PROSVETA Urvdnlftl ln upr»vnl*kl prostori: MM South Uvndsls A*». GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Subucription lfl.00 Y«arly CHICAGO, ILL., TOREK, 30. JllLUA (JULY 30), 1»40 SO-VEAR AccepUnc« for imUing »t »poclal r»t« of poatsgo provlded for vectio« 1108, Aet of Od. 8, 1117, suthorti»d on J up« II, !•!». Poloiaj delavcev podoben koncentracij-thm kempam IGNORIRANJE VSEH ZAKONOV Domače vesti Obtoki Chicago. — Anton Prosen i* East Molina, III., je 27. julija o-bŠakal gl. urad SNPJ in uredništvo Proevete. Iz Minneeote Ely, Minn. — Iz Chicaga ao prišli semkaj Joe Turpin, njegova žena Kristina in hčerka Elai-ne. Nahajajo se v letovišču Fr. Jen kota in ae imajo prav dobro. Joe ae pohvali, da je ie dvakrat poslal velikih rib v Chicago. Poleg ribolova se Turpinovi bavijo tudi z nabiranjem borovnic. Zdaj je tukaj prava sezona za turiste oziroma one, ki se hočejo odpo-čiti v hladni senci ob jezerih. Iz CleveUutda Cleveland. — Dne 27. julija je tu umrla Ana Pugel, stara 52 let, šena Johna Pugla. Preminula je V Warrensvillu, O., kamor je odšla iskat zdravja. — pne 20. jul. je v sanatoriju v Mentorju umrl Miha Cejč, Star 54 let in doma z Mrzlega polja pri Jaaki. Tu zapušča brata, v starem kraju pa ženo in dve hčeri. t propagira Ofcpejeorl PROSVETA THE KNMCIITBJIMBNT IM LASTNINA SI^VMNKB NAAODNB rUDPURNI J KIIKOTE Musilu M TAnAtm tfri**« <>•««■ CMim) to NN M Wf. HN » M- M.. »1 •• - totH.I-u; M cfcicMK, U Cterre tIM « -to toto. " - M tou» HXi. a^^tlo. r.u.1 tuf tbs UntU4 SUU. CM—o) CMMte M M m ChteM« Mtf Ctom H M a*r I«nt|i Mitrki 1» to ft rmr. _ Cmm <«I«v« to«"*« *4ik«(pH Javlaav 1» M»»»l««lfc < laskov m m vrateia. BukmpUi »urama imMm tortlaa. tavati. tfraata, hmI S4.f aa »allM^ilto la » «a Ja ihtIMUI po« »o i na. liinant artkka arlll wMa aeeea*H»lto hj aa« ka r*tur»«4. OUmt wUI ka MtaraMl I* BOH V KT A tllf-H Sa. Uvajal« A«a., | » MBMHtl OT TNB rKDKBATBD Glasovi naselbin Volilna kampanja in Hitler ^ Ameriška predsedniška volilna kampanja, ki bo te prihodnji mesec v popolnem razmahu, bo brez dvoma tipična ameriška kampanja, to se pravi, da osebnih napadov In blatenja ne bo manjkalo. Vse pa kaže, da to še ne bo vse. Letošnje volitve so v izrednih časih. V Evropi je vojna in od izida te vojne je odvis-no, če todo Združene države imele mir ali bodo prlmorane prijeti za orožje. Rooeevelt se tega dobro zaveda, kar dokazuje njegova zunanja ^politika. Prav tako dobro ae zaveda tega Hitler, ki Roosevelta silno sovraži, nič manj . kot Churchilla in angleškf* aocialiate, ki nočejo kapitulirati. Kajti, dokler bo Anglija prejemala letala in drugi material iz Amerike, toliko časa se bo lahko branila — prejemala pa bo to pomoč vsaj toliko čaaa, dokler je Rooae-velt predsšdnik. In to je tista kritična točka, okoli katere se bo vrtela letošnja volilna borba v Ameriki — in to bo vzrok, da bo v tej volilni kampanji indirektno na debelo udeležen tudi nacijski diktator Hitler. Združene države imajo dovolj domačih, notranjih problemov, ki zaslužijo vse pozornosti v letošnji volilni kampanji, ampak ti problemi se bodo morali umakniti v ozadje, ker tako hoče Hitler, Pravijo, da je Wendell VVillkie, predsedniški kandidat republikanske stranke, istegu prepričanja v zunanji politiki kot je Roosevelt — da sovraži Hitlerja in je za pomoč Angliji v blagu in denarju do skrajnosti. Tako pravijo %oni, ki ga poznajo od bližje. Mogoče je to rea, mi ne vemo; mogoče Willkle kot oseba res tako miall. Vemo pa nekaj drugega — vemo namreč to, da v republikanski stranki kar mrgoli "opizar-jev/' ki ao pripravljeni na popuščanja ln odkupljen ja v slučaju, da Hitler premaga Anglijo in da bi začel ogražati Ameriko. Yes, baš med burbonskimi republikanci je največ takih, ki bi dali Hitlerju vse — samo da bodo t mirom zavarovani njihovi privatni dohodki, dokler ao oni živi p . Yes, največ takih je med burbonskimi republikanci kakor je na drugi strani med novodealsklml demokrati največ takih, ki ao odločno proti vsakemu kompromisu s Hitlerjem, proti vsakemu "epismentu" in za obrambno vojno, kadarkoli pride do kakšnega napada od zunaj. Hitler to dobro ve. Njegova peta kolona v Ameriki ga redno obvešča o vsem. Hitler dobro ve, da ima med burbonskimi republikanci v Ameriki največ zaveznikov — kakor ima med novudealakimi demokrati največ sovražnikov in Pranklln D. Roosevelt je njegov največji sovražnik v Ameriki! Ali nI torej v Interesu nacijske Nemčije, da pri teh volitvah v Ameriki odnese zmago republikanska stranka ne glede na to, kakšno mnenje Ima VVillkie? En sam človek ne pomeni dosti in Willkie, če bo Izvoljen, se bo moral podati vplivu starih republikanskih burbon-cev -i — — Nacijska propagandna maši na je še pokazala, kako lahko pomaga republikanski stranki v Združenih državah do zmage; immaga lahko t tem. da "izdumpa" v ameriški tisk in radio toliko ponarejenih "dokumentov" proti Roose-veltu kolikor jih bo treba . . . Pred meseci Je nacijska laiitovarna v Berlinu že sfabrfcirala dokumente, ki "dokazujejo." da sta Roosevelt In njeguv poslanik Bulllt v Psetan kriva Hitlerjeve vojne s Poljsko, ker sta Poljski oblju bila vso mogočo |tomoč .... Ljudje, ki Imajo le troho objektivnosti v sebi, ne verjamejo teh fabrlkacij in gredo t na smehom preko njih — toda republikanski bur-bonci to verjamejo in mi že porabiH to fabrl-kacijo t vso resnobo proti Rooseveltovi administraciji! Goebbelsova laiitovarna v llerllnu je republikanskim burboneem pripravljena servlra-ti še na tone sličnlh fabrlkacij, če jih hočejo.. Baš precf nekaj dnevi je prišla vest iz Berlina, da ao Nemci odkrili v Parizu "dokaze, kl na-novo potrjujejo Rooaeve|tovo odgovornost za sedanjo vojno , . ,** ,— Rooeevelt kot oseba gor ali dol, toda kot demokrat in državnik je do danes poštenjak — dočim je Adolf Hitler do dane« dovolj de- nadsira grupo fjpatov v taborišč« OOC t ( hattahoorheej«. Ga. hoče vse požreti. Zorko se je vozil z nami. Kmalu smo bili na mestu. Ustavila sem se pri Franku Vesu na Arcade ave., kjer živi tudi Milan. Z mrs. Vesovo sva se pogovarjali o kapljici in poticah. Tudi oni so imeli delegata na stanovanju, s. Križmana iz Yukona, Pa., s katerim sva se jpotem podala v Delavski dom, kjer smo se malo okrepčali. Nato sem Šla v stanovanje, kjer sem prenočevala. 