Št 159 V Ljubljani, torek dne 9. avgusta 1910. Leto 1. : Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlštvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K18—, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1‘50. Za inozemstvo celoletno K 28—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Kdo je kriv? Predmet večne brige italijanske vlade je .utrjenje" zveze med Avstrijo in Italijo. Tako nam vedno zatrjujejo naši neljubi prijatelji tam za črnorumenimi koli in mi, to se pravi, avstrijski ministri v svoji modrosti verjamejo vse do pike kakor na evangelij, vsi ministri pa doli do najnižjega uradnega patrijota, ki prisega na avstrijsko zmagonosnost, oprt na sijajne izkušnje. Italijani nam s sladkim usmevom lažejo o prijateljstvu in tu se jim vse verjame. Kako se jim ne bi zaupalo in pustilo njihovega odkritega delovanja v nemar, če so pa »zavezniki", ki so se sporazumno z Nemčijo oklenili Avstrije le za to, da jo podprejo in pospešijo nje razvoj ? . . . Razsodnemu človeku dajo dogodki zadnjih časov misliti. Bojeviti govori italijanskih generalov, pomembna namigavanja visokih državnih uradnikov, umešavanje ministrov v notrajne avstrijske kulturne zadeve, kakor slučajno pogosto prekoračenje avstrijskih državnih mej, gradnja utrdb napram Avstriji, vse to, kakor dejstvo, da deloma tudi Avstrija obrača Italiji enako pozornost, kaže, da je zveza neverojetno ohlapna in razmerje hinavsko. Sedaj gradi Italija na Monte Baldu, na najvišjem brdu nad Gardskim jezerom močno trdnjavico, ki bo imela štiri oklepne stolpe, kateri bodo popolnoma lahko nadvladali sosedne avstrijske soteske. A to še ne zadostuje; tudi utrdbe krog važne pozicije Santa Viola se pospešeno gradijo in tudi to še ni vse, s čemur bi italijanski prijatelj vidno dokazoval svojo ljubezen Avstriji. Na planinah pri Asiagu v tako-zvanih sedmih nemških občinah se gradi ravno tako več utrb, ki bodo lahko onemogočile, da bi se Avstrijci mogli le nekoliko približati. Roka v roki s tem napreduje izgradnja italijanske železniške mreže na goratem severnem delu. Italijanski generalni štab zahteva popolnoma neodvisno progo za severno Italijo, potom katere bi postala Bologna, oziroma Treviso važna križišča. Če bodo izvršene te železniške proge, bode imel polotok tri glavne železnice, ki se bodo stekale v Trevisu. To so tako resni dogodki, da jih moramo v celotni sliki navesti, tembolj, ker vladajo o njih nekod nad vse zmešani pojmi. „Grazer Volksblatt" je v eni zadnjih številk govoril o trozveznih razmerah, pa je *a koncu zlobno neumno pridal, da še zato ne bomo imeli tako kmalu dalmatinske železnice, ki bi nekoliko paralizovala delovanje tudi na morju ne podcenljivega .zaveznika", ker je slovanska obstrukcija vprašanje onemogočila za daljši čas. Tako govori list, ki hoče biti rešeni A vendar je precej znano dejstvo, da so želez, zveze že skoro tri leta »zasigurane". V seji državne zbornice dne 16. oktobra 1907 je že minister predsednik baron Beck žel obilo po- hvale, ko je omenil, da bode oktobra 1910 dogotovljena proga Novo mesto-Karlovec, Ogulin—Knin v Dalmaciji pa decembra 1911. Tega vsega sedaj prav nikjer niti sledu ni in vsega so krivi — Slovani! Oni Slovani, ki so obstruirali skoro tik pred onim trenutkom, ko bi morala biti gotova ona železnica, o kateri še ni bilo ne duha ne sluha za časa njihove obstrukcije. Vlada je že dne 22. novembra 1907. leta stavila predlogo za gradnjo dalmatinske železnice in na čudovit način so jo v državni zbornici tako hitro obravnavali, da se je tretje čitanje vršilo že 17. decembra 1907. Ko je nato pristala še gosposka zbornica, so objavili predlogo kot zakon. To se je zgodilo 2. aprila 1908. Ogrska vlada je pa bila tista, ki je gradnjo omenjene železnice zavlekla