Poštnina plačana v gotovini.
Cana 30. - lir
Spediz. tn abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
n
Vsem naročnikom, oglaševalcem, sodelovalcem in čitateljem želita srečno in blagoslovljeno Novo leto uredništvo in uprava «Demokracije»
Leto XII. - Štev. 1
Trst-Gorica, 1. januarja 1958
Izhaja 1. in 15. v mesecu
Desetletnica tržaške SDZ
Na predbožično nedeiljo tata 1947 je imela tržaška Slovenska. demokratska zveza svoj prva politilflnii sestanek. Na prvo pobožično nedeljo: leiMs pa je slavila de-sert/letiniico svojega obstoja.
1947 - 1957 - samo deset let 1 A kakšnih let, koliko izprememb, težav in preizkušenj so prinesla. Ali simo 'jim bili kos ?
V	trenutku ko pišemo ta članek, so priprave zai jubilejni' sestanek SDZ šele v teku. Zato mai postarviljeno vprašanje ne 'borno odgovorili * programaltičlniimi izjavami, temveč bomo pobrskali. po .preteklosti, da v primerjavi z njo ugotovimo, ali smo ostali zvesti poiti, k' je tr" pred desetimi leti začrtana;. Tot 'bomo storili na. osnovi izjav takih, ki jih ni več med nami. Ti, ne odgovarjajo za novejše delo SDZ iiin zato so .za ometnjeno primerjavo in ugotovitev dosledinnisti programu njihove beisiede toliko važnejše.
Zakaj smo vstali?
»Naše dalniašnje zborovanj® pomeni, da je na Primorskem spet vstalai demokrai-cija, in to organizirana demokracija.«
<»Ze!eili bi, da. bi nam bila ta naloga ©riihranjenai in da bi bili mogli pozdraviti1 .rojstvo demokracije na naših tleh že ob koncu vojne.«
.»Mi Slovenci smo težko čakali na odre-šetnje. Vsi smo. bili prepričani, da je na^ šega mučenja in naših preganjanj konec.«
»Toda hitro je prišlo grenko razočaram nje. Ni prišla k nam svoboda, ampak samo injena gola krinka. Kaj hitro smo opazili vsi kmetje, delavci, uradniki in izobraženci - da -je svobodo, ki je bila napisana na. praporih, sramotno oskrunil suženjski totalitarizem, prav tako divji, kot tisti, ki je bil poiražein v vojni.«
»Prišle so aretacije, deportacije, pokoli, in kar je še hujše - skrivnostna izginotja. Godile so se neverjetne stvari. Fašisti -ki so se še nekaj dni pred polomom borili v vrsta”:1- 'zatiralnega totalitarizma ter preganjali nas in naše sorOjake - so se sprehajali po naših ~i3S.tih in vaiseh kot Pristni partizani. Po drugi strani pa so Ijiudje - ki so morali pretrpeti vsa mogoča. mučenja, ker so bili Slovenci, demokrati, SMJufcadeti svpbode - skrivnostno izginjali po .zaslugi fej.ne policije, m ro jo mogli zam'i?'V,t:i in' organizirati samo satanski možgani.«
»Ljudi se je polastil strah, zavKdail je teror....«
»Vsi so to opazili, a eo molčali. Naj-boljši in .naijifoolji pogumni so .skušali opozoriti predstavnike tako. imenovane »ljudske oblasti« na pogubonosne posledice ite politike iiia na nevalmosti, ki so se zaradi tega’ rodile za naše mirodnc težnje. Toda zamain ! Nalleteli so na trde glave in na kamen,ita serca.«
»Posledice so znana«
Tako je govoril na prvem javnem se-stainku SDZ njeini prvi tajnik dr. Fran Veisel. Iz nujnosti, da razbije škodljivi politični monopol, ki je dušil naš narod ■tudi na tej strani meje, je nalMala Slovenska! demdkiratska z veza.
Glasniki zasužnjenih
Nastop SDZ jsl sicer zahtevala predvsem korist tržaških ia gor,iških Slovencev,, toda poleg .tega je v danem zgodovinskem trenutku -to nalagala, tudi neka druga., širša dolžnost.
»Bila ie sveta dolžnost nas Slovanov na Svobodnem tržaškem ozemlju - na tej edini slovanski tribuni, ,ra,z katere, lahko' še spregovorimo svobodno besedo - da firmo organfizjiriali demokratično .gibanje.; To je ibiila naša, sveta dolžnost ne samo pred našim narodom, ampak pred vsem človeštvom.
Rojaki, eno je gotovo: ali bo uspelo, mam Slovanom samim., 'da, si .iizdetremo iz telesa strupeni trn, ki ga je zabodel v naše žiivo telo marik.sois.em, ali pa nas bo sila dogodk • podvrgla tuji kirurški operaciji. Tuja kirurška operacija pa bi pomenila vojno ter uničenje ostanka evropske civilizacije, ki nam je šei ostal po stmašni svetovni, vojni.
Tako je nakazal to n3.1ogo ST'lZ dr. Fran Vesel, še bolj pa jo. je podčrtal mlad jaivm:ii defavec ie Slovenije ki .se je kot eost tudi udeležil zborovanja. Dejal jei :
»Trst in, njegovi Slovenci morajo biti danes piredstraža in govorniki v svetu za vse tisto zESUŠimjene ped, pritiskom šin terorjem komunizma, živeče Slovence te Jugoslovan';!, ki žive na oni strani že-. lezne iz&vese, glaisnik vseh zasužnjenih narodov Vzhodne Evrope . . . Slovenska zveza, iniima pred sebc.j samo svojega lo-'fellncga poslanstva, marveč zelo težko odgovorno poslanstvo v imenu vseh sra^ tiranih sužnjev Vzhodne Evrope . . .
PokazaM mera. svetu, da ti'naredi, ki jih ,danes označujejo s slovanskim Molkom in istovetijo s komumstičino nevarnostjo, nimajo s komunizmom ničesar skupnega, da slovanstvo rt: >.i munizem in da komunizem nii slovanska posebnost, bistvo Slovanov, marve* da if: bil tudi nj.im vsiljen, tudi oni zaradi njega trpe1. . . Slovenci, Hrvatje ,ta Srbi smo užaljeni, če nas •kdo istoveti s komunizmom, ker je komu-
nizem enako ,naš kot njihov sovražnik, naš morda še bolj, keir ,ga poznamo, ker ga krutno občutimoi na lastni koži.
Slovenska demokratska zveza mara por vedati, da ima ket edina demokratska organ/iEac/ja svobiodinlltt SlovDn-cev legitimacijo, da govori tudi v imenu vseh cSstailiii Slovencev . . . Prepričan sem, da ibo olb vsaki priliiki zagovarjala pravice teh ljudi. S tem. bo izpolnila zgodovinsko nalogo, ki v zgodovini našega naroda ne tod mogla biti nikdar pozabljena . .«
Z ljubeznijo, ne s sovraštvom
A kako doseči vse te cilje ? Nastopiti s silo proti sili,, s terorjem proti terorju ? Slovenska demokratska zveza si je že v samem začetku izbrala dru-go|, demokratično pot. Tu]) di to lahko povzamemo iz kratkega nagovora,, ki ga je kot gost imel Hrvoj Maga-ziinoviič :
»Ta zgodovinski dogodek bo izzval pri sovražnikih svobode, pri komunistih ■reakcijo . . . Preveva jih strah in oboroženi s silno rušilno mržnjo, so pripravljeni na vsak zločin. Zapomnite si pa/, sestre in bratje : imii komunistov ne moremo poraziti - njihovim ožjem.
Ne moremo jih prekositi v mržnji m zločinu, ker so onii
v	tem mojstri in .imajo pred nami vsekakor prednost. Naše orožje je drugačno: proti komunističnemu zločinu in mržnji postavljamo mi iLjubezen. Tudi komunisti so naši bratje, zapeljani bratje.
Ce (nam je Kristus dejal :
»Ljubite svoje sovražnike«, kako naj bi mi ne ljubili svojih zapeljanih bratov ?
Vrzimo torej iz svojih, src sovraštvo, ki ruši, in se o-berožimo iz božansko ljubeznijo, ki gradi. Z ljubeznijo bomo premagali komuniste.
Ta ne pomeni, da se too-r.moi bo:a, nespnctiro, če aiais napadejo, se bomo junaško branili.
Njihov poraz pa je gotov: ljubezen je močnejša od so-
vraištva, ljubezen bo zmagala.«
.Talko je mislil in delal človek, ki so ga! cfo pivih občinskih volitvah v Trstu komunisti) zvabili na mejo/ gai tam ugrabili in nato-z njim, vprizorili- v Postojni proces, s katerim so skušali oblatiti Slovensko- demokratsko zve;zo. V takšnih Okoliščinah je bilo težko govoriti? o ljubezni, toda SDZ ni izguhiia: vere v njeno moč in pravilnost svojega postopanja.
Za sožitje z Italijani
Kakor SDZ sklenila., da bo glsdala z velikim razumevanjem' na zapeljane so-in.arodinijalke, tako je že ob svojem nastanku poudarila., da se No zavzemalla zai spo-rasum s sosedi; italijanske marodosti.
(Konec na 4. str.)
^Primorski^ in resnica
Slovenski demokrat je, katerih glasilo je »Demokracija«, prav gotovo priznavamo vsakomur, da ravna in ukrepa v skladu s svojo vestjo in potrebami. Ta pravica pa zadene ob svoje meje v tret nutku, ko krši podobno pravico drugega, njegove splošno priznat ne in zaščitene koristi, čast ali resnico.
Takšen je primer našega biv* šega odgovornega urednika prof. dr. Antona Dabinoviča.
Nikdar nismo imeli namena, da bi v stolpcih našega lista obravt navali njegov, s človeškega stat lišča več kot razumljiv slučaj. Saj gre za znanstvenika, rodoljut ba in človeka, ki smo ga tekom let dodobra spoznali in ga na ot snovi tega spoštujemo in cenit mo. Če je prof. dr. Anton Dabit novič pred meseci sklenil, da odt stopi kot odgovorni urednik »Det mokracije«, potem je to bila njet gova stvar, ki je mi nikdar ne bi spravili v javnost. Čim bi bile končane na žalost dolgotrajne formalnosti, za potrditev novega odgovornega urednika, katere smo nemudoma začeli, bi dolgot letni dejanski urednik našega tednika prevzel še odgovorno ut redništvo in zadeva bi bila ot pravi j ena. Zato nam je še pot sebno neprijetno, ne zaradi nas, peč pa zaradi spoštovanja in obt zirrosti do prof. dr. Aniona Dat binoviča, da moramo spregovorit ti o tem vprašanju, ki je predt vsem njegovo osebno in zasebt no vprašanje. Upamo pa, da bo prof. dr. Anton Dabinovič to razumel in nam oprostil, toliko bolj, ker je s'svojo izjavo sam povzročil, da je iz zasebnega nat stal javni problem. Plaz škodot željnih komentarjev naših polit
OB DESETI OBLETNICI Sr RE JETJ A REPUBLIŠKE USTAVE, 27. decembra 1957, so se vsi italijanski listi spomnili pridobitev, ki so nastale kot ostvaritev načel vsebovanih - ustavi pofašistične in demokratične Halije. Obenem, so se tudi vprašali ali so bile izpolnjene vse obveznosti, ki so jih ustavcdaijalci in preko njih ves italijanski nared sprejeli pred desetimi leti. Ugotovili so, da je bila prehojena, dolga pot in so doseženi veliki rezultati toda potrebni so še naipori in vztrajno delo, da bo pcrvspd prevladal demokratični duh. ki preveva ustavo.
