Tineta, ki je sedaj prestavljen v Ljubljano.
Tako so prenehali dostavljat ljudem pošto znani Ceržovi iz Lukovice; tudi iz te rodovine so opravljali to službo nad 70 let.
Sedaj pa še malo drugih novic. Predrznega tatu, ki je mizarskemu pomočniku Mihaelu 1T"vatu iz Lukovice v Domžalah pred Menartovo trgovino ukradel kolo, so našli v Krtini.
Sadno drevje je pri nas v bujnem cvetju kot že več let ni bilo. Kmetovalci upajo, da bo tudi sadna jesen tako obilna, zakaj lansko leto je bilo v našem kraju zelo malo sadja. Ako bo ugodna sadna letina, si bodo lahko ljudje napravili dosti suhega sadja, naprešali dobre hladilne pijače, pa še lepe denarce lahko dobili za boljše vrste sadja.
X Evropske lepotice v Ameriki. Pred nekaj dnevi so odrinile s parnikom proti Ameriki tiste evropske lepotice, ki so se v Parizu potegovale za naslov evropske kraljice lepote. So to po ena Španka, Romunka. Luksemburžanka. Nemka, Avstrijka. Angležinja in Francozinja. Madžarska lepotica Simonova, ki je bila v Parizu izbrana za kraljico evropskih lepotic, je ostala doma in ne obišče Amerike. Evropske lepotice bodo ostale v Ameriki deset dni. Ko bo ameriška komisija izrekla svojo sodbo glede najlepše dame na svetu, se bodo vrnile čez Ocean zopet domov in bodo prebile nekaj časa na letovišču v francoski Nizzi ter v španskem San Sebastianu.
X Čudna rešitev dveh letalcev. Dva španska letalca sta nedavno na naravnost čudovit način ušla gotovi smrti. Ko sta dosegla v zraku višino 900 in, se je aparat pokvaril. Letalo je začelo padati k tlom. Bila pa sta baš nad pokrajino Najara v severni Španiji. K sreči je aeroplan priletel s krili med dve hiši, ki tvorita ozko ulico. Na obe hiši oprt, je obvisel v zraku. Seveda je bil padec, oziroma sunek, ki sta ga letalca občutila, s tem znatno zmanjšan. Oba pilota sta ostala živa, čeprav dokaj opraskana.
X Francozi se množe. Število prebivalstva Francije le lani naraslo na 41,020.000 napram 40.920.000 leta 1927. Porodi so presegali smrtne primere za 70.205. Porok je bilo 339.104 napram 337.864 leta 1927. Lani je bilo rojstev 745.315 napram 741.708 leta 1927. Umrlo je lani 675.110 oseb, leta 1927. pa 676.666. Celotno število prebivalstva pa je še vedno nižje kakor pred vojno.
X Noetovo ladjo iščejo, in sicer Američani. Mesto Chicago, katerega mestni očetje menda nimajo drugih skrbi, se je z vso resnostjo odločilo, da odpošlje dobro opremljeno ekspedicijo na goro Ararat, češ: «Če je stari Noe res pristal na gori Ararat, potem se mora barka najti, kajti zrak je na tej gori tako lahek, da barka kljub preteklim tisočletjem ni mogla razpasti...» Brihtni Američani upajo, da se jim bo najdba do leta 1933. posrečila. Čim najdejo svetopisemsko Noetovo barko, jo bodo previdno spravili v Chicago. kjer bo glavna privlačna točka svetovne razstave.
X Bolnišnica v ognju. V New Jerseyu v Ameriki je nastal na nepojasnjen način požar v volilu državni bolnici, ki je v kratkem objel vsa bolniška poslopja. Ker je ogenj nastal sredi noči, je bilo reševanje bolnikov, ki so ležali v gorečih zgradbah, zelo težavno. Le z največjim naporom se je posrečilo od vseh strani prihitelim gasilnim društvom rešiti okoli 4000 bolnikov, ki so ležali v bolnici. Med bolniki je nastala strašna panika. Najtežja je bila akcija za reševanje v oddelku za umo-bolne, kjer so blazni bolniki napadli strežaje ter jih pričeli daviti in obtoževati, da so oni požigalci. Ta oddelek so izpraznili šele s pomočjo vojaštva, ki je prihitelo medtem na pomoč. Škoda znaša čez 50 milijonov dinarjev.
