Listek. 255 »Luna sije« v italijanskem prevodu. „Rinnovamento", goriški list, ki poleg puljskega ,,Diritto Croato" v italijanskem jeziku izvrstno zagovarja slovenske pravice na Primorskem, priobčuje tudi prevode naših najboljših pesniških in leposlovnih proizvodov. Tako je prinesel nedavno Prešernovo pesem „Luna sije", katero je preložil urednik g. Ivah Kušar; le-td prevod se nam vidi takd lep, da bodi tukaj priobčen v celoti: Sotto il vero ne. Splende la luna, squillano Pore tarde alla torre della citta, ma dalPangoscia ch'ange il mio core non dormo e pace Palma 11011 ha! Tu sei, mia bella, tu la cagione dei miei tormenti, dei miei sospir; smarrito ho il sonno e la ragione ; la notte e il giorno mi fai languir. II tuo bel volto roseo, ridente scolpito stammi negli occhi ognor; coi suoi sospiri il core ardente te cerca e brama, mio šolo amor. Vieni, mia bella, sul tuo verone — ci guardan tacite le stelle in ciel, non altri. Ah, vieni, che il tuo garzone ti attende; fidati del tuo fedel! Fammi un sol cenno, dolce mio bene, se temi forse di favellar ! Nessun risponde, Ella non viene ... Qui šolo, o misero, che degg'io far ? Tremule stelle deh, voi guardate s'ella riposa, se dorme ancor! Del suo verone dietro le grate m'ascolta o ad altri donato ha il cor ? S'ella gia dorme, s'ella riposa, luna pietosa, non la destar: e se in silenzio m'ascolta, ascosa, col tuo bel raggio non la turbar! Allor che ad altri dara il suo affetto e me negletto, tradito avra, tosto il mio core morra nel petto : dal duolo, o misero, si spezzera! Vieni, mia bella, sul tuo verone — ci guardan tacite le stelle in ciel, non altri. Ah, vieni, che il tuo garzone ti attende; fidati del tuo fedel. — Pri tej priliki tudi omenjamo, da je 22. zvezek duuajskega časopisa »An der schonen blauen Donau« z dne 15. listopada na posebni glasbeni prilogi priobčil isto pesem v znanem Samhaberjevem prevodu. Postavil jo je za samospev s spre mljevanjem klavirja Gustav Adolf Schmidt. , Znameniti grobovi. Dne" 22. prosinca je umrl v Madridu "Josč Zoritta y Moral, največji španski pesnik sedanjega časa. Spisal je več izvrstnih veseloiger, potem pa se je posvetil zgolj liriškemu pesništvu. Pred petimi leti je bil kar uajslovesueje venčan 256 Listek. za pesnika. On in angleški pesnik Tennyson sta bila jedina in poslednja veučaua pesnika v Evropi ( V Peterburgu je meseca svečana umrl sloveči mineralog Nikolaj Ivanovlč Kok-šarov. Njega najimenitnejše delo »Russkaja mineralogija« je izšlo leta 1853. in mu pridobilo članstvo ruske carske akademije; potem pa so ga za svojega člana imenovale tudi akademije v Parizu, Londonu, Turinu in Monakovem. Sosebuo velike so njegove zasluge za kristalografijo. Dne" 3. sušca je umrl v Florenci sloveči poljski pesnik Teofil Lenartoivlcz, porojen leta 1822. v Varšavi. Dasi je dovršil samo ljudsko šolo, pridobil si je vender toliko izobrazbo, da se je vzpel celo do podtajniške službe v ministerstvu. Poslednjih 30 let je živel v Florenci. Lenartovvicz je izdal tri zbirke pesmij in več drugih spisov; Poljaki ga štejejo med svoje najboljše književnike. Dne" 5 sušca je umrl v Parizu kulturni in literarni zgodovinar prof. Hipolit Talne, jeden največjih učenjakov in mislecev tega stoletja. Izmed premnogih njegovih spisov slujeta sosebno zgodovina angleške književnosti, ki je izšla leta 1864., in študija »Les origines de la France contemporaine« (1878.—1884.), v kateri prikazuje razvitek moderne Francoske. Pesniki, pripovedovalci in učenjaki slovenski. Ljubljanski fotograf g, Jožef Armlč nas je te dni razveselil z jako lepim delom, katero bode gotovo ugajalo vsem prijateljem naše književne zgodovine. Zbral je namreč na treh lepo izvedenih kartonih doprsne podobe 65 odličnih pesnikov, pripovedovalcev in učenjakov slovenskih. Prva skupina nam kaže književnike do leta 1850., druga od leta 1850. do leta 1870. in tretja od leta 1870. do denašnjih dnij. Slike so posnete po fotografijah in imajo medajlonsko obliko. Zbirka seveda ni mogla biti popolna, ker ni bilo možno dobiti ni slik še živečih književnikov; navzlic temu pa so vsi trije kartoni lepo praznično darilo. Svojim čita-teljem jih priporočamo tem rajši, ker jim je cena jako nizka; vse tri skupine skupaj se dobivajo za 3 gld. 30 kr. pri g. Jožefu Armiči v Ljubljani. Naj bi jih ne pogrešala nobena hiša slovenska ! Listnica. Breda. Danes nismo mogli priobčiti ničesar. Oprostite! — S. Pesem »Slovo« je nezrela po obliki in še bolj po vsebini. Sodite n. pr. sami: »Vse vničila volja mu nje je očeta, Ki sam si izvolil za hčerko je zeta, In njemu, ki ljubi ga, dala slovd Bo danes, ker jutri poroka vže b6 !« V tej kitici pač ne tiči nI trohica poezije! — Sava. »Potnik« bi še bil, dasi ni kaj posebnega, toda stiki: »d/l — šel; deklč — vod/; pil — poljub/l (!); dekl