1.. _ 1 Dne 4. julija ob osmih zjutraj sem že bila pred Delavskim domom. Prihajali so delegati in del^ratinje. Poznala sem Ano Gorenčevo iz Imperiala, Pa, in spoznala s Podjavorškovo iz Milwaukeeja ter s. Musiš od isto-tam. Prvič sem videla Antona Zajca, ki je od nas doma. Tudi s. KrisUna sem prvič videla. Sestala sem se tudi z Jeralo to| Fradelovo, s tremi sestrami: A. Zaitz, K. Turpin in F. Vreček. Tudi one so od nas doma. Naposled se prikaže Barbičev France ki je predsUvil gospoda Peta vsa Naprejevega pismonošo, ki je nosil dokaj veliko torbo. Zborovanje se je pričelo in bilo je vseskozi zanimivo. Po večerji me je Gorjančeva povabila naj grem z njimi na farmo SNPJ. Z nami je šel tudi s. Ovca iz IHinoisa in s. Alpner iz Mil-\vsukeeja. Prihajali so tudi dru gi. Seveda smo se na farmi, na kateri je Še mnogo dela. zaba vali in peli ter plesali. (Zorko menda še sedaj ve, kar smo ga naučile.) Na farmi SNPJ sem ogledala tudi stanovanje oskrbnika Kosa. ki pa naj si preskrb drutico. Barbič je dejal, da sem gotovo mislila, da bom t*m videla krave, a jih ni bilo. Na uho bi mu povedala kakšne krave sem videla in priporočana, da jih kupite en par ali dva. namreč pinč-gsnake pasme. Ker so nam na zboru pnporm^ali treznost, smo se vrnili v Cleveland 6. julija dokaj točno. Zborovanje ae je nadaljevalo in je bilo seloaaaimi-vo. kajti na dnevnem redu je bi-Ip važno vprašanje gtfde bodočnosti JSZ in PM. Mnogi ao priporočali. da bi PM izdala več Tisti dan sefti obiskala Boži-čeve; on je po poklicu kovač. Dalje sem obiskala Barbičevo ženo, ki je bila delj časa bolna, a se sedaj boljše počuti. Seveda sem obiskala družino moževega brata Johna Mihevca, voznik pa je bil Barbičev France. Rečem vam, da sem bila 7. julija bolj utrujena kot bi koruzo ves dan okopavala. Nameravala sem iti na Zarjin piknik, pa sem bila trudna. Ob 9. sem že bila pred Delavskim domom, kjer je čakal Jakob Ambrožič iz Moon Runa, ker sem se z njim vozila domov. Prišli sta še Jerala in Gorenče va, nakar smo se vsi štirje vsed-II in se peljali proti domu. Usta vili smo se še v dveh krajih, nato pa po cesti št. 14 in ves čas smo govorili ter prepevali, tako da sem kmalu bila na mestu— doma. OsUli so se peljali naprej v Penno, medtem ko sem se jaz spravila pod našo češnjo na mojo klop, okrog mene pa naš domači, katerim sem morala praviti, kako je bilo na zboru Clevelandu. Baš ko sem se odpravila tieti večer k počitku, zapelje avto na naše dvorišče. Govorica je bila slovenska. Kar bosa sem šla do in pred seboj ugledam Vidricha Zornika, Fradelovo in oba Tur-šiča. Razgovarjali smo ae o tem in onem. TuršiČeva je potem pi sala, da so imeli nepriliko z avtom. škoda, da niste prenočili pri nas. S Turšičevimi smo se prvič videli. Taki so bili moji prazniki. Pozdravljeni vsi, s katerimi sem sestala. Zadnjo nedeljo se je Clevelandu vršila velika priredi tev dneva SNPJ, dne 26. avg. pa priredi naša okrožna Federacija društev SNPJ svoj piknik. Ta krat mora biti vse veselo. Vabljeni ste prav vsi, da se udeležite. Andreju Antončiču In ženi v Aliqippi. Pa., čestitam, ker sU postala stari oče ln sUra mati. France* Mihevc. Pripomba uredništva: Tiste znake ta avte je razpošiljala cle-velandaka federacija in ne gl. urad. Obrnite se na Cleveland ta pojasnila. postane v prihodnjih par letih velikanski litariatična država v pravem pomenu u z vsemi priveski iingoističnega militvi Ko se to zgodi, se Amerika ne bo nič razi vala od miliUrističnih držav v Evropi k-ao spremenile v pravi pekel za vse ljudi-4 se ne bo razlikovala od japonske*« mij ma, ki tlači in izaeeav« domače ljud-tvo KiUjskem pa širi smrt, lakoto in razduj Komaj je kongres sprejel program KJ tičnega oboroževanja, ki ne bo zadostoval pa služil samo legitimni obrambi domače žele, marveč tudi za ustrahovanje druRih lj« stev, kakor to dela vsaka mogočna mi..J stična dežela. Zdaj je v kongresu že načit prisilno vojaAko službo ali konskripcijo ■ nonakega futra." 2e je par tednov, odkar sta senator Bur iz Nebraske in kongresnik Wadsvvorth iz ■ Yorka predložila zakonski osnutek za ku skripcijo vojakov. Po tem osnutku bi se rali registrirati vsi moški od 21. do 65 I aktivni osemmesečni vojaški službi bi bili vrženi vsi do 45. leU, nad 46. letom p« bi vežbali v "civilni obrambi" — kar>oli to pomeni. Vpoklicanci bi dobivali po pet do je v na mesec — za tobak! Kot so prid tedni poročali, ima U načrt vso podporo ministracije. i Da je Roosevelt za prisilno jaško službo, ve že vsak otrok. (Ta osnutek) senatni odsek zadnje dni nekoliko spremen Glasilo železničarskih unij "Labor," ki ha j a v Washington, je označilo ta načrt, vso idejo splošne vojaške službe, koti posnemanje Hitlerja." In če premotrii ameriško demokratično zgodovino, je ta id< še več kot "bedasto posnemanje Hitlerji Ustanovitev konskripcijske armade v miru času porrteni postavitev na glavo vsega, kar najboljše in najdragocenejše v ameriškem i ljenju — relativho svobodo, ki jo še uživa | sameznik. ' • ' v Zanimivo je, da je oče — ali pa orodje tega načrU senator Burke, ki je odprt prisl fašizma in je bil pri zadnjih primarnih i litvah v Nebraski vsled tega tudi poraii Svoje simpatije do fašizma je jasno pok« pred par leti, kojee je vrnil iz Nemčije in < prto hvalil Hitlerja, češ da je ta fašistični d Utor "večji mož kot je bil Bismarek." Ni man Thomas je pred senatnim odsekom p vilno karakteriziral U osnutek, ko je rek "da bi ne mogel biti noben načrt bolj v ykli s fašistično regimentacijo kot je ta." In vendar ima oporo ne samo v adminiati cijskih krogih, marveč tudi med elementi, so za poraz Hitlerja za vsako ceno, če ne di gače tudi s pbtisnenjem Amerike v