X Ptičji grobovi. Na pustem otoku Isabeli v bližini južuo-kalifornijske meje gnezdijo ogromne jate ptic: morske lastavice, galebi, pelikani, pečin-ski golobi in albatrosi. Ob priliki raziskavanja tega otoka je odkril ameriški potnik Rauning gozd, ki je nudil čudno sliko. Kamorkoli se je ozrl, povsod so ležala na tleh ali pa visela na drevesih trupla albatrosov. Celo v neposrednji bližini gnezd, polnih ptičev, so visele mrtve ptice in številni ptičji okostnjaki. V tem gozdu je gotovo več mrtvih ptičev kakor živih. Gozd obstoja večinoma iz samih grmov, ki so tako gosto zarasli, da so na gotovih krajih naravnost neprodirni. Ako pade kaka ptica v tak grm, se ne more več rešiti iz te pri-rodne kletke in je neizogibno zapisana smrti.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Ona več obvlada.
Milan: «Vaš mož obvlada kar deset jezikov, To je silno zanimivo.®
Zora: «Jaz obvladam šc več.» Milan: «To je nemogoče.« Zora: «Seveda je mogoče, saj obvladam moža z vsemi njegovimi jeziki.. »
Ameriški narodni ponos.
Učitelj (v Ameriki): «Kako je ime prvemu človeku?« Učenec: «Jurij Washington.» Učitelj: «Ne. Adam.« Učenec (zaničljivo): «Seveda, če upoštevate tudi inozemce ...»
Zob za zob.
Matja Zebič (sosedu Florijanu Tcpliču): «Ču-ješ, tvoj pes je ugriznil mojo ženo. Zahtevam odškodnino!«
Florijan Toplic: «Dobro! Naj še tvoj pes ugrizne mojo ženo, pa bo račun zravnan ...»
Mala razlika.
«Ti, ki si tak pijanec, hočeš v Ameriko?«
«Saj se tam tudi piie »	'
«Res je, ali samo skrivaj.«
«No, skrivaj pijem že zdaj. Ti pač malo poznaš mojo ženo ...»
Otrok.
Mati (otroku, ki muči mačko): «Mihec, nikar ne muči mačke, sicer bom jaz s teboj isto napravila. Če jo boš tolkel po hrbtu, bom tudi jaz tebe nabila po njem, če jo boš ščipal za brado, bcm tudi jaz tebe za brado ...»
Mihec: «Mama, kaj pa boš napravila, če jo bom vlekel za rep?«
Zakonski jarem.
K Završniku je prišla mlada go- podinja. ki je hotela že prvi teden vse preurediti. Med drugim se je namenila odstraniti živinsko vprego, visečo na hišnem zidu.
Mož je ugodil njeni želji: ko pa je zahtevala odstranitev lesenega jarma, ni maral o tem ničesar slišati.
«Janez, zakaj mi ugovarjaš'?* je besedičila. «TakŠna ropotija ne spada na hišno steno.*
«Hin,» se je zamislil in dostavil: «No, kam bcš pa spravila najin zakonski jarem?>
Listnica uredništva
Vrhovska, Novice iz Vašega kraja bi nam bile zelo dobro došie. Prosimo.
Muljavski. Zgodovinski roman nam pošljite! Tudi druge zgodbe (iz živalskega sveta itd.) dobro došle. Honorar potem, ko bo končano in bomo videli, koliko znaša.
Selnica ob Dravi. Na ta način povesti tiskati je težko, ker objavljamo povesti v večjih odlomkih kakor drugi li*ti.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Agrarna banka še ni začela poslovati.
Grabrovec. Pesmic prinašamo bolj malo.
Vsaka beseda 50 par. NaJmaniSI znesek 7 Din. Zenitni oglasi, dopisovanja »n trgovski oglasi vsaka t>eseda I Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebe) 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE«. Ljubljana, Prešernova ulica št 4.	Telefon St34W2.
Kmetovalci in oodvtniki, nozor!
Nrprodaj je 21 kmečkih p.«cs*ev, " elikih :n malih, dve vodni žagi, dva mlina in več prostotov ob močni vodi za stavbo mlinov ali žag. Vse na prometnem kraju. Kdor želi kupiti, izve naslov v oglasnem oddelku «Domovine».	231
Preša
stara, hrastova, v dobrem stanju, se po ugodni ceni proda. St. I. Lubienski, Jarenina.	227
Urarska popravila
izvršuje najcenje in najbolje Franc Wolfing, urar, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12.	232
A. F u c h s
trgovina z juveli, zlatnino :n mami. Ljubljana, ^elenburgova ulica št. 6,
se priporoča.
223
Miroslav Bivic
knjigoveznica, kartonaža in galanterija v Ljubljani, Vidovdan^ka cosia 12, se priporoča za vsa v stroko spadajoča delaf	221
Pozor!	Pozor!
Krznarstvo A. l.ampič, Ljubljana,
Vidovdanska cesta št. 2, izdeiuie po najnižjih cenah vsakovrstne čepice.
216

Hlode, hrastove
od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenj, kolodvorom.
Želodčno tinkturo
preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam žclcdca, priporoča dr. G. Piccoli. lekarnar v Liubliani.