in končno še popolnoma odložila, ne da bi se bilo avstrijski vladi zdelo količkaj vredno, Ogre opomniti na dolžnosti, ki so jih dogovorno sprejeli. Sedaj pa pride ista ogrska vlada s predlogo, ki obeta indirektno zvezo povprek po Bosni, kar ni nič drugega kot podlo roganje dogovorjenim točkam. Graško glasilo se le naj na ta naslov obrne. Obstrukcijo proti strate-gično važni železnici, ki bi bila za slučaj .nesporazuma" z jugozapadnim .zaveznikom" neobhodno potrebna, dela ogrska vlada in naša vlada trpi vse, pa naj Madjari tudi po vsej sili skušajo uničiti državo. Avstroogrskih neuspehov niso krive obstrukcije trpečih narodov, ampak nezmožne vlade. Iz slovenskih kngev. Iz Kamnika. Slavnost narodnih društev v Kamniku v prid .Društvenemu domu" se je vršila v nedeljo pop. ob obilni udeležbi. Prisostvovali so šmar-tinski pevci pevskega društva .Zvon". Na kolodvoru jih je sprejel župan g. dr. Kraut z narodnimi društvi .Čitalnico", .Liro" in .Sokolom". Na čelu veseličnega odbora je stala gospa dr. Krautova, ki so ji požrtvovalno pomagale kamniške krasne dame in gospodične. Pevsko društvo .Zvon" je nastopilo s par mešanimi zbori, ki so želi burno pohvalo. Nastopila je seveda tudi naša neutrudna .Lira", ki je znana širom domovine. Pozabiti ne smemo mestne godbe. Zabava je bila jako živahna in je tudi dež ni mogel premotiti. Žal, da je vrli .Zvon" moral oditi že ob 9. uri na kolodvor. Občinsho z godbo na čelu jih je spremilo in se poslovilo v več prisrčnih govorih od milih gostov. Fetrajnarji v Kamniku imajo ta mesec v sedaj farovškem predrago z ljudskim denarjem kupljenem Krištofovem poslopju nekako veselico. Društvo s samo-nemško komando se je ponižalo do dvojezičnih (!) vabil. Od naprednih Kamničanov prireditelji te .fetrajnarske" slavnosti ne smejo pričakovati, da se je kak zaveden naprednjak udeleži. Naj se je udeležita kočevski Kreše in njegov zvesti pobratim .lepi" dekan. Kamniški gasilci se že pridno pripravljajo na ljubljanske slavnosti, ki se jih udeleže v velikem številu. Domača slavnost kamniškega Sokola se je vršila v nedeljo popoldne, ko so se porazdelila med najboljše telovadce naraščaja darila za prvenstvo pri tekmah sokolske župe. Bila je to pristna prisrčna slavnost. Udeležil se je je ves .Sokol". Govorila sta brat načelnik Polak in brat vaditelj naraščaja L uš in, ki je po-vdarjal osobito, da se naj naraščaj ne odlikuje le po vzorni telovadbi, temveč tudi po vzornem življenju in vedenju, da se že na prvi pogled pozna bodočega Sokola. Slovanski Jug. Tomašičev program. Koalicija je zastonj popuščala napram Tomašiču. On je ostal trd in neizprosen, ker hoče izvesti svoj program. In deloma je zato že dobil dovoljenje hrvatskih strank. Tomašič hoče tudi na Hrvatskem ustvariti enotno stranko, kakor se je na Ogrskem umaknila koalicija delavni stranki. Ta teden ima biti razpuščen sabor in potem se začne Tomaši- čeva slava. Ban hoče nagodbo iz leta 1868. in izvedenje vseh njenih točk, nadalje ima na srcu gospodarsko dvignjenje Hrvatske in bratsko razmerje s Srbi. Vsa sedaj obstoječa strankarska glasila se naj stope v eno novo. Zvarjenje nove stranke prične že te tedne in če se mu vse posreči, bomo lahko govorili z možem železne energije. No, program ni baš tako slab in od ene poštene stranke bi si lahko več obetali kakor od toliko strančic, ki se samo napadajo. •__________. Splošni pregled. Se H razide državni zbor? Neka korespondenca trdi, da se je izrazil ministrski predsednik Bienerth napram enemu voditelju krščanskosocialne stranke, da vlada nikakor ne misli razpustiti državnega zbora. Pač pa je po ministrovem prepričanju več resnice v govorici, ki hoče povečati vladno večino, ker se opira na željo dalmatinske skupine in morda Plojeve (?) čete in