vojno. I kateri teh elementov so že pričeli argumen rati v prizadevanju, da bi posladkali to gren pilulo in preslepili sebe in ljudstvo, da »p« prisiljna vojaščina med — najbolj tlemoki tične ljudske "UsUnove! Resnica je, da v I piUlistični ali toUliUrski državi ni noM armada demokratična, pa bila sestavljeni prostovoljcev ali pa iz vpoklicanih rekruU Ce bi bila prisilna vojaščina demokratična, ne bilo bolj demokratičnega kontinenta p solncem kot je evropski. Resnica pa je ni da ravno obratno. Toda, če premotrimo vso situacijo nekoli globokeje, vidimo, da je U korak logičen i slednik Uko velikemu oboroževalnemu progi mu, kakršnega je sprejel kongres. In ta p gram ima oporo tudi v širokih Ijkdskih pb teh, in sicer radi histerične bojazni preelj dežja. Ho silne nevihte a tako de-točo Ljubljana že nekaj ča-e pomni. Huda ura je prišla Ljubljančane, ki ne gledajo Bo v oblake, tako rekoč ne-kovano. Ljudje, ki so bili v tku, ko se je vsula toča, na tm, so prav prestrašeni is »vetja ne toliko zaradi moje kakor bolj zaradi neprijet-udarcev toče. K sreči je ne-trajalo le dobre četrt ure. »r zaradi sinčkoma amrt iribor, 9. jun. — Poročal f ie o najdbi neznane utop-ke ob desnem dravskem bre-i bližini semj)etrskega otoka. I to ugotovili njeno identite-Ipodlagi izjave njenih star-l Gre za 116 letno posestnikom |lfer Marijo Oslovnikovo is Pirada. Bila je dalje čaaa : Razen tega je bil nedav-nj brcnil njenega 6 letnega i Ivana tako hudo, da je iledicami umrl. Smrt ljubka KinOka jo je tako preti. *t dinarjev v smrt »j* Luka, <). junija. — Dne Je stalo več vaščanov Iz iw''br.i,ika ob reki Vrbanji po^vljalo, da Vrlmnja še ni n,k'i.«r tako visoka kakor W M,.(j Wu jetril tudi«)-Joaip Ona p, ki je nenadno ■H" vam-anom ntavo, da pre-llarasl<» Vrbanjo za 20 di-* s,*vn je i,j|a »prejeta. , je Miekc, in Hk0. P»rzlo V()(jo Toda plaval je C, aj """•»v. nato pa je P v valovih. Ker ae ni več ("vriinf, so ga začeli 7' a ho našli nje- ff!*; rafinerije Aquila" v Zavijaj V njej, kakor smo že pisali, bodo stanovali le delavci in nameščenci omenjenega podjetja. Prvi del vaa bo stal 3 milijone lir in bo končan v oktobru. Vsaka hiša bo imela dve stanovanju in vrt. In-teresantno je, da bodo stanovanja zri samce zgrajena v bližin ločeno od omenjenega nuaelja. Vse to, kar ae sedaj gradi, predstavlja le center vasi, ki se bo I___Aa «Mlli n/k Anglija ne bo invadiranaI Hitler spremenil taktiko - l ' ■ (Nadaljevanj« i 1 strani.) Fish je strogo obsojal vaa ko prisilno vojaško službo v mirnem Času, ker bi to vodilo k u-atvaritvi "vojnega sistema". Ta aistem izločuje vse mirovne elemente in ne pušča za sabo nič drugega kakor velikansko 'vojaško taborišče, do sob oborožen narod, ogromno mtlitartoti6-no mašino, ki se rasvije v Fran-kensteina. Potem 4» se pojavi kakšen dfktartor, ki samo pritisne na gumb in narod že koraka v vojno. Dslavci in farmarji nl-majo pri tem nobene besede. Tudi o mirovnih element rti ni nobenega .sluha," "Bil sem vedno pristaš zadostne obrambe, toda v histerično obrambo ne verujem, kakor aam tudi proti apremenitvi te dežele v gigantično mflitaristično mašino v mirnem času," je zaključil kongresnfk Fish. Radarska unija pritiska na kongres Lewia poslal pismu ▼som Kongresnik pobija konskripcijo " Deželo svari pred kreiranjem "Frankeitrteina" . tU ,M. Wawhinglon. — Kongresnik Hamllton Fish je zadnje dni zanesel v kongresni zapisnik dejstva in številke, ki pobijajo iz trte izvito trditev, katero dnevno časopisje in drugi faktorji iz posebnih motivov pridno servl-rajo ameriškemu ljudstvu, da je potrebna prisilna vojaška služba vsled tega, ker je sedanji sistem !>opolnoma skrahiral in da armada ne more dobiti prostovoljcev. Kongresnik Fish j« citiral pismo, katerega je prejal od generalnega krmadnega adjutanta, na katerega se je bil obrnil za podatke glede števila aktivnega vojaštva In nabornih kampanj. Generalni adjutant pravi, da je ameriška armada (brez mornarice) 10, julija tega leta štala 252,000 mož. uključivll skavtov na Filipinih; do 80. avguata sa bo povečala na 21*0,000, potom pa Se za »6,000 na 370,000 mož v smislu kongresne določbe. Poziv za nabiranje zadnje kvote — M,000 mož — A« ni bil izdan "in naravno armada ie ni mogla dobiti teh prostovoljcev, je rekel Flah. "Toda v t>ret«Wo-ati je armada izpolnila vsako Waahlnffion.—Rudarska uni ja UMW je obnovila kampanj | za sprejetje Neely-!Kellerjevega zakonskega osnutka, ki določa svesno inšpekcijo vseh premogovnikov v svrho boljše protek-|cije premogarjev. Ta osnutek ja bil že sprejet v višji zbornici* to-da je obtičal v nižji. Zdaj ie John L. Lewia, predsednik mogočne rudarske unij« UMW, poslal pismo vsem kon-greanikom, v katerem jih urgi-ra, da aprejmejo ta predlog. "To I ae lahko zgodi v prihodnjem te-I dnu ali deaetih dneh, ako sa vsak 1 član kongresa odloči, da posveti le par minut časa in porabi svoj vpliv." Lewis navaja itirl večje rudarske katastrofe zadnjih dveh let—v Provldencu, Ky.< Bartlejr-ju, W. Va„ Wlllow Grovu (Nef-su), O., in Portagu, Pa. V teh Ittrifa katastrofah J« bila ubitih 254 rudarjev, ki so zapustili 186 vdov in 418 osirotelih otrok. "Vidi se ml, da bi humanitarni razlogi morali privesti vsakega kongreanika do ftalja, {Hi odda svoj glas proti stalnemu ubijanju pr«mogarJ*v,M pravi Uw4s. On dolžl odsek ta rud-nlttvo obstrukclje, ker do sedaj« že nI pod v zel nobene akcije, da pride ta osnutek pred sbomico. "Uljudno urglram slehernega kongreanika, da H savmme za ta oanutek in glaauje sanj. To vas stane tako malo v primeri s toliko človeško agonijo. Hala proAnja za takojšni «|N»J«tjo tega predloga upra/jAuJe aieher- nI čut človekoljubja." države nam to pokasuje. Cim večja je militariatična mašina, tem prej deželo privede v vojno. Pred Itirimi leti je tudi pred-aednik Rooaevelt naglašal to reanico na panamerižki konferenci v Buenoa Aireau v Argentini; v tiatem govoru je tudi dostavil, ako pa oboroževanje ne privede do vojne, tedaj pa aigurno privede v