150
BOTRI IN BOTRICE!
Lepo izdelane slike nudi po solidni ceni in se priporoča
KAREL HOLViiSKI, fotograf, Dunajsko cesta 6
Samo perilo iz domačega platna se ne trga!
Zato pa dajte v tkanje laneno prejo, da jo stke v domače platno tkalnici „Krosna" v L"ubl"ani, Zrinjskega cesta št. 6. Tkanje najceneje.	211
Domače platno v zalogi*
Kliučavnice za potne košare
raziknih velikostih in oblikah razpošilja najceneje
LJUBLJANA, Resljeva cesta 30
Izredna ponudba
Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite
kožno pelerino za dež
C. 0. V. tehta samo HO gramov, imitacija ribje kože Imm. Odlično se ie ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna be-ležnica, ki se jo nosi vedno lahko s sebo , ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tndi
za otroke) v dežjn in snegu, za izlete in šport. Reklamna cena s posebno kapnco in etnijem samo Din 70-— tranko, zaearinjena, poslana po poštnem povzetio. Razpošilja A. Marik, ezport, Praga XII., Londyn*ka 57. (^e ne bi ugajala, jamčimo zameno). Naslov natančno napisati.
Beli zobje
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetldco za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljiteje z Chlorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro-dont-paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (melike ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 55.
LJUDSKA SAMOPOMOČ
podporno društvo za slučaj smrti
sprejme v oddelke A, B„ C, D vse zdrave osebe od 1. do 50. leta in izplača v slučaju smrti do največ: Din 1000 - 2090*-, 4000-, 10.000-.
V novo ustanovljen oddelek E se sprejmejo do konca t. m. še tudi vse zdrave osebe do 70 let, toda le z rednim zdravniškim spričevalom. Podpora v tem oddelku znaša do največ Din 20.000'-; smrtni prispevki za vsak slučaj Din 10"—.
Zahtevajte takoj brezplačno pristopno izjavo od »Ljudske samopomoči" v Mariborn, Aleksandrova 45.
Število članov 11.500.
Na podporah izplačali nad 500.000 Din.
234
ZA BIRMO! Zahtcv1eeni£rpIačno
Srebro
Jamstvo
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje, drgnjenje, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dvi ganju padlih ali bol nih živali, o ranah tei kaj je storiti v
raznih slučajih nagle obolesti, kol pri poškodovanju rogov,poškodbi ko pita in zakovanju,
pri prišču med parktji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjenju, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved in ovac, pri tujih pred metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan;u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo.
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36 -50, se naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte)
Elegantna, ploščnata, niklasta cilinder ura s kamni kot slika, Din
98'-
ista v gladki škatlici Roskopf
v najcenejši kakovosti Roskopf AQ*m Din
5Ietno jamstvo. Za neodgovarja'oče vrnemo denar.
A. Kiff mann, Maribor 43-c.
Specialist boljših ur.
Pogoste primere
obolenja od prehlada je treba iskati tudi y pomankljivem negovanju telesa. Jake mišice, zdravi živci x duevuim negovanjem so najboljša obrana. Tudi pri kihanju, bripavosti, vratobolu, kašlju, gripi, pri raznih živčnih ter reumatičnih bolečinah je Fellerjev Elsafluid že 32 let uporabljan na zunaj in znotraj, dober prijatelj v slabih duevih. Dobi se povsod, po-izkusna steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti, za vsaj 62 Din, naravnost pri lekarnarju Feller, Stubica Donja, Eizatrg 360, Hrvatska. A kot čistilno sredstvo: Elsa-kroglice, 6 škatlic 12 Din.

1«
Cenik brezplačen o!
Dvokolcsa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. - Ceniki tranko. - Prodaja na obroke.
..TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Tvornica konjaka in likerjev VELEcGANJARNA
Viktor Meden
LJUBLJANA, Celovška cesta 10
dobavlja po ceui najboljše: likeric, konjak, rum, slivovko, brinjevec, tropinovec, vino,
vermut, malinovec. Kupuje sadje in druge slrovlne za žganjekuho.
Veliki ilustrovani
ik
dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL in HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
R. Lorger, MARIBOR št. 104-B.
Violine oii »o Di». Kočiie Harmonike od 85 Din. Tam-burice od 0» Uiu. Uramolom od 345 Oin m dalje.
7<
kakor vobče obolenja organov za dihanje leči od vojnih in državnih bolnic itd. kot izborno in zaupno priporočeno sredstvo
„Hudovscyn"
Dobiva se v vseh lekarnah škatlica za 32 Din, a kjer se ne dobi, ga pošlje za 75 Din po povzetju prosto poštnine edini proizvajalec	226
lekarna I. Hudovski, Subotica 90. Zahtevajte brezplačno poučno razpravo o gornjih boleznih!