S tem se strinjamo tudi v Italiji živeči Slovenci, ki občutimo danes bistveno razliko med postopkom, kateremu smo bili izpostavljeni pod fašizmem, in postopkom, katerega smo deležni danes. Prav tako pa tudi čutimo, da je treba še precej storiti, dopolniti in izpremeniti nekatere zakone, posebno pa odstraniti z odgovornih in vplivnih položajev ljudi, ki še niso dojeli novega, demokratičnega časa. Samo tako bo formalno neoporečnim ustavnim določilom zajamčeno tudi neoporečno in dosledno '~vajanje.
Tega nnmreč še pogosto manjka. Zato podpišemo mnenje firenškega dnevnika »La Nazione«, ki je napisal, da zahteva danes ustav od državljanov trojno obveznost: uveljavljati v živjljenju demokratične običaje, vztrajno bdeti nad početjem sovmžnikov demokracije ter se upirati skušnjavam patriotskega, in nacionalističnega frazarjenja, ki enači veličino vsake države z njenimi vojaškimi znuig::m'i in osvojitvami.
*	* #
PREDSEDNIK GRONCHI je za desetletnico ustave naslovi na zbornico posebno poslanico, v kateri je poudaril, da je sedanja ustavi, prva, ki si jo je italijansko ljudstvo kdajkoli zares samo dalo. Tudi predsednik Gronchi je podčrtal, da je merilo za popolnost ustave v tem, v koliko njena določila omogočajo slehernemu državljanu, ne glede na vero, spol in socialni položaj, da svobodno uveljavlja svojo lastno osebnost, pri čemer mora seveda spoštovati enake pmvice svojega bližnjega. Pravna država, ki si postavlja, za temelj svobode človeka in jo brani -pravi predsednik Gronk' - je edir ' popolni izra~ demokracije, treba pa jo je spra-viti v sklad s socialno državo, ki je stvarnost že zdaj še bolj pa bo v bodoče. jo poslanico zaključuje Gronchi z željo, da bi določila republikanske ustave čimbolj izpopolnjevali in da bi se ustavna načela vedno bolj spreminjala v pravila vesti in vedenja.
Dogodki-— [ po svetu
BOŽIČNO POSLANICO SVETEGA OČETA je vatikanska rkidijska postaja poslala v svet v 28ih jezikih. Sveti Oče Pij XII. je govoril na p.redbožično nedeljo, Povedal je svoje misli o miru in potrebi, da se s primernimi mednarodnimi ukrepi prepreči izbruh nove vojne.'Priporočil je učinkovito nadzorovano omejitev oboroževanja. Miroljubni narodi pa bi morali s svojo vzajemnosti vzeti pogum vsem morebitnim kršiteljem miru. Kajti je poudaril Sveti Oče zdaj ne gre toliko ea to, da se pripravi obrambo, olikoer za to, da se že v naprej prepreči kršitev miru ter zagotovi svetu, ki je že tako in tako preveč trpel, zasluženi oddih. Pozval je državnike naj se ne dajo od ponosa voditi v horoževalno tekmovanje, ki bi človeštvo obubožalo ter ga prisililo na živ.otarjanje v večnem strahu pred vojno. Pri tem sicer ne smejo zanemariti skrbi za lastno samoobrambo, na katero je dal pravico že Kristus, toda obenem se ne smejo ustrašiti naporov in žrtev za dosego miru. rodi in državniki naj se prosti sebičnosti združijo " mirovnih pri zadevanjih. Ob zaključku svojega govora je Pij XII. podel: običajni blagoslov Ri mu in svetu.
*	* #
KARDINALU VISINSKEMU so na Poljskem prepovedali, da bi imel božično pridigo. Tako Gomulka ne izpolnjuje nad, ki so jih vanlj polagali Poljaki. Okoliščine so močnejše od njega in po porazu madžarske vstaje ga silijo na neprestana popuščanja pred moskovskim pritiskom. Ka/rdinr1 Višinski se prepovedi ni ustrašil ter je po polnočnici 'e imel kratek nagovor. Govoril je o »strašnem miru nesvobodnega naroda« o miru vsiljenem ~usu-žnjenim ljudem in je zaklučil z ugotovitvijo, da Poljaki danes prav tako čakajo na Odrešnika kol so ga nekoč čakali naši predniki.
*	* *
V	JUGOSLAVIJ1 je Božič potekel brez incidentov. Uradi in tovarne so sicer delali, toda ljudje so pc svojih službenih mestih, bolj praznovali kat delali. Oblasti niso izdale nobenega omejitvenega ukrepa glede verskih obredov in. celo v sicer pretežno pravoslavnem Beogradu so bile katoliške cerkve polnč vernikov. Beograjski katoliški škof monsignor Ujčič je imel v cerkvi Kristusa. Kralja božično pridgo. V Hrvatski in Sloveniji so bile
cerkve polne vernikov. Kdor je mogel se je udeležil slovesnih obredov.
* * *
NOVA SOVJETSKA RESOLUCIJA o zunanji politiki, katere besedilo so izročili diplomatom v ZSSR vsebuje sedem tačk. V njih so zapopadeni najnovefiši sovjetski jxredlogi o mednarodni pomirit-
vi	in mednarodnem sožitju. Sovjeti predlagajo, med drugim, prekinitev jedrnih poskusov od 1. januarja dalje ter obveznost o neuporabi jan ju atomskega orožja. Poleg tega želijo ttidi, da bi Atlantska zveza in države Varšavske pogodbe sklenile nenapadno pogodbo, da bi uredili vprašanje Bližnega vzhoda ter povečali razvoj kulturnih iv trgovinskih odnošajiv med vsemi državami. Sano neka) bomo v resoluciji zaman iskali, predlog o učinkovitem nadzorstvu, ki naj zagotovi, da bi se prizadete države prevzetih obveznosti tudi zares držale. T ga ni nikjer. Brez tega pa tudi ne more biti pomirje-nja ne more prenehati tekma v oboroževanju, vsaj v razmerju z državo, ki ne drži besede, in je že ponovno dokazala, da se ravna samo po načelu trenutne koristi. To velja v polni meri za Sovjetsko zvezo. Tako ima tudi ta njena nova potezo samo propagandni značaj.
*	* *
DRUGE AFRO-AZIJSKE KONFERENCE, ki je začela 26. decembra v Kairu, se udeležujejo zastopniki 37 neodvisnih in kolonjalnih dežel. Med temi so tudi Sovjetska zveza, Mongolija, Jugoslavija, Japonska in Vzhodna Nemčija. Predvideno je bilo, da se bodo konference udeležile vse države, ki so sodelovale leta 1955 na Bandunški konferenci. Tako Turčija, sploh ni poslala svojega zastopstva. Za-pažen je izostanek zastopnikov Kambodže, Pakistana, Južnega Vietnama in Filipinov. V splošnem se lahko reče, da je to konferenca držav, ki stremijo za neodvisnostjo, pri čemer se mnoge udinjajo sovjetski politiki. Konferenca ima veliko bolj filosovjetski ter protizahodni značaj kot ga je imela konferenca v Bandungu. Sovjetsko zastopstvo, ki ga v Bandungu ni bilo, skuša pretvoriti konferenco v novo orožje v hladni vojni proti Zahodu. Sovjetska zveza je seveda pripravljena nuditi kredite afro-aziskim deželam brez političnih pogoje v. Z drugimi besedami : Sovjetski zvezi naj se odprejo vrata, Sovjeti pa so-pripravljeni vstopiti.
*	* *
JUGOSLAVIJA IN ZDRUZENE DRŽAVE so 27. decembra podpisale nov gospodarski sperazuv po katerem bodo Američani poslali Jugoslaviji za sedem in pol miliojona dolarjev žita in bombaža.
tičnih nasprotnikov ne more ot stati brez pojasnila, kajti sicer bi si naši ljudje in vsa interesu rana javnost lahko napravila nat pačno sodbo o zadevi in resnici, ki sta za nas jasni kot beli dan.
Kaj se je zgodilo ?
Tržaški, titovcem naklonjeni »11 Corriere di Trieste«, je v pet tek, 19. decembra, objavil izjavo, ki glasi: »V zvezi s člankom, ki je izšel v »Demokraciji« 1. not vembra tl. pod naslovom »Mož iz Kumrovca«, smatram za pot trebno, da ugotovim, da sem že preteklega septembra podal ot stavko na mesto odgovornega urednika omenjega tednika, da sem že pred tem datumom pret nehal opravljati vse svoje uredt niške funkcije ter zato nisem imel niti priložnosti, da bi mi pot kazali omejeni članek. S spoštot vanjem prof. Anton Dabinovič«.
K tej popolnoma enostavni in dejstvom odgovarjajoči izjavi je »Primorski dnevnik« takoj v sot boto dodal, da morajo v vodstvu SDZ vladati kaj »prisrčni odnot si«, ko se tam dogajajo takšne stvari. In ker to očividno ni bilo dovolj, se je v nedeljo 22. det cembra, prav tako v »Primort skern dnevniku«, spravil nad to izjavo sam glavni urednik Dušan Hreščak. Pod naslovom »Demot krači ja in demokracija« skuša v njem prikazati, kakor da bi bil prav članek »Mož iz Kumrovca«, ki ga je »Demokracija« objavila 1. novembra in sploh protikomut nistično pisanje našega tednika razlog za odstop prof. dr. Antos na Dabin6viča. Pri tem meša v eno samo solato demokracijo in socializem, kar mi oboje priznat vamo in zagovarjamo, ter kot munistične diktature, s Titovim totalitarizmom vred. Nam, ki smatramo, da so to vendarle zet lo različni in v svojih osnovah celo nasprotni ustroji, pa seveda očita, da nismo kos vprašanjem, ki jih določena politična, gospot darska, socialna in družbena stvarnost postavlja pred nas. Vse to naj bi dokazoval prav primer piof. dr. Antona Dabinoviča.
Tako skuša »Primorski dnevt nik« potvoriti resnico, ki jo njet govi uredniki goiovo prav dobro poznajo in bi jim že osnovna člot veška obzirnost, če ta ne, pa vsaj politična sebičnost narekovala, da o njej raje molčijo, kot pa da izzivajo k javnemu pranju lastt nega umazanega perila.
Kajti t kakšno je pravo ozadje tega primera ?
Prof. dr. Anton Dabinovič, pot št en jak, kot je vedno bil, je let tos jeseni poslal lastništvu »Det mokracije« dopis, s katerim je sporočil, da se je zaradi reševat nja družirskega premoženja, kat teremu je grozila zaplemba, letos poleti podal v Jugoslavijo. Pret možen je je rešil in obljubili so mu celo, da mu bodo priznali pot kojnino, katero si je kot dolgot letni univerzitetni profesor v Zat grebu vsekakor zaslužil. Prof. dr. Anton Dabinovič je smatral, da je ta njegov’ nov odnos z obstot ječimi jugoslovanskimi oblastmi tak, da mora staviti svoj položaj odgovornega urednika našega tednika na razpolago.