čeških katolikov, koji koprnijo po večji svobodi v slovanski kuriji. Odločilnega pomena pa so zopet Poljaki, ki so uprav nepreračunljivi. Poljski klub se bode pač najbrže vzdržal, a če bode pri glasovanjih tako razcepljen kakor je bil v zadnjem zasedanju, bo nastala v vladni večini velikanska vrzel, katero bi mogla zamašiti samo slovanska unija. Minister misli, da bi omenjene ločine rade vstopile v vlado, o čemur seveda nikdo ne dvomi. Če pa Bienerth sodi, da bode lahko delal s slovanskimi glasovi proti Slovanom, se pa moti. Navzlic .ministrovim" mislim pa zatrjuje nemškočeška korespondenca, da bode zbornica jeseni takoj razpuščena, če se pojavijo težave. Tlačena Finska. Finsko vprašanje zna zopet kmalu stopiti v drugi stadij, ker namerava ruska vlada po poročilih finskih listov sklicati za 15. september deželni zbor, ki bode potem volil finske zastopnike za dumo in državni zbor. Finski zastopniki pa se tej ruski zapovedi ne bodo najbrže niti odzvali, ker se splošno sodi, da novi zakon kljub temu, da ga je senat objavil, ni veljaven. Kaj bo ta ruska vlada za ta slučaj odredila, se še ne ve; od ene strani se jej priporoča, naj se ne briga nadalje za protivljenje Fincev, ki si s tem samo škodijo, radikalna struja med Rusi pa zahteva poseben zakon, po katerem bi bil car upravičen imenovati izmed Fincev zastopnike za dumo ... Tu ti Rusi hočejo biti moderni ljudje in s tem si hočejo nakloniti nezadovoljen narod. To je že skoro cela kopija nemške kulture. Diktatura v Perziji. Koncem prošlega tedna je bila izdana prepoved nositi orožje, katero zahtevajo oblasti, da se odda tekom 48 ur. V soboto bi že bil moral vsakdo oddati orožje in pri komur bi policija našla orožje po postavnem roku, proti temu bi se postopalo z vso strogostjo. Vlada bo uporabila vsa sredstva, da uduši vsak pokret. Vsak poizkus protivljenja se kani kaznovati z javnim šibanjem, če bi se pa kdo drznil upreti z orožjem v roki, ga doleti smrtna kazen. S tem pa še ni izčrpan .program". Vlada je razpisala tudi darila za one, ki bi naznanili, kdo ima skrito orožje. Da si bode bolj sigurna svojih uspehov, je tudi zelo omejila zbo-rovalno pravo in namenila primerno najhujše kazni za tiskovne prestopke. Najstrožje se izvajajo novi predpisi v glavnem mestu Teheranu. Dnevne vesti. Lepo priznanje za klerikalce. Včeraj dopoldne so stali trije Nemci na takozvanem .Razgledu" v tivolskem gozdu in opazovali krasno lego mesta Ljubljane. Eden izmed tujcev reče proti drugemu: .Schau, Laibach hat aber wirklich eine wunderschčne Lage." Takoj nato se oglasi tretji Nemec Ljubljančan in v prav zaničljivem tonu pravi: .Leider, dafi die Stadt windisch isti Aber mit der Zeit wird’s schon besser werden. Wir haben ja die Klerikalen jetzt vollstandig in unseren Handen. Res lepo priznanje za naše klerikalce 1 Brez komentarja! WormovI plakati. Znano je, da poznamo v Ljubljani samo samoslovenske LISTEK. MK34EL ZŽVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [61] Dva stražnika sta vstopila, vsakteri s smolenico v roki. Naposled se je postavilo predenj troje mož v dolgih haljah in s krinkami na obrazu. Na hodniku je Ragastens zagledal vsepolno pik in halepart: dvanajst vojakov je stalo pripravljenih, da se vržejo nadenj ob najmanjšem znamenju. Eden izmed trojice s krinkami je stopil korak naprej, drugi pa se je pripravil k pisanju. »Vi ste vitez de Ragastens?" je vprašal prvi. .Da, gospod ... in vi?