bankrot države. Kar se strahu pred Hitlerjevim napadom Amerike tiče, je bolj prašen kot realen. Vsaj do danes že nI ignadll takega vojaškega aparata, da bi mogel misliti na kaj tako vratolomnega ln sa njega pogubnega« In Hitler do danes Ae ni pokazal, da je bedak, ki ne ve, kaj počne; v reanioi je toaš obratno. Tlatl, ki pravijo, da danea tudi Atlan tic ali Pacific doatl ne iteje, kar se moderne armade ln ^odurnega orožja tiče, sploh le atražijo aebe ln druge. Ce b1 bilo to roanlca, sakaj pa Anglija ni mogla iskrcati svojega vojaAtva na NorveAkem, kjer je Hitler ima) le malo vojaštva in le nekaj ato letal? £e več: če bi bilo to reanioa, sakaj Hitler že ni invadiral Anglije? In kako ai more slednja misliti na uapeAno obrambo, ko je Hokavskl saliv vendar akoro stokrat ožji kot pa jo daljava med evropsko in amariAko celino? Keanioa je, da Je prav aeda-|nja vojna pokasidp, da je z modernim orožjem™)rimerno oborožena dežela kot je Amerika, na vshodu in zapadu obdana a Airokim morjem, popolnoma varna pred invazijo. Nsvarnoat bi jI lahko pretila le tedaj, če bi bila popolnoma neoborožena. toda s nekaj tlaoč bombnikov ln lovskih ter oglednižkih letal v zraku tn t najmočnejšo bojno mornarico ua svetu kot jo ima danea, Je nI sile niti kombinacije sil, ki bi jo mogla uapeAno napasti. - In kar se armade tiče, tudi ne potrebuje milijonov mož pod orožjam. Major Bliot jo sad njič pred senatnim navallstlčnlm odsekom rekel; "Kar ml potre-bo jemo, nt velika armada, pač pa dobra armada." Po njegovem mnenju za obrambo dežele po-< polnoma zadostuje Sfi0,000 "popolnoma oboroženih" mož, to je (»opolnoma mehanlsirana armade, s kakršno je na primer Hit« ler zdrobil Poljsko v treh tednih in Francijo v 36 dneh. Kot je poročal Edgar Anael Mowrer, evropski poročevalec Chicago Daily New*a, je Hitler rabil sa /drobitev francoske armade le okrog 100,000 mož svoje mehanizirane armade. Toda če bi ga bila pozdravila enako oborožena armada, bi tega ne mogel storiti. Ampak danes v Washingtonu ne govore kakšna in kako velika armada bi najbolje služila Ameriki za obrnmhne namene, marveč kako bi is dežele napravili eno aamo gigantično mflita-ristično kempo. In nekega dne se lahko sgodi, da bodo Združene države s tem ogromnim milituristIdnim Frankeneteinom pod pretveso lastne "obrambew prav tako "civilizirate" ljudstva v Južni in Centralni Ameriki, ali pa mogoče še kje drugje, kakor jih danes "civilizira" Ja-ponaka na Kitajakem, ali pa Hitler v R v ropi. Militarizem sploh ne more drugam voditi. Zmaga jeklarskih delavcev v Indiani Indlanapolis, Ind. — Stavka jeklarskih delavcev pri J. D. Adams Manufacturlng Oo., ki Je trajala B6 dni, se je uspožno zaključila aa atavkarje. Družba Je kapitulirala in sklenila pogodbo s jeklarsko unijo, ko Je videla, ds je s gibanjem ■back-to-vork' doživela flasko. ■M. Delavci v pralnicah dobili zvišanje New York. — Delavci v new-yoržklh pralnicah so dobili zvl-šanje plač za 1300,000 na leto. To zvlžanje Je Isvojevala Ajnal-gamated Clothlng Workera COIO), ki je pritiskala na razsodnika, da Je tvIAal lestvico minimalna plače od 1» do 41c na uro. Minimalna tedenska plača bo zdaj $18. ZAVARUJTE VASE POClTNICE —taMjts pri rokah alavno laleddno tuniko TltlNRRJKVO GftflNKO VINO 8 KI) A J 8 VITAMINOM B-t Drli Arwa *l«ta, laUilJia apatlt In prabavo. V v »m h bkarnah. JOflBTH nfflftf COM1. ISSI a Aafcland Aea. OMsefe, IU ........................................*.................. □ Slovenci, druAtvenlkl/ prijatelji, pridite nas cfcirfkat v □ GAZVOIKJV PARK (Highway 38, H. 4Srd Ht.) Mllwaukae, WV V nedeljo, 4. avgu.tn 1940 • ! kjer bo imelo DRUŠTVO in ZVEZA LILIJA svoj velik, običajni letni PIKNIK Tam bo vse veselo in zadovoljno. Denarne nagrade na vatopniee, darila za otroke, Igre, tekme, godba, ples, trsi plač na vožnja s posebnim "buaom" od 2, do 4. ure pop, od 8. Hth in Weat Nat'1 A ve.; ob 2:80 Izpred Kraljeve dvorane v West Alllau. In vožnja domov od 8:80 do 10:80 sveAer. — Dobra |»ostrežba. Vsi dobrodoAH. — ODBOR «r«»ce I JI IIEZEN ' -9. jun. - Msrjana ^ v Voiakah. fttiri križe w hrbtu, i>a se še vnemajo moška ma v«- nad leto dn ■n«- z njo. Po-"i"*'"* Vselej mu ' 'H'prto. Vae je » v redu. da -«»ka i* kar napravi I-tane Marjana "••J Prava zakonita že- ČIO proti konskripcijil | vojakov v raim*m 2a*u| I bi to moč, potem bo nastala tudi ] velika zahteva za konskripcijo kapitala. V resnici Je bil ž« predložen zakonski oanutek, da se [ predsedniku ds tudi ta moč. To pa pomeni, da dežela postane rav tako totalitarna kakor so lemčija, Italija Th Rusija. Ampak ni nobene potrebe, ki bi | opravičevala tak korak." Rudarska unija prodrla v l/taha - flalt Lake C\ty, Uteh. — Rudarji v te) državi, organizirani v uniji Mine, Mili and HmelUr Workera CIO, so prvič v zgodovini izvojevall plačape počitnic« in priznaaje organizacija, kakor tudi zvišanj« plač ca okrog £Mft,000 na leto. Unija je sklenila pogodbo s temi določbami s i:i družbami Airom država. Zopet tragedija premogarjev. •-- . . (>a Vjmn trli žrtev j* reMMo MP življenje v « ^ g zveznim zaiu^ narte na ^T^^ZTl Ml v k.mgr^M, poktžra aa r*™. nftnekriio i»r«m«»ramftav, l«OS r NaSfcl "fcetrri avejrl In prijatelji 8S misrjev. ki aa »zgubili Km. teli žrtev je rMnm pravkar prt- ^^^HM^HM fedrralno InAprkrtjo prr»ogmr«tk^. II rudarjev ubsiik v Jugoslaviji Belgrad, 29. jul. — V plinski eksploziji v nekem rudnik« pri NjAu je bilo ubitih II rudarjev, 10 je pa bilo ranjenih. KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE Cankarjeva dmiba v Sloveniji je sa lato 1940 izdala sledeče tri Icnjiget 1. KOLEDAR, povečan in s bogato vsebino. ; 2. MARSEUEZA, spisal v spomin I BO-letnice francoske Velike revolucije Herman Wendel. S. SLOVENSKI POLITIČNI PROBLEMI. Spisal Anion Dermota. Vso to tri knjige dobite poštnino prosto šd$u 1 : t' i^SJS Velika aaloga dragih knjig v siovsnskem in angleikem jeziku. Pilite po cenik Knjigarna Proletarca 2301 So. Lawndale Avo. - Ckkago, UVrnaU ^»eeaaasaaasaeaaaeaeeessseeeeessaseeooon—nnae—I pbosvbta* V senci albanskih planin Pr40«U »U>vn*k*g* vojak* e Makedoniji Spisal Ivan Jontat Naposled je napočil težko pričakcJvani dan. Janez je odložil svojo vojaško uniformo, se oblekel v novo obleko, poslovil od tovarišev ter lahkih nog in veselega srca odhitel k svoji nevesti. Se tisti dsn je sivobradi pravoslavni pop vpeljal Janeza in Danico v zakonski stan. Zjutraj sta bila mlada poročenca pripravljena za odhod. Soince ju je našlo, ko sta se poslavljala od dobrega čiče Nikole. Mož jima je z mehkim, za spoznanje podrhtevajočim glasom želel: "Bog z vama, otroka! Da bi bila vedno sreča z vama in vajino deco!" V Daničinih očeh so zablestele solze. "Dedek, pogrešala te bom." - Stari jo je mehko pobožal po cvetočem obrazu, bodreč jo: "tudi jaz bom pogrešal svojo golobičico, ali v življenju je že tako, da se je trebs nekoč ločiti in iti vsaksebi . .. Vedno je bilo tako: dekle odraste, pa pride junak in vžge "ljubezen v njenem srcu ter jo odvede s seboj, novemu življenju naproti , . . To je življenje, golobičica. Toda pojdita, pred vama ješe dolga pot . . Poslovi H so se. Potem sta pa mlada človeka lahkih are in nog nastopila svojo pot v široki pisani svet in v novo življenje. Pred vojašnico četrte stotnije ju Je pričakala skupina Janezovih tovarišev, med njimi Lipe s harmoniko, Medved in Cmič. "Spremili vaju bomo del pote," Je pojasnil Upe, zaigral poskočno koračnico ter se postavil na čelo nenavadne procesije. Vrh klanca, kjer se goetivarska cesta spušča v dolino reke Radike, so se ločili. Lipetu so se pri tem besede nevarno zatikale v grlu. "Tako čudno* ml je pri duši kot bi odhajal za vedno moj najdražji brat . . je dejal ln 6Č1 so mu začele dobivati nevaren blesk, ki ga je skušal prikriti s tem, da se je obrnil v stran. Celo Crnič je obžaloval: "Skoda, pogrešali te bomo, Močnik." Naposled je bilo postavljanje končano in Janez in Danica sta se spustila po klancu V dolino. Za njima je donelo iz tucata mladih moških grl: "Mnogo sreče!" In*o-eta bila že v dolini, se j« oglasila harmonika in za njo fantovska pesem: "OJ sdaj gremo, nazaj nas več ne bo . . ." Janez ss je obrnil, zavihtel klobuk nad glavo ter krepko zaukal. Nato sta s Danico zavila ns levo ter se začela vzpenjati po ozki gor-' ski cesti, pod katero se je prešerno prekoplce-vala preko čeri in bučala bistra Radika. Pri tem sta se držala za roke ter se venomer pogledovala in se drug drugemu srečno nssmiha-la. Pri tem sta bila slepa in gluha za vse okrog sebe, kar toliko da ni postalo usodno sa njiju. Bilo Je sredi dopoldneva in mlada človeka sta le premerila polovico pota do gorskega sedla, kjer se cesta nagne spet v dolino proti železnici. Zaljubljena drug v drugega kot sta bila se nista zmenila za zategle klice za seboj, ki so ae mešsli v bučanje Radike, meneč, da prihajajo od pastirjev, ki se na svoj znani način pogovarjajo iz gore v goro. Tedaj pa ae je Janezu odvezal čevelj In fant se je ustavil ter ae aklonil, da ga zopet zaveže. Tisti hip pa je razločil od bobnenja reke krik: ". . . če ne atreljamo!" t Janez ae je aunkoma obrnil ln kar je videl, ga Je aa hip docela otrpnilo. Na ceati, kakih ato korakov za njima, ata stala dva orožnika in merlls a puškama na njiju: "Se trenutek in počilo bo!" Je šinilo Janezu skozi možgane. To ga Je po bUakovito vrglo iz njegove otrp-njenosti. Naglo kot strela Je planil k Danici, ' jo s vso silo pahnil na tla ter se sam prav tako naglo zvrnil poleg nje. * In le sta nad njima aažvižgali dve krogli! Janez in Danica ste obležala na tleh kot mrtva. Orožnika sta se jima približala z napetima-puškama. Pred njima sta se ustavila in eden je menil proti drugemu: "Ubila ava mr Tedaj je Janez previdno dvignil glavo. ' Počasi, gospodje orožniki, da rea ne napravite take neumnosti!" ju je posvaril. Orožnika ste soglssno zapela, ne da bi pri tem odmaknila puškine cevi od mladih potnikov: "Kdo sta?"- "Kdo neki I" je nejevoljno zabrundal Janez, se vsedel ln pomagal Danici k sebi. "Kdo sta vidva, ki tako le iz zasede streljata na poštene ljudi?" Potem je sedel v žep in potegnil iz njega vojaško knjižico. "Ta le knjižica vama lahko pove, kakšne neumnoeti uganjata v imenu zakona in reda! Ali hočeta videti tudi najin poročni listr " . . Potem se je obrnil k Danici, ki se je plašno stiskala k njemu. "Ali si se morda udarila, ranila?" Mlada žena Je odkimala. "Prestrašila si se pa gotovo pošteno . , ." jo je on pobožal po laseh in licih, hudujoč se: "Prekleta norca, toliko da naju nista za od-hodnico na lepem umorila!" # Orožnika sta medtem spoznala svojo zmoto. "Ampak zakaj se nista ustavila?" se je opravičeval eden njiju; "saj ava tekla za vama več kot pol ure in kričala do hripavoati, da se ustavita!" Res sta bila videti hudo upehana in pot jima je v curkih lil po obrazu. Janez je pomagal Danici na noge. "Mislila ava, da kričijo pastirji . . ." je pojaanil. "Kaj pa ata vendar videla' v nama nevarnega, da ata tekla za nama in naju celo hotela hladnokrvno pobiti?" Prvi orožnik al je z velikim modrim robcem otrl znojno čelo. "Ts vražja Makedonija tako mrgoli banditov," ae je v odgovor jezil, "da često ne veš, a kom imaš opravka: a poštenimi ljudmi ali razbojniki! (Ne pred nekaj tedni ata dva orožnika pozvala vama allčno dvojico, moškega in žensko, da se ustavita, toda prijazni parček Jima je odgovoril a kroglami in orožnika ata bila lahko vesela, da sta prišla samo v bolnišnico ... Na videz miroljubni zakonski par je namreč bila dvojica proelulih kačakov ..." Jaijez se je začel amejatl. "In vidva sta mislila, da ava tudi midva tak parček ...?" Orožnika ata v zadregi prikimala. "Ali nam morete zameriti?" Janez je odkimal. "Nak, ne v Makedoniji. Toda oproatita, mi dva morava iti naprej, pot je še dolga." Poslovili so ae in odšli vsak svojo pot. * Zvečer sta dospela na sedlo, kjer sta prenočila v eni dveh krčem, ki tam čakata utrujenih potnikov. Zjutraj je Janez peljal svojo ženo is vasi ter z roko pokazal po cesti, po kateri sta bila prišla. "Tam zadaj zs gorami leži Debar," je dejal ter JI položil deanico okrog ramen. "Ali se ti morda toži po njem in po dedu Nikoli? Ali bi ae morda rsds vrnila?" i Mlada lena/je pogledala v naznačeno amer, potem ae pa obrnila k njemu ter ae mu vdano zazrla v oči. "Ne, moj ljubi!" ae mu je zaljubljeno nasmehljala. "Moje meato je pri tebi; In kjer boš ti zadovoljen, tam bom jaz arečna ..." — Nato se Je voljno stisnila k njemu in on jo je objel in poljubil, šepetajoč: "Moja sladka ženica, ne veš, kako te imam rad . . ." Potem pa ata ae apustila po cesti v dolino, po kateri se vije železnica v široki pisani svet. (Konec) TOREK. 