Lastništvo »Demokracije« je, upoštevajoč spoštljivo starost, popolnoma razumelo korak prof. dr. Antona Dabinoviča in ga je vzelo na znanje. Ni tudi iskalo novega odgovornega urednika, ker ga je pač že imelo pri rokah. Če formalnosti za njegovo potrt ditev niso bile dovolj hitro kont
(Ki:nic na 2. stran)
.isVaj FsNfo T I Z G G R I
G A
■.•t	.a	ioL'''
U$C?.(W'
Slovenska govorica ni veleizdaja
Sredi minulega meseca decembra- se je po dolgem pričakotv-ainj-u -im večkna-tlniihi adgad-iitv-alh koin-čno vslnidamle vršila pred videmskim ok-rožm-i-m »sodiščem kazenska obravnava v zadevi za-s-e-hne tožbe čg. Kračune, župnika v Seintlenairtu v dolini Nadiže proti videmskemu dnevniku »Me-s-sag-ge-ro- Velnieito«, ki ga je svcječanno j-avmo napadel im mu Očita,l pratuiiiialijianstvo im drugo.Vs-e -ta, ker se ta 'poštami duhovnik v izvrševanju svojega -a-pcstc-lstva poslužuje v korist vere in vernikov tudi slovenščine ki je praiv zai prav mntarin jezik njegovih župljiamov. Pol-ega Art-u-ra Main-z-aina-, -odgovornega -za- člc-nek v »Me-ssag-geru Venetu«, sir? na zatožni klopi še dva-druga od-govorn-a- urednika It-slVcrc-kih listov, -m-ed terna- De Simone od »Arene dii- -Pola«, kii je »Messaig-geirov« napad po-j snela -im ponetisiniila.
Na -razpravi se je govorilo o vse mogočem in -toženi meisa mogli dokazati čg. Kračini niti sledu ,zločina- proti Malfjea-stvu in proti državi sploh. Pač p je čg. Kračina -dokazal -sodiš-ou -pravilnost svoji ga- ,ravnanja, ko pridiga -in moli v cerkvi tudi slovenski.
Toženi srn zahtevala od prič, naj povedo, ali -s-e! je tažiibeij »kita 1945 in 1946 potegoval iza> priključitev doline Nadiže k J-ugo3laiviiii; »za-ka-j rabi- v cerkvi tudi sliovemšč-iirjo, i;n dr-ugo. Sodišče j-e mimo zastavljalo v-praš-a-n-ja- in po-s-lu-šal-o- odgovore, -ki; so bili vsi- v prid tožitelija-. Sprejelo je tudi- številne diukiuroente, ki sta jih tožita!,j im ena njeigov-a' priča predložila v d-otoz pravilnost,i -ravnanja tož-ite-lja samega, -med -temii tudi pismo - okrožnico, ki -jo j-e -bivši -videmski prefekt dr. CaindoHiini poslal slovenskim duh-ovciikom doline Nadiže 18. -septembra. 1945. Zara--di njegove -zanimivosti pismo zo-pet priobčujemo skupaj z z-nano vladino -izja-vo od avgus-ta 1-s-tEga leta, ,s pripombo, da- smo do se-daj vedno mislili, da je vladna- izjava bila. dana 11. 7. 1945, ker -smo ta, -datum našl-i v nek.ii italijanski kinij-iiiici. Hkrati objavljamo vladno izjavo lin prefekta dr. CaindalLini-ja okroini-co -tudi v ditali,jamskem-besedil-u, ker ju niiso prinesli italijanski -listi itn ke-r metnima da- je -dobro, da. se itali-j-ainsfca jiavr.iost z nj-ima seznami, o darni-h dbliju-ba-h in o j-eizik-ovnih pravicah Slovencev v d-o-li-niah -Nadiže- in Tera, Zai to -itia-Lijanskio javno-st pana-tiskujemo tudi besedilo 3. in 6. člana- usta-ve. Ne jx> &la>--bo če se etnfcrait -toliko paslužimo tega -načina po-j-a-s-nj-evanja-, ki je -h-kna-fci -tudi maša •obramba,.
K razpravi kot taki, pa bi pripomnili le to, da je sodišče- -balo preveč širokosrčno, ko -je dovolilo vprašanja- glede ver-
skega -dbeev-ain-ja- tudi v slovenščin!-, ko imamo pač vsi Slovenci v -It-adiiji vso pravico picisluiž-ev-at-i -se svoje -maiteniin-ščiilntei in t-c- po ustavnih določ-i-lih.
In še t-o : pri-č-am ja sodišče, na- zahtevo obteženih, ©tavCio vprašanj-e, ali in -zakaj-tažjinlj -iSTi-j -t-u-dii -slovenščino. Odgovorile ©a, da jo -ra-bi le ma-l-a im -to -b-rez potrebe. M.ln'-mo, da bi s-e pričam -moralo s-t-aviiti -tudi vprašanje, a-Lii so- župljami -rodom Slovenci . -in, ali -doma občujejo po si-orvem-sko. -Odgo-vcir, če me -bi bil p-c-d -priise-go- iaž-iniv, -bi m-drail- hiti j-zisem. Slov-e-nsk-e-ga: rodu j-e .tisto ljudstvo etn doma občuje slove -raški.
Kljub zrelosti pcav-ice -za- -sodbo, je sodišče razpravo odig-cdUo ma 16. janu-a-rj-a, j d-si-zasliši š-e\ »nekaj obrambnih prič, ki pa, 'ktŠjjalzno -ne bodo mogle t-o-žiteljeve pr-av-- dd-teohčiti1 in- jo pobiti.
>Vtt ittou ?,
VLADNA IZJAVA CD AVGUSTA 1945 • Demokratična držanva obnova mara vsebovati skup posebnih jamstev za državljane neitalijanske narodnosti. Dopuščeno in zajamčeno bo svobodno uporabljanje jezika ne sarmo v zasebnih trgovskih odnošajih, na javnih sestankih, pri verskih obredih, v tisku, temveč tudi v odnošajih z javnim1 političnimi, upravnimi in sodnimi oblastni. V krajih, kjer živijo v znatnem razmerju državljani neitalijanske narodnosti, bo zajamčen v javnih šolah pouk v materinščini. Posebne Zahteve krajev, kjer živijo ljudstva
različnega jezika iin drugih običajev, bodo zaščitene s svobodnim izvajanjem posebnega sistema krajevnih samouprav«.
PISMO - OKROŽNICA VIDEMSKEGA PREFEKTA Dr. CANDO-LINI-JA od 18. 9. 1945 G-ab. š-tv. 4569 s-lav-enskemu duhovniku -iz ©otene Nadiže..
»Gospod - notranji minister mi poroča o Vaiši pritožbi - glede uporabljanja slovenščine.
Moje stališče. Q tem je razvidno iz pisma, ki ga ,Vum prilagam v prepisu.
Želim, da se v polnosti spoštuje pravica do razvoja slovanske narodnosti v življenjskem okviru italijanske države in v tem mglerlu bom izdal vsa potrebna navodila. .
V primeru,, da bi se še kdaj pojavila posebna ■ nevšečnost, Vas prosim, da to točno javite z navedbp oseb, časa in kraja in zanimal se bom, za zadevo.
Medtem mi je prijetna dolžnost, dai Vam zagotovim največje zanimanje narodne vlade in Vas prosim, da primerno upoštevate dalekosežnost izjav, ki jih je v preteklem avgustu v tem pogledu podal ministrski svet.
Ne dvomim, da boste tudi Vi sodelovali pri delu, ki ga morajo vsi državljani vršiti v stremljenju, da se narodi izven vsakega nacionalističnega zaostrevanja srečujejo, spoštujejo in ljubijo v duhu svobode, demokracije in človečanskega sodelovanja.«
„Primorski“ in resnica
(Nadaljevanje s- 1. strani)
čane, potem to pač ni njegova krivda.
V tem času je seveda »Demo* krači ja« nadaljevala s svojim pU sanjem, kajti zaradi trenutnega položaja in interesov formalne* ga odgovornega urednika ni mo* g la spremeniti linije. Tako je iz* šel članek »Mož iz Kumrovca«, ki ga »Demokracija« ni povzela iz morda kakšnega revolverske* ga lista, temveč iz najresnejšega avstrijskega političnega tednika »Die Furche«. Da je bil ta članek prof. dr. Antonu Dabinoviču vi novih okoliščinah neprijeten, je jasno. Zato tudi z naše stranij čeprav nepozvani, prav radi po* tr ju jemo, da prof. dr. Anton Da* binovič res ne nosi za njegovo objavo prav nobene odgovorno* sti. Dodajamo še, da prof. dr. Anton Dabinovič ni bil nikdar merodajen niti soodgovoren za protikomunistično linijo našega tednika.
Takšna je torej enostavna, go*
S seje občinskega sveta
^	;	-;'- ~■<-. ir \r »J- ---
Vodo bodo napeljali na Gradiškuto, Št, Maver in ulico Degli Scogli
Teden pir-e-d -božičnimi pnalzmiki je go-,riški mestin-i -s-ve-t -razpravljal in odobril več sklepov ,odbora. glede napeljave g-re-z-nd-c pd .r-aiz-n-ih -ulicah, -iin dj-ač-eva-nja tre-z-svetlave-, g-l-ede urc-dltve Ko-rnja, odstopa prostora za -zgradbo s-ta-navaimj uslužbencem o-bčinskih podjetij za elektriko, v-odo, in plin tar pcd-alšainja pogodbe z družbo AT,A .za avtobusno elužbo po mestu i-n okolici.
'Precej časa se j-e ©vet ustavil pri p-ro-iraičun-u občinskih podjetij ra-zs-ve-tlave, vode in plina za loto 1958 in ga konč-no ■tudi -soglais-r.-a sprejel. Proračun pre-videva sice-r v celoti pribitek v znesku 1.775.000 -lir in je s t-cg' vidika zadovoljiv, ve-ndair iztonzuj-e-ta -račun-ai za vodo iin1 plim precejšnjo llz-g-uto, ki j-o krije pribitek 49 milijonov Mr -dohodkov električnega- po-
Promesse e realta
Alcuinii giorna-li itatLiami si -permettoino spesso ,di oriticare e cond-amna-re la con-dotta de! ciittadiiini i-tali-aini d-i lingu-a slo-vena ed ainche dei sa-cerdo-ti che -nello •esercizto deli taro miini-s-teno usamo, a pro del-la -rel-i-giione e -dei fedel-i, -la lingua ma-tarna slov-ama. Tale crit-ica as-s-ume spes-so camaittere e -tono -di a-cc-usa -d-i a-lto tra-dime-nto.
-Al T-ri-bunal-ei di U-dine si s-ta celebrando -um pracesso- peinal-e a- catrico di pe-rso-ne--respomsablM di aleuni fo.g-14' e c-io s-u que--rela -del parr-aco di Sa-n Leonardo -iin Val ■Natiscine ine-ll-a provlncia di Udiine, c-he asseini-sce, saire-bbei s-tato sui fo-gl-i stessi o-ffeso, accusato- e farse amehe diiffamato -proprio e principal-me-nte x>e-r 1’ u-so che egli f-a anche delila li-ng-ua slovena. -nel-lo eserclz-io dell^ suo mini-stero -sacerdotaile fra la popolazi-oine di oriigime e dii lingu-a Slovana. II Govermo s-tesso ha pre-oi-sato, snoln motita tempo fa, che -nie-lla proVincia di U-dine v-ifvoino a-lme-no 29.500 Sloveni.