Pljučne bolezni
Bronhitis
Kašelj
Astmo
Tuberkulozo
Slabokrvnost
PREČITAJTE!
(S
22. APKlM
|15. MAJ
BINKOSTNA VELEPRODAJA
J. Grob el ni k, Ljubljana, Mestni trg 22
Vam nudi dobro blago po sledeiih cenah: Angleiki štof od 260 do 350 Din najfin. kvalitete*
Kamgarn
po Din 89
. „ S9
tj n 109
130 150 180 1*9
Športni Seviot Couvercoat
po Din 52	po Din 85
»	»
»	»
»	n
r	n
60 72 85 98 120 155
»
n
■ »
n *
110 135 150 180 220
Damsko volno: Svile:
Popelin po Din 45 Umetna po Din 24
Easha „ Modno „ Ia plašče „ Rips „ Couvercoat
75
Rožasta
Tkana „ •0 Foulard „ 120 Crepp de Chine,
28 38 75
150 160
enobarvni in rožasti od Dia 110 naprej
Pralno blago:
Molinos po Din 7'8Q Belo blago „ „ ?30 Tiskanine „ „ 9*» Cefirji „ „ 10'-
Oxfordi Klot
12«« 17'.
Svilene rute od 48 do 105 Oin
Zastori in 2epni robci
Preproge in predposteljnikl
Razen tega pa popolnoma zasloni pri nakupu volnenega blaga do 400 Din — 6 robcev • do 1000 Din — ostanek za otroško obleko, pri vetjem nakupu pa po dogovoru do 10 °/0 vrednosti I
fL
Oglejte si!
Prepričajte se!
234 ^ ==========——_____£
P k> i m a. gonilna jepmena
Id vse mlinsko-tehuične potrebščine redno t zalogi pri tvrdk
CAOEZ & BRCAR, Ljubljana, Kolodvorska ulica 31.
12
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno
MASTIN
ki pospešuje rast, odeheliter in omastitev domače, po sobno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pisma 1 Ceua 6 škat. 4S Din, 10 skat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana 66.
Zahtevajta brezplačni
CENIK
v-
s 1000 slikami
Roskopf ura 49 Din.
lira na sidro (ankerica. nekoliko bolite iz
vriitv« i 3 letnim jamstvom 65 uin. Ista original patent preciz. Roskopf ura na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristopno prahu tekoče vse v rubinih, posebno točna, 5 letno jamstvo
88 Din.
Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod.
Budilka, 64 Din
z 2 zvoncema in 3 let. jamstvom 68 Din.
fl. Kiffmann. Maribor št. 43/b
specialist samo za boljše ure.
Cvetje, zelišča, korenine in lubje
vso vrste, v suhem stanju, kupuje v vsaki množini
Ljubljana, Ahaoljeva cesta št. 10.
Zahtevajte brezplačno cenik! 229
LJUBLJANA, Mestni trg 15
NA MALO
Ustanovljeno 1839
NA VELIKO
52	Telefon 2282
Najboljši In najekonomičnejši
ELEKTROMOTORJI
ceskih" tovarn Škodovi Zavodi "V Plznju
se nahajajo v velikosti od % do 30 k. 8. stalno v naši zalogi v Ljubljani. ZASTOPSTVO SKODOVIH ZAVODOV V LJUBLJANI
Selenburgova ulica štev. .7	Telefon 2966.
Obrnite se. na :
vašega revmatizma, gihta
Hočete se
osvobo-O
diti ■
Stezanje in zbadanje v udih in členkih, zatečene ode, skrčene roke in noge, trganje, zbadanje in stezanje v raznih delih telesa, kakor tudi slabost v očeh so često posledice revmatizma in kostnih bolezni, katere pa se morajo od- I straniti, kajti, sicer bolečine kaj hitro napredujejo.
JAZ VAM NUDIM
zdravilno pijačo, katera raztvarja mokračno kislino, pospešuje izmeno materije in izločevanje, torej ni takozvano univerzalno ali tajinstveno zdravilo, temveč produkt, katerega nud samo mati priroda v svoji dobrotljivosti bolujočemu človeštvu,
Vsakemu pošljem bresplačno polzkušnjo!
Pišite mi takoj in yi prejmele od mojih po vsem svetu ob stoječih skladišč popolnoma zastonj in franko eno poizkušnjo skupno z poučno razpravo. Vi se boste potem sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hitrem delovanju.	230 ]
Angust Marzke, Berlin-Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse Nr. 5, Abt. 21.
Izdaja za konzorcij (Domovine* Adolf Ribnika r.
Urejuje Filip Otnladič.
Za Narodno tiskarno Pran J e z e r 5 e K.