30 JUL«! po planjavi. Jezero, do koder je aeglo oko. Voda je atala do dva metra visoko. Ker je po Um-burgu zemlja mehka, je bila poplava gotovo huda ovira prevozov in tankov. beenetl grozovito grmenie I Okrog dvajsete ure smo pri f in bučanje letal. | speli v Louvain. To je bil že značilen begunski vlak z vsemi Beg iz plameneie Belgije Slovenski učitelj pripoveduje o umiku Is vojnega meteža (io.pod gvatopluk itoviček J« ljub-ljanaki utitelj, po rodtrla Leskove« pri Krikom. Zadnja lota Je bil dod-lj.-n našim rojakom v Belgiji, da Jo v po-Robnih tečajih poučeval alovenak« m 4srake otrok« v meterinttini. Ko J« prihrumela vojna nod Belgiji, m > naenkrat ansšol s drugimi nsiimi ro-Jaki »rodi meiedo. Da M rodi folo llvljonje, a* Jo umikat a dragimi bo (tinti v rod, predvcem pa v »pr»m«tvu nodega IsaeljeniAkege delegau It Bru»IJa Inft. Janka Bvajforja. Pr»-hodilo lita pet vet ko SO km, preden ■to dooofta vlak. nakar ata oo I Jo Is v Pari«, odtod tla ao vrnil« toi Italijo v domovino. O burnih šoAiv IJaJih. ki ao anatilni as voa degoj.r,). v današnji "bllekovlti vojni." Jo go •pod Nvoto takole pt >i>"'< do vaj! Tam gori v KyaJ«*nu in drugih industrijskih krajih naokrog po Llmburgu. v Watti»rscheiu. Sol-demu, Wlnterlaku in Heusd«nu prebivajo naši rudarji, Slovenci, le nekaj nad 50 Hrvatov je med njimi Vsi skupaj imajo kakih 1000 šoloobveznih otrok. Hud-nik i so Um naokrog—naši ljudje ao rudarji. Zaslutili ao dobro. Od SO do 80 belgijskih frankov dnevno. Belgijakl frank je vreden po uradnem tečaju poldrugi dinar. Na črni borzi, ki je bila večidel v rokah Zidov, pa al dobil še dinar več, torej povprečno tisoč dinarjev za 250 frankov. Naši ljudje ao pridni, štedljivi, pri tem pa dosti dobro žive. Mnogi izmed njih ao le nakupili a prihranki posestveca ali vsaj parcele ln hišice v stari domovini. Zadnjih nekaj mesecev Je resda naraščala draginja, posamezni predmeti so as podražili kar za polovico in Je bilo razmerje takšno, da sem v Belgiji kupil za en frank tiato. kar bi v domovini dobil za en dinar. Vendar kar ee golega življenja tiče, je bilo v Belgiji Izvanredno. Tam nI bila airomaščina doma. Čeprav je Belgija takorekoč prenapolnjena, meti najbolj oblju denimt deželami na avetu, nI bilo ne brezposelnih ne beračev, vaak je imel delo in zaslužek Trgovin« in obrt ata bili svobod-ni. vaakdanje potrebščine cenene. ljudje aljajni. s Posebno Valonci. Mi amo Uveli sredi Flamcev, pa je seveda tudi o teh treba reči. da ao pri jasni, goeto-Ijtibni, v vsakem pogledu tiato. kar imenujemo elvlUalranl. No-1 samska, ki naj posluti Nemcem koliko t »ti zoper tujce so props-1 is oporišče proti Angliji, jt bilo glrali edino flamaki naclonsliati, rekslsti.- Toda v splošnem je naš rudar in industrijski delavec v Belgiji močno obrajtan, saj opravlja najtežja dela, ki domačinom ne dišijo. Zraven tega je zanesljiv in ne stavka. Domači nI ao rajši specialletl, ki so jim zaupana boljša mesta in boljše ptsče. V Belgiji je teko rekoč abrana vaa Evropa. Med rudarji In industrijskimi delavci pred-ojsčijo Poljaki, številčno sledijo Italijani, Cehoelovaki, Jugoslovani, Madšari. Nlkdo v Belgiji nI verjel v vojno ,. . Vse do zadnjega je sredi te cvetoč*, dobro živeče državice, vladalo prepričanje, da bodo viharji šli mimo. Vojne v Belgiji ne bo. smo si satrjevali domačini In tujci. Pač pa bo na Balkanu. so nas prepričevali domačini. In ko je bila Nisosemska le napadena, so bili Belgijci še ved-no prepričani, da Belgija ne bo prizadeta. Potem—deeetega maja—k<> so Nemci «e vpadli čez Luksemburško v Belgijo, in se I je šulo bobnenje topov, so bili ' mnogi prepričani, da gre pač sa I pomoto. Da bo napadena Nlso- Belgijcem dot e I a jasno. Toda Belgija? Zakaj naj bi Nemci napadli tudi Belgijo? Kakorkoli, ves ta preveliki optimizem se e mahoma spremenil v poplah, ko je tudi na belgijskih tleh elo topov Usoda mlade učiteljice V ranem jutru je nad Eysde-nom plulo kakih sto letel z oglušujočim r brnenjem motorjev. Planili smo iz sna. In še so rekli nekateri: Najbrže so se Nemci zmotili! Kmalu potem, ob 10. dopoldne, je šlo od ust do ust, da nemška vojska napada utrdbe ob kanalu tik Eysdlena. Videl sem tisto jutro izseljeniško učiteljico Poljakinjo, ki je hotela pohiteti a kolesom ob kanalu v bližnjo kolonijo. — Strah me je, tam bom bolj varna. . Komaj kakih osem metrov visoko tik nad hišami so brnela nemška letala. Letalci so metali lahke, *omaj kakih 15 kg težke bombe. Videl sem, kako se sklanjajo, kako jih mečejo. Strahotna je bila prva minuta letalskegg napada. Otrpnil aem kakor kip, ko aem ae takole znašel na ceati, kamor sem pribežal iz svojega stanovanja. Ostal sem sredi ceate, nisem vedel nikamor, Sest bomb je padlo v bližini. Pok je vrgel okna iz tečajev, vse šipe ao ae razbile. Mahoma sem se osvestil in pobegnil na vrt, v zaklonišče. Kako napadajo nemški bombniki Z nemškim načinom letalskega napadanja smo ae kar bri seznanili. Prva letala lete visoko, visoko. Ko zabrnijo protiletal-akl topovi in strojnice, pribite čisto nizko, komaj 8 do 10 m visoko, druge eskadrile, ki jih v splošnem trušču sploh ni bilo slišati. Lete tik nad strehami, ljudje so na ulici, gnetejo ge, zbegani so, obramba proti tlako nenadnemu napadu nizko lete&h letal je skoraj nemogoča. Ko sem ie bil