Al di-battime-n-to pe-nale e s,tato, fra-itanti alt-ri- documetn-t-i, e,šibita, dal que-.re-lante, e da um -teste da lui imit-ro-dotto, -la 1-e-ttara che -il Prefetto di Ud-ime sig. dott. Can-doUinii: -rivol-se iin data 18. 9. 1945 -n. 4569 Gab. -ad -um sacerdota della- Val Nati-son-e im -risco-nitro al-l-e ilamente-te da questi -rivol-te al Gov-emo -in merilo ap-punto air -uso del-la linigua1 sdo-vena.
E poic-he i gio-rna-li- -Ma-li-ainii, nel datre -11 re-soconito deli’ -udiienza tein-utaisi a Udi-ttie n-ell dice-mbre pp., -non hamno pu-bbli-cato -tale -1-et-tena. prefe-tti-ziai, la pubbl-ichiai-xw> -n-di, a-gg-iuingeinidov-i -la dich-iaraz.iotne govemativa deli’agos-to 1945 (dal g. pre-fe-tto ci-taitai) e -gli -arti-coli 3 e 6 de-Lla Co-stituzione -repu-bbii-cania, e c.io per -rein-de-re di pubbi-i-ca. -ra.gione ed off-rire al pub--blico di liiing-ua iitaliama -docume-nti su.i q-u-a-li po-ggia -11 d-iiriitt-o d-ea citit-adiini iita-iiiainii di -Liingua s-loveinai di -us-arre 1-ibe-ra-menite d-eli -toro linigua materna. P-rec-i-»ando -tuttavia- che -1-el mor,me -d.i; cui allo art. 6 delila- CosH-tuzicine s-tessa -nom sono s-tate d-al Gov-emo aincara emaina-te e c-i6 moinastamte le vi-ve a pressan-t-i. -richiesta dal la: papola-z ion-e -slovema- fim qu-i fa-tte. DICHIAR A-Z ION E GOVERNATIVA DEL-L’ AG-OSTO 1945
»II rinnovomento democratico dello Sta-to deve necessrvriamente importare un complesso di speciali garanzie per i cit-tadini di lingua diversa dalla iUiliana. Sara amvmesso e garantito il libero uso della lingua, non solo nelle relazioni pri-vate di commercio, nelle riunioni pub-bliche, nell’ esercizio del culto, nello. stampa, ma anche nei rapporti con le
autorita politiche, aimministrative e giu-diziairie. Nelle localita ove risiedono iin proporzione considerevole cittadini di lingua diversa dali’ italiana, šara. garantito nelle scuole pubbliche l’ insegnamento deVa lingua materna. Le particolari esi-genze delle zone abitate da papolazicmi di lingua e tradizione diverse troveran-no la laro tutela nel libero funzionamen-to di urno speciale regime di autoncemie locali«.
LETTE-RA DEL PREFETTO DI UDINE
siig. dcit-t. C-ainidoliiini dd. 18 - 9 - 1945 N. 4569 Gaib. ad -um ©aceirdo-te della- Va-1 Natiscine
»S. E. il Ministra deli’ Interno mi da notizia del Vostro reclamo a proposito deli’ uso della lingua slovena.
II mio pensiero in proposito rfsuItal dalla letterc della quale unisco capia.
Intendo che sia rispettato pienamente il diritto al culto della nazionalitd slava nell’ ambito della vita dello Stato Itaiia-na e in tal nso dard disposizioni.
Se qualche specifico inconveniente a.n-cora si verificasse Vi prego di segnalar-melo in modo preciso indicando persone, tempo e luogo edm io non mancherd di intervenire.
Frattanto mi d gr ato assicurarVi il vi-vo interessmnento del Governo Nazionale a javore della liberta delle popolazioni slave incluse nel nostro Stato e Vi prego di valutare debitamemte la portata delle dichiarazvoni che nell’ agosto p.p. emet-teva in proposito il Consiglio dei Ministri.
Non dubito poi che anche la S. V. Rev.ma concorrera ali’ opera che tutti i cittadini devonp svolgere perche, ali’ in-fuori dello inaspriment di nazionalismi, i popo'■ si guardino, si rispettino e si amino, nello spirito di liberta, della de-mocrazia, della umana cooperazione.«
ART. 3 DELLA COST-ITU-ZIONE
»Tutti i cittadini hanno pari dignita sociale e sono eguali da/vrniti alla legge, senza distinzione di sesso, di *azza, dii-liiingua-, di religia->e, di od'nioni politiche, di condizioni pers ne'1 e sociali.
E’ compito della Repubblica rimuove-re gli ostacoli di ordine economi o e sociale, che, limitando. di faitto la. liberta e l’ eguaglianza dei cittadini imped-isea.no i-l pie-no -sviluppo de-lla pe-rsona -uma-na e V effettiva partecipaz.iane di tutti i la-voratori ali’ organizzazione politica, eco-nomica e sociale del Paese.«
ART. 6 DELLA COSTITUZIONE
»La R epubblica tutela con a.pposite norme le minoranze linguistiche.«
djeitja. -Drerndg iza plim -j-e. -še ve-dno zelo dralg iin- odtod i-zguiba, medtem- 'ko stane voda-, kii ,jo j-e tr-e-ba' .plalčevalbi J-ugoslalviji namesto pre-jšnj-ih 7.50' Jir -s-edalj ka-r 13 m-i. Rrs da pr-speva k temu tudi vla-dai, -toda -to -s-tamj-e ine-ihoumoglo tratj-a-ti večno, -zJa-st-i -z-aito -ne, kar; bot - Jugoslavija- ceno 1-ajhka vednid bolj- Višala. .Zato je dr. Sfi1-■lligoj -tudi v imariu fivo-je sk-upime (dr. Kar ciin -iin -g. učitalj 'Šuligoj) vprašal župa-na., ali- ne misli odbor podvzet-i korakov, dai ,s-i občina- -presfceirbi v-ddo -n-a- -kak dru-g nar čim, -na primer a zgradbo lastnega, alli po-velzavoaz drugim vedovod-om. Z-e sedaj pa -ruaij- hi- ilada dasegia -sparazum z Ju-go-siarviiijia, de, -bi -se- ata- držala dogovwinij©iirjh cetn ,v»ajr.za dalij-šo-, dqnbo, časa. .
Z-upain -j-e od-gdvarll, d-a, je ,to -teme-ljmo vpraišairije, ki 'ga jeitireba’.res- -rešiti, kelr obstaja mažnoš-t, da bo Jugaslav-ija c-e-ne vodi, vedno -bolj: višala -iin s tem prizadela občinsko prebivalstvo*. V -tai n-amern d.a je odbor že mislil: ,in s-e -tudi -zainii-mal za -graid-ba posebnega vodovoda- a-l-i1 .za pove-zalvo z -kalkim drugim.
Ta -raas-tap. dr. -Sfiligoja ni -hi-1 po godu -»Soči« in »iPrimorš-kemu«. Sev-eda me, saj -je »tcvairišem«' o-kdl-i’ -teh Li-s-t-ov le na- te-m, dal Izialsl-uži.'jiugosjipivialnsfea po-dj-etj-e- vode. Izgl-edai, da jiim, -rilii-m-a-r, čel občimBirjli, Ita--1-ijalni in Stovemci, ’ pl-ačuj-ejo -im .bodo mo--rail-i plačevati od-vi-š-n-oi ce-no vo-d-i, ko s-o dan-e-s -odvi-sni »le -cid jugo-slo-va-nskiih oblo-s-bi. T-reiba. -je -namreč gledati1 tudi na bodočnost -im -skrbeti z»a- ko-risti laist-n-i-h ob-činalrj-ev.
Da-. Sfiligoj je naito v®t-ra-jal še na- tern, da s-e voda, volda .nape-lje še v -u-lico degli Scogli, inai Graldiiš-ku-to in vrh Sentmav-ra. Župan -je -zagotovil, da se bo v.se to agor dillo, in- -res so naši- ,svetovai-c-i opaizi-Ii-, da predv.idev-a proraič-un -za 1-eto 1958, -k-i so .ga rav-n-okair ibiiii .sprej-e-li, -tud-i -napeljavo vode v Sentmaver v-a-s in Gradiškuto-, med-tem ko -j-e v -gori o-mem-janem proračunu občinskih padjeti- -tud-i pos-tavkai napeljave vade! v -ul. die.gl.i- Scogli, -ka-kor -je -bilo n-a s-ej-i izrecno pojais-njeino.
V pe-t-ek 27.. -decembra- se je zo-pet vršila oibč-im-sSc-al oeja, na- kateri- -so meld d-rugi-m odobrili dave-k na potrošnjo neka--terega blag-a i-z p-rois-teg-a- paisu -i,n o-dložili prelog odbora-, da naj -bi. sve-t pooblais-t-il župana da prosi- pristojnega mi-niistra aa( dovoljenje, da -se -t-a -davek -lahko majldži v vilšjii meiri -k-clt d-o- sedaj.
Uv-oidoma- so župan, -sve-tidv-alec Balt-tel-lo iin- dr. Sfiligoj- -proslavili d-e-seto oblet-
ZAHVALA
‘Po dolgi -zavratni foodeiz-n-i je 16. decembra 1957 umrl v ^oric-i
Alfred Sfiligoj
pok. Jožeta
po poklicu -trgovec, s-tair 64 le-t, rodom iz Dobrove-g-a- v Brdih.
-Poko-j-ni bivši ko-rošk-i borec, je bil pre-pričalm demokrat i-n -s-e je zaraidih z-nainih -raiame-r, -ki s-o dOme -nais-ta-le, težkega' srca le-ta 1947 uma-kni-l i-z Do-hrovega ^ v Sta--rancam. V-s-em. ki sb m'' v bolezni poma--ga-l-i in ,ga -tol-ažili ter tudi, vsem, ki so ga v -torek 17. decembra spremili k večnemu počit-ku na goriško pokopališče, iskre-nai -zahvala!
Žalujoči bratje sestre, nečaki in nečakinje ■
niica obstoječe republikam-ske- ustave. Sa-m -župani j-e dejal, da se ta ustava n-i še v v-s-eh točkah uiveiljaiv-ila im da nekaiteiri čakajo t-udi ,na- -uvel-ja/vite-v 6. člena (Slo-venci- op. iu-r.) Dr. 'Sfiligoj je v »imeinu -svoje -s-k-upilne pozdravil dbs-toj -re.publ-i--katniske -u-s-tave, ki vse-buje de-mokraitična -dololči-la, -k-or jo je narelkova-1 -narod- sam pa -svojii-h -izvolj-einih -zaistopnikih. Ustavno sedišče je dobeir č-uva-r pravilnega- i-n p-oisbclnega u-velj-avilj-ainja -us-t-alvinih določil-j -narod s-aim pa je hranit e-1 j -i,n čuvalr ust ar ve, za dosego kat-eire s-o se premnogi žrt-j vovali-. I-zrazi-l -je -nato željo, da- -bi -se čim*( prej, praktično -uve-ljatvitta v-sa- pravila r-el publ-ikain-ske -ustave.