v zaklonišču, som ae čudil, zakaj ao nemški letalci takoj prvi mah obmetavali z bombami tudi našo mirno kolonijo. Spomnil aem se, ds je kakih 800 korakov daUe vojaško poveljstvo —nemški letalci so bili dobro poučeni. Ds bi cflj ne bil zgrešen, so vrgli vrsto bomb naokrog. Naši rojaki so ostali Prebival sem v preprosti rudarski hiši, ki so tam gori vse snažne, človeka dostojne. Hotel sem tisti dan poučevati. Cim se je pričela vojpp, seveda s šolo ni bilo ničesar vbč in tudi naši delavci tisti dan niso šli na delo. Ob štirinajsti uri sem opazil, da se belgijsk* čete umikajo proti HaHseltu. Tako, razume se, tudi meni ni bilo več obstanka. Naši rojaki so se hiteli poskriti v bližnje gozdove. Rekli so mi, da ostanejo v teh krajih in bodo delali pod tistim gospodarjem, ki bo pač tu gospodaril. Naši ljudje so tudi v tujini strogi nevtralci, Čeprav različna propaganda zadnji čas niti njih ni pustila v miru. Od domačinov so bili tkzv. reksisti naklonjeni nemškim četam in so jim marši-kod znatno pomagali k naglemu napredovanju. Beg Iz Eyede*s Ob štirinajsti uri prvega dne sem torej otovoril nahrbtnik, s prizori in podobami begunske bede, Matere, žene, starčki, otroci s svojimi culami in v njih v naglici nabrano poslednje premoženje. Tu vzdihovanja, tam topa vdanost v usodo, zdaj pa zdaj jok otrok, nato nenadna zavzetost in preplah vseh—od m.-kod čujemo brnenje nemških letal, ki uničujejo z bombami proge in postaje. Toda še vedno je nekaj prog celih. Bombe aa Bruselj g-...... Po eni izmed teh zdrčimo Bruselj. Ob triindvajsetih smo tam. Mesto je v popolni temi. Kako naj se znajdejo otroci, žene, bo-lehni, pa borci in rezervisti, ki so se naglo odzvali poklicu? Kljub zatemnitvi tramvaji še vozijo, tudi taksiji so še na razpolago. 2 zatemnitvijo se je še prikradla v bruseljsko prestolnico tista pošast, ki jo je rodila Živčna vojna: v sleherno ulico iztega svoj rilec, povsod je napetost, živčna kriza, šušljanje, ugibanje: kaj bo? Ostal sem v Bruslju do 15. maja. Vsak dan ao mesto obletavala letala. Vendar je bil Bruselj bombardiran le enkrat, potem v dvehf dneh mojega bivanja ne več. Bilo je {p 12. maja. Prva bomba je padla tik pred hi šo uradnika našega poslaništva Indiča, ki ima v Bruslju starše avoje žene. Tsat Jovanpvič, ki je naseljen v Bruslja ie 4tf let, ima v bližini kolodvora Midi majhno tovarno. Bomba se ni razstrelila in ljudje so jo hodili gledat v procesiji. Druga bomba je po čudnem naključju zadela hišo našega rojaka Pavloviča, ki je poročen z Bruseljčanko in ima blizu Avenue Louis* dve svoji hiši. Bomba Je treščila v eno izmed njiju in domala ubila Pavlovlčevo taščo, ki se je prav tisti čas mudila v kopalnici. Ns našem poslaništvu Na našem poslaništvu ao zbirali begunci is Liegea, Char-leroiaa, iz Namurja in drugih tih krajev. Prišli ao poizvedovat, ali ae bo mogoče umakniti v Francijo brez listin, ali pa bo za naše državljane potreben vizum. Francoska obla-stva so izprva zabranila Jugoslovanom prehod v Francijo, kakor je sicer bil dovoljšn pripadnikom onih držav, ki so bile dotlej že zapletene v vojno na atra- Srbeko ime naj« je rešilo Po petindvajsetem kilometru naju Je dohitela angleška patru-1 vedel, d^^u^T^T/^ Ija in pričelo se je dramatično slavija. Pustil naju ,Jl doživljanje, ki sva ga morala miru, gostitelj na L i, £ nato biti večkrat deležna kot I stil in se o^L/n. J Jel tujca. Patrulja naju je gnala v vaško goetilno. Gostje, doma Čini in begunci, vsi so silili v naju: — Ne, za božjo voljo, Jugoslovana sva! —t Aha, Cehoslovaka! Pametno rešitev je našel neki belgijski vojak, ki je rekel: Po-kličimo oficirja, naj on odloči, kaj naj storimo z njima. Do kraja so naju pretipali in preiskali. Ne v žepu ne med prtljago niso našli orožja, niče- ________ sar sumljivegC to je razsrjene I industrijsko mesto že bfff ljudi nekoliko pomirilo. Pozno coske meje. Privoščila M ponoči naju je patrulja odgnala dobro kosilo in želela sva pred angleškega oficirja. Skrb- kosilu nekoliko odpočiti V no je pregledal dokumente. Na- maj sva pospravila in kol šel je papirje v redu. Toda če- ravno bila namenjena k podi trt ure smo se prerekali, ali so1 Jugoslovani identični s Cehoelovaki. Prečudna je bila ta reč: bogve kakšna propaganda je zanesla med Beliijce prepričanje, da so Čehoslovaki najnevarnejši padalci, ki jih pošilja Nemčija prve v boj. Naposled smo se le sporazumeli, da sva prav za prav Srba, drugega ni bilo mogoče dopovedati—in takoj sva imela prost izhod. Ko sva se vrnila v bila deležna pametnejši H^r"" _ n« višjem položaju,^ [vedel, da je na »viti, ♦ slavija. Pustil 1 ■ * je i naju j«T ■ ••oprostil Vesta, časi ao pač l»1m j streho! * Bombe so naju apet prem, lJLgPedi*U Tournaija,T kolodvora, sva našla zavetje nAi gospej, ki nama je daU de da sva se umila in je * I bila preskrbeti stanovanj« pensionu, v restavraciji na Ibro hrano. Tako sva to | vendarle lahko izprala krv rane in bridke žulje na Tournai je velik kakor Mart so prihrumela nad mesto ška letala, gotovo jih ni manj kakor trideset. Bomb« začele deževati, strahovito treskalo. Postaja je bila v plamenih. Nobenega nor nega človeka nisi videl ved ulici. Nama je bila sreča na njena. Cim je bil bombni pačr končan in sva uvidela, v pensionu, kjer sva hotela nočiti, ni ostal kamen na nu, sva se spogledala in stri« la v enem: Tu nisva varna. Kar prej! gostilno, sva celo pogostitve s pivom. Ns svetu je tudi Jugoslavija Potem je bilo treba nadaljevati pot v noč. Takole ob 1. zjutraj sva priapela v Ninove. Zatekla ava se v kavarnico in legla na gola tla med ostalimi begunci. Ninove je kakor Novo AlpHHI^BHPHPHH ato, morda za apoznanje večje, krog dvajsete ure sva bila t Pač eno izmed običajnih belgij- Rila sva zadnja dva potnika skih mestec, le zgodaj je bilo sva na tem mestu še presto treba dvigniti nespočit^. ude. francosko mejo. Takoj i Beguncev je bilo vedno veSin z ao jo zaprli in obmejne str njimi je naraščal tudi poplah. | ao vse oataie begunce pravni