-G. Brarui' ,se je proslavi prlda-užil. »P,iccolo'< ra piše. da- -se je or. Sfiligoj pridružil -t-ud-i, besedam komunista g. B-a-t-tel-la, kar pa n-e odgova-rja resn-ici !
Pogorela Poberajeva gostilna
-Kdo .izmed starejših Goričanov mi po--znail -Pobeiraijeve »gostiline v Krombeir-ku »Lj-uds-ka cibla-st« -jo je odprav-ila kot vse, -kar so žu-ljii- -ustveiriH. Sedalj- j-e poslopje -uničil pažair. V-zroki požara n-i-so -analni. Laisitinik g. Josip 'P-o-beraij, -je ib-il p-rot-i- po-.žalrom -zava-rovain. Vest je -tudi v Go-rici pOvzroč-i-lai obžalovanje.
Agencija
Ello
GORICA
ul. Mameli 8, tel. 5265
VAM PRESKRBI vsakov-rs-t-n-e doku--me-nte, pot-n-e lis-t-e ,in konzu-l-a-me vizume ;
SESTAVLJA proš-n-je i-n> prijave ; POSRED-UJE v prevozln-ištivu im splošnih kupčijah.
la in * kakor smo uvodoma rekli, človeško popolnoma razumljiva resnica. Da skušajo tržaški titov* ci iz dejstva, da so priletnemu, zaslužnemu človeku, v Jugosla* viji priznali pravico na ohranitev dediščine njegovih prednikov in uživanje osebno prigarane pen* zije, kovati politični kapital in ga v javnosti spraviti v zagato, to je pa skrajno neokusno, da ne rečemo nemoralno * ali v jeziku urednika »Primorskega dnevnU ka«, zares * »nedemokratično in nesocialistično«.
/ Ati ne tii bilo prav in lepše, da "šo prof. dr. Antonu Dabinoviču ugodili v tem, kar je bila tako in tako njegova sveta in pisana pr a* vica, ter molčali? Potem bi vsaj lahko rekli, da so napravili dobro delo in dokazali, da velja v ljud* ski oblasti pravica tudi za take, ki politično niso »na liniji«. Za* radi političnega izkoriščanja, pa dobiva postopek, ki so ga uvelja* vili nasproti prof. dr. Antonu Da* binoviču drugačen okus, in se uvršča v niz vse prej kot častnih dejanj, s katerimi so predstav* niki sedanjega jugoslovanskega političnega režima že nekajkrat, hvala Bogu še vedno zaman, sku* šali spodkopati »Demokracijo«,
Toliko v vednost in pojasnilo prijateljem in javnosti, ki naj sama sodi, na čigavi strani sta pravica in resnica.
(jžosfilna
;i*lj [■( ■
/Pri zvezdi
želi srečno novo leto 1958 !
orico
^ Viljem Pauletič
’*	JESTVINE
želi srečno novo leto 1958 !	,
STAN-DREZ, 110
ADOLF MLAKAR
MEHANIČNA DELAVN-ICA želi srečno novo leto 1958 !
U-l. Donizetiti	GORICA
STANKO KOREN
ELEKTRIČNE
I-N
VODOVODNE NAPELJAVE
želi srečno novo leto 1958 !
U-l. Mattiolii,, 11
GORICA
SZeč
z-ečao novo Iežo želi
/K,
avama. iJjraiaš
/Bi
6<
orzca
Biliča BMamelli
TamlireUa 125 Id MOTOFORNITURE ALDO		MEROLLI		
G O Edini zastopnik za G Prodaja tudi na obroke	R I C A - ULICA GARIB oriško scooterja Lambret			ALDI 5 ta 125 r
	|am	tir el	la]	
L&'.o XII. - Štev. 1.
DEMOKRACIJA
Stran S.
Ko se soečk&od vročine laliio
(Avstralsko pismo)
Črna noč. Svetla noč. Sedela sem na' hišnem pragu in se pahljala. Pajmova vejica se mi je lepila na dlan. Na nebu je utripal Južni križ. Zvezde so se zdele nekaj metrov oddaljene iznad pločevinaste strehs. Luna je vzšla. Kakadu pri sosedih je nemirno preskakoval in presunljivo vreščal. Na milijone murnov je požvižgavalo. Tiho se je priplazila v bližino kača. Hlastno sem odhitela v hišo.
Vroča voda je curljala iz vodovodne cevi. Zamolklp ; je grgljala cev, končno je obmolknila. Vode je zmanjkalo. Z zavistjo v srcu sem premišljevala o pametnih ljudeh, ki so si na hišah postavili vodila rezervarje. Srečni ljudje, ki nu poznajo pomanjkanja vode! Led v ledenjači se je stalil do kraja. Žeja je naraščala. Odšla sem ria vrt, da si^iabereni nekaj man-goldbv.	Vročina	tal	me je žgala	skozi
tanke; podplate. Vrnila sem se v hišo.
Matrgoldi so bili sveži in okrepčujoči. Vzela sem knjigo iz pločevinastega zaboja V njej	čuvam	vse	svoje zaklade	pred
ščurki; ki v eni noči požrejo celcttno vezavo, če je že poprej ni uničila plesen. Knjiga	pravljic	mi	je prišla pod	roko.
Prebirala sem jo kot sveto pismo.
'Sredi sanj sem nenadoma zaslišala oddaljeno šumenje. Halucinacije, sem jezno pomislila. Tu mora	človek čuvati	svoje
žive?. Ulegla sem se na posteljo. Tedu) se je zunaj oglasilo petje. Prestrašila sem se, niti slutila nisem, da je z menoj zc tako daleč. Iztegnila sem se in ležala trdo kot bi bila lesena. In vendar je bilo petje resnično. Sredi noči, zbor pevcev. 'Planila- sem iz postelje in odhitela na verando. Na srebrno bleščeči poti, pod palmami in jakarandami, so stali belo oblečeni, ljudje in prepevali v tujem jeziku. Napev je bil podoben koralu, samo da je bil živahnejši. Petje je prenehalo. Noge so cepetale, glasovi govorili,, pa je bilo spet vse tiho. Zbor je pričel znova. Tokrat sem pesem spoznala: »Silent Night, Holy Night« (Tiha noč, sveta noč).
V	neznatni naselbini je vse oživelo. Sosedje so stali bosi in v pižamah po travi. Zaspani otroci, so pritiskali obraze na o-kenske šipe. Sledila je nova pesem. Moja soseda je medtem pregrinjala mizo na verandi. Božična torta in vroč čaj, to je čakalo polnočni zbor.
'Naslednje jutro .(e bilo vijoličasto hribovje vse zavito v debelo zaveso. Gozdni ognji so se pojavljali tu in tam. Otrošp glasovi so topo odmevali v vročo tisir® Po nekaterih hišah so imeli majhne bo-
§ostilna Križmančič Ivanka {
želi srečno novo leto 1958 ! rrnrr‘j,
i
c.Bazovica 11$
■ -
STROJNO MIZARSTVO
MILIVOJ PERTOT
želi srečno novo leto 1958 !
BARKOVLJE BOVETO 12
GOSTILNA
^Pancida
želi srečno novo leto 1958 !
TRST - Ul. Giacomo Rossini
KROJAČNICA
PETELIN VIKTOR
želi srečno novo leto 1958 !
Nabrežina 145
TOVARNA SODAVICE
(ftrank a v tč
želi srečno novo leto 1958 !
Nabrežina
Ivan Lupše
TRGOVINA „PRI SONČIT
želi srečno novo leto 1958 !
T R S T Ul. Rismondo vogal ul. Coroneo
re, revna božična drevesca, ki so še tiste skope igle trosila po tleh, Svečke so ležale v hladilniku, <ia bi se ne stalile še pred uporabo.
Lenobno sem sedela na bambusovi stolici na zadnji verandi. Sosedje so rezali vrtnice ali pa nabirali jagode. Otroci .so jokali zaradi lepših igrač, ki so jih prejeli sosedovi otroci.
Končno se je približal čas, da se odpravim. Vode še ni bilo nobene. Z veliko skopostjo sem odtočila najmanjši lonček pitne vode, da se vsaj za silo umijem. Rdečilo se je kar lepilo na vlažni koži in tudi puder se je spreminjal v testo. Ust-nično rdečilo je bilo sploh neuporabno.
V	kuhinji je vladala neznosna vročina. Električni štedilnik je stavkal.
Nekdo mi je postavil večerno obleko na hišni prag. Zavita je bila v nedeljski časnik, zraven pa je bilo nekaj pav-pavov in drugega južnega sadja. Moj izgovor, da nimam večerne obleke, je bil torej po-■ys9Hji jalov. Prav tako jalova pa je bila tudi želja, ali naj ostanem sama ali naj dmdem na božično praznovanje.
‘Prijateljica je pridrvela s svojim novim vozilom. Bila je to hitra in zato tudi slaba voznica, rezala je ovinke in prehitevala na najnevarnejših mestih. Rdeča zemlja je žarela kot žerjavica. Kljub temu sva srečno dospeli.
Božična gostija, ki so jo priredili v gozdnem hotelu, je bila namenjena samo povabljenim gostom. Sleherni je poznal slehernega. Številna vozila so počivala pred hotelom. Tu smo se preoblekle^ in obule čevlje na bose noge ter površno izprašile dragocena cblačila. Gospodje so nosili bele smokinge. V pragozdu visoko
cenijo formalna oblačila. Dvorana je bila prenapolnjena ljudi. Strahoten nemir je vladal. Zračni tokovi so trepetali od vročine. Po živordečih obrazih so se lepili kartonski nosovi, na glavah pa so blestele papirnate čepice. Pasje bombice so pokale, trompete rezgetale. Pravi ameriški božič, ali pa naš pust.
Nekam so me posadili. Moj sosed mi je zagnal pest konfetov v obraz. Drugi so me vso prepletli s papirnatimi kačami. Prav tako kot pri naš na pustni večer. Nekdo mi je stisnil v roko poseben inštrument. Bila sem časten gost, zato sem piskala na vso moč.
Procesija mladih deklet, črno oblečenih nas je stregla: ogromne množine mesa, puddingov vseh vrst, gorovja sladoleda in tropskega sadja, galoni piva in drugih pijač, vse to je vzbujalo veselost ali utrujenost. Vrata in okna so bila naste-žaj odprta. Niti en sam dih ni zamajal papirnih girland. Zrak je bil prenapolnjen duhov in vročine. Globoko dekoltirane dame so se lepile na stolice. Na smokingih gospodov se je škrob zvijal v debele klobase. Pojedina je trajala ure in ure. Veselost in nasičenje je postajalo grozni-čavo. Le vroč čaj nas je poživljal in miril. Tedaj se je utrudljivo dvignil prvi gost z globokim poklonom.« Gostitelji so se prisrčno zahvaljevali za obisk. Počasi se je dvorana praznila.
Pred hotelom so brenčali motorji. Prvi avto je bil že nekaj deset milj daleč, pred-no je zadnji oddirjal. Ure in ure smo vozili v ponorelem tempu, da bi zvečer o-krepčani in preoblečeni nadaljevali z božičnim praznovanjem.
M. K.
V. Beličič: „Q$klerf je\dan“
Pocnii- in nisnteli Vinko Beličič /e ob- kakor Beličiču, kar niti ni toliko stvkr
Pesnik in pisatelj Vinko Beličič je objavil novo zbirko novel, ki nosi pomenljiv naslov »Dokler je dan«. V zbirki je zbral petnajst novel po večini Se neobjavljenih.
Takoj v začetku moram poudariti, da pomeni zbirka veselo presenečenje za slovenske bralce, in to ne samo v tržaškem merilu, ki je v pogledu literature pač bolj skromno in nerazvajeno, ampak tudi s stališča splošne slovenske literarne dejavnosti. Zadnji čas je izšlo v Sloveniji sicer precej novelskih zbirk in nekatere med njimi se kar dobro berejo, toda noben avtor ni posegel izven konvencionalnega in že predobro znanega okvira dovoljenega, nobeden ni tvegal koraka z izhojene poti in pokazal kaj novega v vsebinskem ali formalnem pogledu, vsi so ostali na gladki ravni konvencionalnega. Pri Beličičevi zbirki pa je najbolj simpatično prav to, da ni v ničemer konvencionalna, niti oblikovno, še manj pa vsebinsko.
Res je r.icer, da Beličič ni nikak epik v pravem smislu besede, ampak predvsem pesnik, in zato je naravno, dknje tak ostal tudi v teh svojih novelah: V njih prikazuje predvsem lastne notranja probleme in probleme svojega ožjega [sveta, intimne človeške probleme, ter ne gre v epsko obravnavanje snovi. Vanje pa je vendarle znal zajeti kakor v drobno kristalno lečo občutljivega fotografskega a-parata podobo vse slovenske domovine in velikega sveta in uokviriti svojo o-sebno bolečino in svoj osebni svet z nje-govijni intimnimi problemi v splošno podobo današnjih razmer. In reči je treba, da se to nobenemu povojnemu slovenskemu pisatelju ni posrečilo ^ taki meri
Ko je lansko leto meseca avgusta izšla Djilasova knjiga »Novi razred«, so se ne samo v Titovi Jugoslaviji, pač pa po vseh komunističnih diktaturah in tudi tu med nami strahovito razhudili komunistični vojni dobičkarji in revolucionarni užitkarji. To je laž in obrekovanje, so tulili. Tudi moskovski romarji v »Delu«, v svojih »spominih« molčijo o »Novem razredu«. Pa si nekoliko oglejmo drugo stran medalje, ki jo obračajo moskovski romarji slovenskemu delavnemu ljudstvu samo po eni strani. Glavni urednik velikega zahodnega tednika, Henry Nannen, je bil tudi v Moskvi. Kaj pravi on, ki ni dolžan za svoje romanje nikakršne hvaležnosti nikomur? Takole pripoveduje:
Približala se je nočna ura, ob kateri zapirajo vs? moskovske restavracije. Postavni vratarji s krepkimi rokami porivajo z vodko obilno založene goste skozi vrtilna vrata na sveži zrak.
Našli smo samo še en lokal, v katerem gosli še niso utihnile. Je to »Georgijska restavracija«, zapravljivski lokal »novega razreda«, v katerem vladajo temu odgovarjajoče cene. Medtem ko stojijo po vseh ostalih moskovskih restavracijah na glavnih vhodih bradati vratarji in puščajo slehernika v notranjost, pa naj bo že v večernem oblačilu ali delavski obleki, stoji pred »Georgijsko« pravi, pravcati nočni čuvaj.
Pred nami se je drenjala skupina zelo veselih meščanov. Skromno je bila oblečena. Široke progaste in odprte srajce so se blesketale izpod reverjev plaščev. »Tovariš,« je prvi dejal čuvaju in ga potrepljal po ramenih, »pusti nas notri!« čuvaj se ni zganil, široko razkoračen je stal pred vrati: »Vse je prenapolnjeno,« je končno dejal, »tu ni mesta za vas!« Tudi mi smo se hoteli obrniti z Rusi vred. Ti so se s težkimi kletvicami poslavljali. »Messieurs!« nam je zaklical čuvaj, »please.« Odprl je vrata nastežaj. V roko sem mu stisnil napitnino-dejanje, ki ga v Sovjetiji uradno obsojajo. »Sovjetski človek zasluži dovolj,« nam je dejala Slava, nameščenka Inturista, že pri prvem srečanju, čuvaj pa je desnico pri-
slonil ob ščitnik pokrivala, se priklonil, in rublji so izginili v žepu z naglico, ki je prepričevalno dokazovala, da si je možakar te spretnosti že do dobrega prisvojil.
Stopili smo v zelo decentno predsobo. Z zlatom uokvirjena zrcala visijo po vseh stenah. Garderoberka nas je z vso vljudnostjo rešila plaščev. Tovariš, ki je sprejemal goste, nas je. -z vso ljubeznivostjo vodil po mehkih preprogah po udobnem stopnišču navzgor, V prvem nadstropju so številne male dvorane. Natakarji so se trudili, da smo se razmestili po udobnih stolicah. Vsakemu .gostu so predložili poseben jedilni list. »Gospoda želi..., priporočal bi vam... khko krimsko vino...«
Radovedno sem se ozrl po dvoranici. Temna oblačila, snežnobele srajce, večerne ženske obleke, bleščeč nakit, inteligentni obraST ražkoš^ Ift' bbgsasmr Tu se vrti moskovska vrhunska plast. Tu stane večerja enotedensko delavsko plačo, obleka po dve mesečni plači, žensko večerno oblačilo za blago po tri, za krojača po dve mesečni plači.
Tej vrhunski plasti, temu »novemu razredu« pripada okrog 18 milijonov sovjetskih državljanov, to je okrog 10% vsega prebivalstva. To plast sestavljajo deloma ostanki stare caristične plasti, deloma zaslužni revolucionarji in taki, ki so se po prilagodljivosti ali golem naključju zrinili na izpraznjena mesta caristične birokracije. Ta »novi razred« določa življenjsko raven ostalim 162 milijonom sovjetskih podanikov.
Teh 10% tehnikov, znanstvenikov, visokih častnikov, uradnikov, časnikarjev in birokratov je deležnih 35 % vsega narodnega dohodka. Ti so cilj komunistične ideologije — brezrazredno družbo — pripeljali v absurd.
Ta »novi razred«, katerega zastopnike smo srečali v »Georgijski restavraciji«, je ob bogato založenih mizah edini porok za obstoj komunistične strahovlade.
»Novi razred« je zasedel vsa najvažnejša mesta in prav zato ga tudi tako odlično krmijo. Teh 18 milijonov absolutno gospodari nad delovnim ljudstvom, nad 22 milijoni tovarniških delavcev in nad 44 milijoni malih kmetov in polje-
delskih delavcev, ki so pravi moderni tlačani.
Edini nemimi element med to vrhunsko plastjo so pisatelji. V satelitskih državah so že omajali moskovsko diktaturo. Na Poljskem so vsaj začasno dosegli relativno sprostitev, na Madžarskem pa celo revolucijo, ki so jo morali zadušiti sovjetski tanki. Jutranja zarja, ki je v zadnjih letih po Stalinovi smrti obljubljala vsaj delno sproščenost, je popolnoma zameglila. Stalin je mrtev, njegove metode pa živijo v Rusiji nemoteno dalje. Revolucionarni užitkarji, ki smo jih v neznatnem številu srečali v »Georgijski restavraciji«, bodo stalno skrbeli za to, da se na tem ničesar ne spremeni. »Novi razred« brani samo svojo lastno kožo.
kakor Beličiču, kar niti ni toliko stv talenta in pisateljske sposobnosti kakor pa poštenosti in odkritosrčnosti do same go. sebe in do sveta. Ravno s to svojo odkritosrčnostjo in poštenostjo v svojem odnosu do lastne notranjosti in do ljudi pa nas je Beličič najbolj presenetil, ker smo se namreč take odkritosrčnosti pri slovenskih pisateljih že kar odvadili in je niti ne pričakujemo več. V tem je največja odlika te Beiičičeve zbirke, ki ne bo ostala pozabljena v slovenski literarni zgodovini, ker je izredno iskren literarni dokument slovenskega umetnika današnjih dni; seveda pa tudi ne zaradi svojih pripovednih, stilističnih in jezikovnih kvalitet, ki jih ji ne manjka.
Če bi obstojala kaka nepristranska literarna .nagrada za najboljšo slovensko knjigo, ki je izšla v letu 1957, bi Beliči-čeva knjiga nedvomno prišla v poštev zanjo. Na žalost pa take nagrade ni. Toda Beličičeva zbirka kljub temu ne sme iti neopažena mimo. To bi pomenilo, da smo postali Slovenci neobčutljivi za resnične umetniške vrednote.
t Vladimir Levstik
Na sv. večer je v Celju nenadoma za vedno zatisnil svoje oči, slovenski pisatelj in najodličnejši premjalec tujega slovstva, Vladimir Levstik.
Vladimir Levstik je bil rojen 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjen. Ze v mladih letih je nastopal /cat pesnik balad m sonetov, pisal pa je tudi novele, povesti in romane.
Maja leta 1915 so ga avstrijske oblasti Z mnogimi drugimi slovenskimi razumniki internirale zaradi njegovega odločnega izpovedovanja jugoslovanske zamisli.
Izdad je zbirko neme' »Obsojenci«, »Gadje gnezdo«, satirični rom" »Višnjeva repatica«, roman »Zapiski Tine Gra-montove«, »Prarvica kbadiva«, »Dejanje« m mladinsko vzgojno knjigo črtic »Deček brež imena«.
Posebna zasluga Vladimirja Levstika za, slovensko slovstvo pa so številni odlični prevodi z nišeine, francoščine in angleščine, s katerimi je slovensko javnost sezmmjal s svetovno literaturo. Vladimir Levstik je ’ velikim osebnim deležen obogatil slovenski knjižni jezik.
Slovenski narod mu bo ohranil časten spomin!
DAROVI: V počastitev spomina g. Vikata Rudolfa daruje v sklad »obnemogle, nezaposlene učiteljice« družina Hudolf 1.000 lir. N.N. iz Sv. Križa daroval 10.000 lir za tiskovni sklad »Demokracije« želeč, da bi kaj kmalu zopet izhajala kot tednik. F. K. iz Steverjana v isti na-metnL. 800. Prisrčna hvala.
ahnič žJv
vari
TRGOVINA IN GOSTILNA
žel! srečno novo leto 1958 !	BAZOVICA
PEKARNA - TRGOVINA JESTVIN
Sosič
TEL. 21-049
OPČINE - Proseška 10
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
Jančar Jvan
želi srečno novo leto 1958 !
TRST a Istrska ulica št. 21
UR ARNA ^Rrgfrng ZLATARNA
želi srečno novo leto 1958 !
TRŽIČ	Korzo	18
ŠTRAJN AVGUŠTIN
JESTVINE IN PEKARNA
želi srečno novo leto 1958 !
DOLINA
c.Društvena gostilna - Opčine
Svojim klientom in prijateljem želi srečno novo leto 1958 !
Svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem želi srečno novo leto!
tvrdka Clršic ^žlberi
ZALOGA VINA IN LIKERJEV
<^rsf - (Tihca (3. ^R.ižlmarjer Z -	23-748
TRGOVINA JESTVIN	
TOSIP	Škabar
zeli srečno novo leto 1958 !	OPČINE « Narodna ulica
ALOJZ D AN JELI - DANEU
STAVBENI MATERIAL, 2ELEZNINA IN KOVINE želi srečno novo leto 1958 l	OPČINE - Pirotse&ka 13
Kramar Josip
KROJAČ
želi srečno novo leto 1958 !
OPČINE - Narodna ulica 61
Kaho dolgo še po starih
Desetletnica tržaške S DZ
V zadnji številki »Demokracije« smo v članku »Fraternitas« ponovili tudi izjavo belgijskega ministra Alberta de Smaele z dne 16. nov. 1953, ki smo jo primorani še enkrat objaviti v spomin našim someščanom italijanske narodnosti: »Čim bogatejši postajam na belih laseh, toliko bolj se v meni utrjuje gotovost, da nosijo ljudje po najrazličnejših predelih sveta, pa naj pripadajo že kakršnikoli polti in katerikoli narodnosti, v sebi isto delovno in po medsebojnem razumevanju hrepenečo voljo, pa tudi sposobnost za takšno spoznanje. Prepričal sem se, da si vsi želijo miru. Kar nas loči, je samo to, da eni druge opravl/amo.«
Urednik lista »II Candido«, gospod Gua-reschi, je bil nedavno v Trstu na obisku. V svojem listu je objavil o svojih tržaških vtisih obširen članek, v katerem prispo-dablja Trst s strojem in številnimi kolesi. Izmed teh koles se mnoga vrtijo v prazno.
Trenutno pa nas zanimajo vtisi in odmevi, ki so jih v njem vzbudili prvi stiki s slovanskim življem. Na oglu obljudene ulice sta se živahno in glasno razgovar-jala dva možakarja, pravi Guareschi. Govorila sta jezik, ki ga nisem razumel. Moj spremljevalec me je poučil, da sta možakarja Slovana in dodal: »Po mestu boste srečali dosti takih. To so najeti propagandisti; glasno govore, da se jih sliši, da je njih govorica slovanska.« Guareschi pa je še dodal: »Vsi, ki jim je skupna domovina pri srcu, naj se zavedajo pouka izkušnje, ki pravi, da pomeni smrt jezika tudi smrt naroda.« Pristavlja pa še: »Na uho mi udarjajo te Giobertijeve bfesede, ki so slovite tudi že zato, ker jih je Lega Nazionale v Trstu sprejela za svoje geslo.«
Guareschiju prihaja na misel »obupna obramba Tržačanov proti ofenzivi, ki so jo Slovani sprožili s prodiranjem med italijansko ljudstvo ob Jadranu v zadnjem desetletju preteklega stoletja po zapovedi Avstrije.« In spet se mu vračajo v spomin »žalostna početja slovanske drhali, nahujskane od habsburške policije dne 28. maja 1915 proti vsemu, kar je v Trstu govorilo o Italiji in italijanstvu.« Ta del svojih vtisov zaključuje Guareschi z grenkim spominom na 40-dnevno zasedbo Trsta in Gorice po partizanih, na žrtve in ugrabitve, na jame polne mrličev. Guateschijev članek, to smo dolžni slovenski javnosti odkritosrčno povedati, je ponatisnil tudi tržaški italijanski dnevnik »II Piccolo«,
„ Slovenski propagandisti
po tržaških ulicah**
Z gnevom -v duši so Slovenci prebirali te vrste, ki so plod potvorjenih informacij in ki jih širijo med italijansko javnost v škodo slovanskega ljudstva v mejah Italije.
Tržaško italijansko prebivalstvo je živa priča, da se po tržaških ulicah ne sprehajajo plačani slovanski propagandisti, pač pa, da je že od nekdaj slovenščina drugi občevalni jezik v mestu. Res je Mussolini z odlokom št. 404 od 7. aprila 1924 ukazal, da se morajo tuji priimki uradno, spremeniti. - Pred to, gotovo neslavno in nečastno zapovedjo italijanskega diktatorja, je bilo v Trstu v resnici nad 75 % družinskih imen slovanskega izvora. Ogromna večina teh priimkov je
od takrat izginila s tržaških napisnih tablic in z anagrafskega urada. Nagrobni spomeniki pri Sv. Ani, ki jih je musso-linska diktatura tudi hotela izbrisati, pa so še vedno viden dokaz, da je trditev o slovanskem prodiranju pred šestdesetimi leti med italijansko prebivalstvo ob Jadranu navadna izmišljotina. Ko je tržaški mestni odbor leta 1816 razpisal službo tržaškega občinskega tajnika v uradnem listu »Osservatore Triestino« št. 1337, je zahteval, da morajo prosilci popolnoma obvladati tudi slovenski jezik.
Kako je Avstrija
ščitila Slovence!
Prav taka je tudi 'rdi te v, ki jo pogosto čitamo v italijanskem časopisju, da je namreč Avstrija podpirala Slovence in Hrvate na škodo Italijanov, zgodovinska potvorba. Naj navedemo en sam klasični primer: Na vseh sodnijskih poslopjih v Trstu so bili samo italijanski napisi, pa čeprav je bila v Istri večina prebivalstva slovenske in hrvaške narodnosti (1. 1910 je bilo namreč tam 200.00 Slovanov proti 140.000 Italijanom). Ko je leta 1892 končno Avstrija le odredila, da morajo biti napisi na sodnijah poleg italijanskega tudi v slovenskem odnosno hrvaškem jeziku, je na posredovanje Italije nemški cesar Viljem II. posredoval in dosegel pri avstrijskem cesarju Francu Jožefu I., da je vlada preklicala ta odlok. S tem je odredila, da so ostali na sodnijah napisi
samo v italijanščini, kar je bilo nedvomno v zasmeh načelu enakopravnosti, ki jo je avstrijska uprava iz leta 1867 slovesno proglašala. To pa še ni dovolj. Ko so leta 1906 vpeljali v Avstriji splošno, enako in tajno volilno pravico za držnvni parlament na Dunaju, je državni volilni zakon dodelil italijanskemu prebivalstvu na vsakih 27.000 duš po enega poslanca, Slovencem in Hrvatom pa je dodeljeval poslanca na vsakih 45.000 prebivalcev. Kje je tu protekcija?!
Trozveza Italija-Avstrija-Nemčija, ki je bila v veljavi od leta 1883 do 23. maja 1915, ni dovoljevala, da bi kdorkoli italijanskemu prebivalstvu v Avstriji skrivil las na glavi. Pa se najdejo ljudje, ki govoričijo o protežiranju Slovencev in Hrvatov na škodo Italijanov, če so Slovenci in Hrvatje zaradi svoje številčne premoči v Istri, na Goriškem in v Dalmaciji postali ob koncu 19. stoletja Italijanom vsaj deloma enakopravni, je bila to posledica naravnega zakona in razvoja, ne pa kake namišljene avstrijske protekcije. Avstrijska vlada je od leta 1895 dalje smatrala Slovane za večje sovražnike nemške hegemonije in nemškega »Drang nach Sueden« (prodiranja proti jugu), kakor pa Italijane. To so dejstva in ne prazne fraze! To bi morala zvedeti italijanska širša javnost, ki nima dostopa de teh zgodovinskih resnic, se tega zavedati in temeljito revidirati potvorjeno sodbo o protežiranju Slovencev in Hrvatov na škodo italijanskega življa.
(Nadaljevanje s 1. strani)
»Izjavljamo, da .smo s: sosedi Italija,n--ske narodnosti pripravljeni odkritosrčno sodičeivsči na vseh področjih javnega življenja in to na ternal-j-u strpnosti, vzajemnega spoštovanja ter popolne enakopravnosti, -vse v ,interesu vsega, preb! večat v a, Svcibadinaga, tržaškega ozemlja.
»Naši iiisilinaniski someščani pa marajo-enkrat aa, vat če j- zatreti v sebi tisti eu-t aupeiriannast.ii,' o kateri- mislijo, da jo imae jo -pred mm'.:
Mi is-mo majhen narod. Ticda foair se tiče civilizacije, narodne časti1 An poštenosti! ,s© ne bo-jirao tefcmiov&M- z najbolj, na piradnimi - naredi, Evrope.«
Tudi t-ej girogramaiiični izjavi, ki jo je pred desetimi -leti, podali njem p-rvii itajinrik -dr. Fran -Ves-el, je tržaška SDZ ostala zve--stal vse do daines im • to -Judu v bodoče, ozitaje se ra, teč- ve in zapreke, na katere -bi " tem svojem s-tremlj-cin-ju naletela,.
Pravilnost programma
Ce ,zdaj presodimo, svoje- zadržanje v teku desetih let j,n. ga primerjamo s -tem, kar je 'SD-Z cla svojem nastanku izpovsi-dala, lahko 7 zadoščenjem ugotovimo, da smo beseda -držel-i. Okrog SDiZ so se zbrali možje ,in žene, ki. itu-di v viharnih dneh -ntiso odpovedali. Kakor -so pred desetimi kiti 'imeli1 pogum vstati, 'tako so- imeli-■dovolj energije in odločnosti, da .so kasneje vztrajali, pa- čeprav je -to neredko
zahtevalld isemo: osebne žrtve. Toda še bdlj kot njih-ova vztrajnost je ,k tej -dosl edinosti pmspelvailal pravfflniost. programa, k-i je bil že v samem začetku sestavi j e-n, tako. ‘da ;-e odgovarjat stvarnim potrebam in j,e izražat daj&nsfoe želje ,tukajšnje,g-a prebivalstva,, vsaj ,njegovega svobodoljubnega -m razgledanega, -deta,. Zato je ta, program, obveljali, im potem ,ko- je v desetih leitiih dokazal sivojo pravSitoesit, je toliko -bolj veljav,ein š-e dame-sl
Dogodki leta 1915 v Trstu
Po teh besedah preidimo na prvo svetovno vojno. Kaj je resnice na tem, da bi bila »slovanska drhal« maja 1915 ob napovedi vojne Italije Avstriji napadala italijanske ustanove v Trstu?
Ob izbruhu vojne med Avstrijo in Srbijo leta 1914 so tržaške avstrijakantske množice italijanskega jezika na trgu Goldoni ostro demonstrirale proti Slovencem in Hrvatom ter vpile: »Na vešala!« Na sto in sto slovenskih in hrvatskih veljakov iz Trsta in Istre je ob izbruhu prve svetovne vojne avstrijska policija aretirala in pozaprla na ljubljanskem gradu. Veliko število naših ljudi je bilo interniranih na severnem štajerskem, v Gradcu, v Linču m drugod. Simpatije 90 % vseh Slovencev in Hrvatov so bile proti Avstriji in na strani zahodnih zaveznikov. Ko je 23. maja 1915 Italija stopila na stran zahodnih zaveznikov, je o-gtomna večina slovenskega in hrvaškega razumništva ter preprostega naroda pozdravila ta zgodovinski dogodek z odkritim navdušenjem.