V zadnjem trenutku čez francosko granico Od Tournaija je še 12 km Francije. Stopala sva »pe dolgi procesiji beguncev. Za zajtrk sva dobila črno kavo, potem šva nadaljevala pot v Tournai, 80 km daleč. Sledovi pešačenja so se kmalu pokazali. Noge so bile ranjene in, so krvavele. Nohti so se snemali. Mogel sem hoditi le še v copatah. Ko sva trudoma premerila osem kilometrov, sva opazila na cesti, kako se protestantski pastorji plazijo v angleški kamion. Pohitiva, sem velel. In prav zadnji trenutek ava se znašla pri kamionu. Brž so vrgli vanj še mene in tovariša. Ne vem zavoljo česa—sli zaradi skelečih nog, ali zaradi srečnega naključja, da bova vsaj nekoliko štedila noge—so se mi osolzile oči. Ob poldevetih sva bila ie v Tournai-ju. Tu je bilo treba izstopiti. V predmestju naju je prestregel neki domačin in naju kot ni zaveznikov. Na posredovanje | begunca povabil na črno kavo našega poslaništva je bil Šele od 14. maja dalje tudi Jugoslova- nu z orožnikom, ki je zahteval legitimacije. Ta orožnik je bil v MMKttd zbasal in dokumentov, katerega serti nekaj perila vael prihranke, saeedel kolo in se namenil v Bruselj« Z bližnjega griča sem se ozrl In videl požar. Ali je gorel rudnik ali je premog, ne vem. Spotoma sem dohitel tovorni vlak, obložen a premogom. Zavrgel aem kolo in ae povzpel na vlak, ds ae popeljem do Hasaslts. To je bil zadnji vlak. sa nami so telezničarji že rušili progo. To sem zlasti videl v Ase ho, ki je križišče med Haaseltom is Eysdenom. Razbili so kretnkM, nekatera poslopja so ie gorel*. V Haaseltu ao tuji bombniki bombardirali prostran travnik* na katerem je bilo polno ovc gotovo ao bili poučeni, da jo travnik namenjen aa zasilno letališče. Takoj ob prišetku svojega popotovanja is bsga lahko povem, da me je pri rasnih tegobah vendarle spremljsla sreča. Kadar je bilo najhojše. sem ee po dobrem naključju rešil. V Haaseltu aem planil v poln SSSbni \Uk. da ** i niim |H>tey-Hem proti Brnel ju. Pri Dieatu. smo videli* ds Je vods spuščess leč. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETG PS sklop« 11. rsdso koavoadjo se lahko -"^ •sjbt j^^ prištejo ešos, švs, tri. štiri s« pet članov l« ono dr«««, k m slaL Ust Proovots stan« sa vso oeako. sa tlsno sU no*te»< * * ' W*o noročnlno. Ksr »s Oal le pUlaJopri J todmlk, oo Jim to prtiMo k naročnini. fc Jo Kot predrag sa liano 8NPI. List * ** r. gotovo Jo v vsaki drsštel nekdo, ki M rsd ttUl list vmk dea le« ln Chlcsffo Je IIS«««**...... Za Združ. države Is Kanade.tS.M Za Oeero 1 tednik is.............4JS 1 tedni 1 tednika Is...-.......*M I tednika In t tednike Is............ f^S t tednlko n 4 tednlko la............ 1JS 4 todnlko In V pomenku je apoznsl, da ava ________________ tujca. Potrpita, je rekel in ae nom dovoljen proat izhod is Bel-1 odatrsnii. Kmalu sate seJfLSUr gije v Francijo. Ta odlok pa je bil že prepozen. V daleko pretežni večini so naši sklenili ostati na avojih meatih. V Francijo jih je odšlo po moji sodbi kveče-mu kakih 200 in jim je bila po prizadevanju našega izseljenskega delegata inž. Janka Sva) gerja, ki je iz Bruslja takoj stopil v zvezo s Parizom, zagotovljena zaposlitev tudi v Franciji. Osobje našega poslaništva Bruslju je že 12. maja krenilo v Ostende, kamor se je sklenila preseliti belgijska vlads. 15. maja sva se s Svajgerjem odločila, da se umakneva v Francijo. Taksija ni bilo mogoče dobiti nobenega več, noben vlak nI več vozil proti francoaki meji. Nameraval sem še v naglici ku piti biclkelj sa dva moša (ten-der), toda ker sem izmed naju samo jaz kolesar, se je tudi ta način potovanja izjalovil. Ob 19. uri ava torej sledila zgledu Kri-stovih apostolov in se podala peš ns pot. Ubrala sva smer Nlno-ve-Turnai-Lille. Ceste je bils polna beguncev, ena sama dolga ftsloetns procesija se je skozi noč vlekls na jugosajid. Nasproti pa so hiteli angleški vojski in motorizirani oddelki. K sreči so belgijske ceste lepe, ds nI na njih prahu, sicer bi se bili udušlll. V nahrbtniku sem imel poleg skromnih oatsnkov avojegs imetja tudi nekaj proviants: pecivo In čokolado. Popotni tovariš dvajger pa je v roki nesel kovčeg s perilom. Is teko svs v dolgi procesiji pešačile prvo noč petindvajset kilometrov da- le v amer proti Ostendu. Ta ata, kamor je naju posled privedla areča, je bila poslej, menjena le še vojaštvu. Tako sva prišla v vas Bm ki je kilometer za mejo. Ni sva prenočišče v kmečki uiti ji, polni belgijskih beguM Zlsknila sva se po ozkih klop Seveda vso noč ni bilo oddl Venomer so brnela letala, i! ljale so protiletslske bater Vojna je bila za francosko m prav tako kakor drugod. Ni v oštariji ni zatisnil očesa. 1 kor ob silni hudi uri smo s| šeni gledali in pričakovali, i bo zdajle treščilo. _ Padalcev ni bilo. Treskik venomer. Tako je minila si no tudi ta nesrečns noč. Z traj 'ob pol osmih »va se n« nila odpeljati se i svtobusoB katerem so rekli, ds Ae va vozi proti Lilleu. Čutila svi že popolnoma na varnem. A vse naju je doletelo na um čez francoska tla, — o tem pogovorimo prihodnjič. Cm aH | tednikov In. •71 U M U m U 5 tednikov fta.•»•«•«•»•» Za Evropo Jo............ 11 polnit« epodnjl kupon. priMIte Ordor v pisma In si samčke Proov.to. Ust, ki Je vsis le.to.» ^ Pojoonllo:—Viole j kakor hitro kateri tohčUnojP^neh. W ^ 8NPJ, ali če ae pr.»oli proč od dntiino In ^ ^ ^ tednik, bode mo^dGi.tl član Is doildnt družine. Iki Jt «•• naročena na dnoKt Proiveto. to takoj nasnsnIU sprs£W£ ^ in obenem doplačati dotično vsote listu Pro«vela. Afco w tedaj mora upravnlštvo tnilaU datum aa te vsoto earocn.« 1) Naslov PROBVBTA. SNPJ. SSC7 So. Lewndale A ve. Preevoie vsote SmCL društva » Priloženo pošiljam »ešoeeeosoeeaeeeeeeeeeeeeeeee^e« eeoeoooo« Ustavite ............................ maje dmftiue: 8) ..............••.....••••• psU* *" CL dre*" * dreM" * Is ga prtpMHe k ...CL d«M*e * S)........•.».».•....»....«.•••••••••****** 4 )............................ 5).•••»•••••»••.•••»•.•»••«••»«»••••••*•*** .......•«**..••»«•.. Nav