Pri dogodkih 23. maja 1915, ki so kul-minirali v požigu poslopja in tiskarne »II Piccolo«, v razdejanju prostorov »Gin-nastiche« in »Lega Nazionale« ni bilo niti enega tržaškega Slovenca. Slovenci so z ogorčenjem obsojali ta vandalizem. Te ekscese so organizirali in vodili pristaši avstrijakantske organizacije »Austria«, ki je imela svoj sedež v današnji ulici Uni-versita in v kateri ni bilo Slovencev.
Pri napadu na »Lego Nazionale« v ulici S. Niccolo ali Mazzinijevi ulici je pri plezanju padel z balkona in si zlomil tilnik mladenič, ki je bil po rodu Italijan in
ne Slovenec. Tudi to so zgodovinska dejstva. Drhal, ki je takrat požigala in ropala po tržaških ulicah, ni bila slovenskega rodu in mišljenja, kajti simpatije Slovencev so bile tedaj na strani Italije. V njej so videli Slovenci demokratično državo. Bili so proti Avstriji, ki je bila od leta 1908 samo že dolga roka nemškega imperializma v Srednji Evropi, še vedno živijo stari Italijani po tržaških stanovanjih, ki lahko dokažejo, da je bilo med interniranci v Mittergrabernu, Goel-ltrsdorfu, Sitzendorfu, Oberhollabrunu itd. veliko število Slovencev iz Trsta in ostalega Primorja med italijanskimi preganjanci.
Prestop slovenskega stotnika, Ljudevita Pivka, s svojimi vojaki na zahodni fronti na italijansko stran, je živ dokaz, kakšno je bilo razpoloženje Slovencev nasproti Italiji.
Zato je ne samo groba žalitev Slovencev in Hrvatov, pač pa zgodovinska neresnica, če danes, po nad štiridesetimi leti, pride nekdo in bi hotel naprtiti na vrat slovenskemu narodu ekscese, ki jih je uprizarjal po Trstu proti lastnim italijanskim bratom avstrijakantsko usmerjeni del tržaškega italijanskega prebivalstva.
Da bo slika izpopolnjena, pribijemo še tole dejstvo. Ob izbruhu italijansko - avstrijske vojne leta 1915 je bil med mnogimi istrskimi Italijani aretiran tudi odvetnik dr. Umberto Fornasaro iz Moto-vuna (Montona). Ko je ta poštenjak ob koncu prve svetovne vojne po dolgem času zopet srečal na cesti pisca teh vr-
f Dogodki doma j
JOSIP RESSEL. Ob stoletnici smrti tržaškega iznajditelja ladijskegr Vijaka so se v Trstu in po raznih drugih krajih spomnili moža, ki je tehnično popolnoma preobrazil pomorski promet. Josip Ressel je bi’ rojen na Češkem. Kot gozdarski inženir je služboval po Slovenskem, nato pa se je preselil v naše mesto. Slovenci so že davno pred prvo svetovno vojno uvrstili iznajditelja med zaslužne osebnosti. Eno izmed najbolj obljudenih ljubljanskih ulic so poimenovali po Josipu Ressel ju. Pred dnevi je Ljubljana na dostojen način proslavila njegov spomin s kome,mo-rativno slovesnostjo na ljubljanskem magistratu. Slovesnosti se je osebno udeležil tudi pranečak iznajditelja, ing. Ferdinand Ressel, ki živi v našem mestu. Slavnostni govornik je bil dr. ing. Kuhelj, ki je ugotovil, da je Ressel iznajditelj tudi še kakih štirideset drugih tehničnih pridobitev. Pri tej priložnosti so priredili tudi p>osebno razstavo del velikega izumitelja.	* * *
NOVE AVTOBUSNE ZVEZE med Italijo in Jugoslavijo. Poleg že obstoječih avtobusnih prog, bodo delovale v bližnji bodočnosti tudi še naslednje proge : Trst-Rek", dnevno od L 6. do 30. ti. ; Benetke-Trst-Portorož ; Benetke - Trst - Ljubljana Bled : Benetke Trst - Opatija - Reka. Prav tako je v načrtu proga. Trst - Vipava - Ajdovščina.
a * *
OLAJŠAVE ZA AVTOMOBILISTE, ki potujejo v Zahodno Nemčijo. Avstrijske,mu vzgledu je sledila Nemčija z odpravo »carneta«. S 1. januarjem 1958 se namreč ukinejo dokumenti za vstop tujih avtomobilistov nit'- zahodnenemške ozemlje.
* * s|s
FASISTl DVIGAJO GLAVE. V noči med 19. in 20. decembrom so dosedaj še nežna ni fatalini polili na verandi nove šole pri Sv. Ivanu. kjer. so razmeščeni štirje slovenski šolski zavodi, okrog 20 litrov nečistega bencina ter gorivo zažgali. Nesrečo sta zločin v času opazila dva službujoča stražnika civilne policije in ogenj pogasila. Čeprav je poteklo že deset dni od tega žalostnega dogodka, se poli-
ciji še ni posrečilo izslediti požigalcev. Protislovensko hujskanje določenega italijanskega tiska je v zadnjih mesecih vidno narastlo - in kakor vidimo ne brezuspešno. To se bo- dogajalo vse dotlej, dokler bedo nekatere oblasti merile sposobnosti in odlike svojih državljanov tudi po njihovi protislovenski dejavnosti. Ta skupina »političnih ocenjevalcev« sicer polagoma izumira, vendar velja v nekaterih krogih še vedno za »zaslužnega patriota« človek, ki dnevno besni proti slovenstvu. Največkrat samo zato, da bi dokazal, da v njem ni slovanske krvi.
* * *
OBMEJNE PREPUSTNICE. S 1. januarjem 1958 bo prričela tržaška kvestura iz-
dajati ' nove obmejne prepustnice s sliko. Stare prepustnice pa so veljavne, dokler ne poteče njihov rok veljavnosti, to je najkasneje do avgusta 1958. Nove prepustnice bodo veljale za eno leto. Prošnje se vlagaijo na navadnem papirju pri policijskem komisariatu v kraju' stalnega bivališča pnrosilca. Prošnji je treba priložiti dve fotografiji, ki ju je treba overoviti. To storijo n ■ županstvu, na policijskem komisariatu ali na vsaki orožniški postaji. Po novih določilih Tržačani potujejo lahko po vsem ozemlju koperskega in sežanskega okraj r ir to preko vseh obstoječih blokov. Se vedno pa veljajo predpisi, da se je treba vrniti skozi isti prehod, skozi katerega je potnik odšel.
! MEHANIČNA DELAVNICA IN TRGOVINA RADIO - APARATOV i ŠIVALNIH STROJEV - DVOKOLES ITD.	
T vrdka	KNEZ WALTER
	želi srečno novo leto 1958 !
TELEFON 22-523	NABREŽINA
(pekarna in slaščičarna
Trost
cCrst - Ulica §innastica
PEKARNA = SLAŠČIČARNA IN TRGOVINA JESTVIN	
Zora	Cok
želi srečno novo leto 1958 ! OPČINE« Narodna ulica •	
stic, mu je dejal: »Vsa čast lirvatskim kmetom za njih moško zadržanje ob izbruhu pravkar končane vojne! Ko so me avstrijski žendarji gnali vklenjenega kot zločinca iz Motovuna na železniško postajo, me je italijansko prebivalstvo zmerjalo in sramotilo, hrvaški kmetje pa so me spoštljivo pozdravljali kot poprej in mi želeli, da bi se živ in zdrav kmalu vrnil domov.«
Za kar pa se je zgodilo v onih štiridesetih 'dneh partizanske zasedbe na Tržaškem in Goriškem, ni odgovoren slovenski narod. To je bila partizanska komunistična vojska, ki je nastopala proti idejnim nasprotnikom z enako cinično brezobzirnostjo kot so postopale italijanske komunistične partizanske čete na severu Italije, kjer je bilo na sto in sto tisoče žrtev. Pri tragičnem poglavju o zloglasnih kraških jamah pa naj bi italijanska javnost že enkrat pričela upoštevati, da je tudi na sto in sto Slovencev našlo v njih nasilni grob.
Resnica mora na dan v korist miru in sprave med tukaj živečima narodnostima. Čas bi že bil, da bi merodajni državni čini tel ji uvideli in uvaževali to dejstvo ter se končno sprostili miselnosti 19. stoletja o šovinističnem nacionalizmu.
J. A.
f Viko Rudolf
V Črnem vrhu nad Idrijo je po dolgi in zavratni bolezni umrl gospod Viko Rudolf, plemenit človek, zaveden Slovenec, vzoren gospodar in požrtvovalen kulturni delavec. Tudi -a časa najhujšega fašističnega zatiranja slovensko kulturno življenje v prelepi gorski vasici ni zamrlo. Gospod Viko je' vodil pevski zbor in organiziral kulturne prireditve. Cmo-vršcem je bil požrtvovalen svetovalec in nesebičen pomočnik pri reševanju težav današnjega vsakdanjega življenja.
Med bratomorno državljansko vojno mu je domačija z vsemi gospodarskimi poslopji do tal pogorela. Le z največjimi napori si je postavil nov domek. Hudo trpljenje, požigi in zapori so zlomili njegove življenjske sile. Crncvršci in premnogi drugi Slovenci bodo vrlemu možu ohranili časten spomin.
Preostalim svojcem, in sorodnikom maše najiskrenejše sožalje !
+
Umrl je naš predragi
Viko Rudolf
posestnik
Pogreb je bil na Štefanovo 1957 na domačem pokopališču v Črnem vrhu nad Idrijo.
Manira, soproga; Andra,, hčerka Tinka Brat-..na, in Anica Vrtovec. 'S-eistri ini ostalo; s-cirodistvio-.
Crni vrh nad Idrijo, Idrija, Ajdovščina, Gorica, Trst
Uredništvo in uprava: Tr-st, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Go--riško- uredništvo: Go-rica, Riva Piazzutta 18-1. CENA:	posamezna številka L 30.—
Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— — let.no L 1000,— Poštni čekovni račun: T-rst št. 11-7223
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d. v Trstu
IOSIP 1ER1AN
TRGOVINA JESTVIN
v Trstu ul. Bajamonti 11 :in v Dolini	t
PEKARNA
v Trstu ulica Com-bi
POZOR!,
O Potne liste in vizume
Z
o
R
AGENCIJA CELERITAS
TRST- Ulica Machiavelli 13 - Tel. 31-404
,uradne -lis-time, prevode v ta iz tujih jezikov, overovilijemije uradnih aktov in prošnje -za prehod- iv cotno Koper tepotnuje v najkrajšem čaisu
ANAGRAFSK-E LISTINE PA IZPOSLUJE 2E V TEKU DNEVA
VSE ZA MAJHEN HONORAR!
TVRDKA
V' v
KERZE
USTANOVLJENA L. 1866 TRST
Piazza S. Giovanni I, Tel. 35019
TRG O VINA
NA DROBNO IN DEBELO
o Električni hladilniki: Originalni FRIGIDAIRE, PHILIPS, LEC, ZEN-ITH, ZOPPAS, IGNIS itd.
o Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik na vsa goriva-
o Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (i,nox.) jekla itd.
o Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, RiIBER, Hcover, Aeg itd. grelci za vodo
o Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala
O Lestenci ter vseh vrst električnih luči klasične In moderne oblike
Priporočamo obisk pri tvrdki K EK ŽE predno nabavite katerikoli predmet za Vaš dom