“ .Jaz sem sodnik najvišjega sodišča, ki izreka brezpri-zivuo sodbo v imenu pravice papeške in pravice božje, iz katere izvira. Obtoženec, vi ste prišli v Italijo, da bi sejali veleizdajstvo proti našemu Svetemu Očetu in njegovi sveti rodbini." .Prišel sem v Italijo, da ponudim Cezarju Borgiu pošten meč v pošteno službo," je odgovoril Ragastens. .Priče izpovedujejo, da so bili vaši nameni daleč od cilja, ki ga navajate . . . Toda mi nočemo tehtati vaših misli ... Mi vzdržujemo proti vam samo obtožbo zaradi umora ..." .Zaradi umora?" je vzkliknil Ragastens, bolj osupel kakor prestrašen. »Vi ste zvijačno, zavratno in izdajalsko umorili njegovo Svetlost Francesca Borgia, vojvodo Gandijskega .. .* Ragastens, ki je izprva hipno okamenel vsled te nepričakovane obtožbe, je naposled skomizgnil s pleči. .Kaj odgovarjate na obtožbo, izrečeno proti vam? ... Vi molčite . . .“ »Molčim zato, ker je ta obtožba brezmiselna. Morilca poznate vi nemara enako dobro kakor jaz. Do te minute sem še dvomil o tem, kar se mi je zdelo, da sem videl... dvomil celo nad pričevanjem svojih lastnih zdravih čutov ... Zdaj vidim, da se nisem motil. Povejte njegovi Svetlosti Cezarju, da kadar bo zopet koga zaklal, naj skrbno odstrani krvave, sledove." Človek, ki je stal na sodnikovi desnici, se je stresel od silnega razburjenja. »Zaman poskušate varati pravičnost s svojimi strašnimi lažmi," je naglo povzel sodnik. enkrat vas vprašam: ali morete dokazati, da niste zabodli Francesca, vojvode Gandijskega?" Ragastens je pričel tiho požvižgavati napev neke lovske pesmi. .Zapišite, da obtoženec priznava!" je kriknil sodnik. .Zapišite tudi, da najvišje sodišče nesramno laže," je odgovoril Ragastens. Sodnik je brez odgovora naglo vzel list papirja, ki mu ga je pomolel tovariš pisar in je začel urno brati njegovo pisanje. Sklenil je z besedami: »Obsojenec, sodba se izvrši čez tri dni odloga. Tri dni imate torej časa, da|se priporočate usmiljenju božjemu . . .“ „In vi imate vse svoje življenje čas, da izkušate oprati svojo vest zločina, ki ga delate nad mano." Nekaj trenotkov nato je bil Ragastens zopet sam. To zasmehovanje človeškega pravosodja se je bilo izvršilo s takšno naglico, da se je vpraševal, ali ni morebiti sanjal. Toda kmalu si je mogel do pičice obuditi spomin o tem čudoviščnem prizoru. Celo besede obsodbe so se z zagonetnimi odmevi ponavljale v njegovem ušesu: .Obsojen, da se ga v najzadnjo celico vrže, kjer dvanajst ur ostane, da se more v njegovi pokvarjeni duši kesanje naseliti . . . Odtod se ga živega ali mrtvega vun potegne in se mu na javnem prostoru obedve roki za pestjo odseka; istotako se mu po zapriseženem krvniku na kladi pravice glava s sekiro ali z mečem odrobi. . . Vrhutega je obsojen, da se ga dva dni po eksekuciji ob kolu sramote na pogled postavi ..." Kakšna je bila ta najzadnja celica, o kateri je govorila obsodba? Ragastens je ni poznal. Nasprotno pa je jako dobro razumel, da mu ima krvnik odsekati glavo. In njegove misli so se po vsej sili vračale k Cezarju Borgia ... .Bogme, spodobnega gospodarja sem si bil izbral!" je mrmral sam pri sebi. .Prišel sem, da bi se naučil slavnih del . . . pa mi daje pouk v zavratnem morilstvu. Lepa reč 1“ XIX. Rosa. Bralec se morebiti spominja, da je Rafael Sanzio po ropu svoje mlade žene tekel v ghetto, da bi obvestil Mago o tem, kar se je zgodilo in da ni več našel Rositine krušne matere v njenem stanovanju: izginila je bila. ... Ko je Rafael tisto noč odšel in odvedel Rosito za vselej s seboj, stara Rosa pa se je bila umaknila v dekličino čumnato, jo je z vso silo zagrabil obup. .Zdaj sem sama . . . sama na svetu 1 Sama z mislijo o svojem prokletstvu . . . sama s svojim maščevanjem!" (Dalje.) ulične napise. Toda Nemci se ne morejo in tudi nočejo temu privaditi. Ko je nemški trgovec Worm izdal po Ljubljani nemške plakate, na katerih je bil označen »Mestni trg“ kot »Rathausplatz", je poslal župan na policijski urad dopis in zahteval, da se morajo ti lepaki odstraniti, ali pa prelepiti nemška ulična označba s slovenskim edino-veljavnim imenom. Toda kljub temu se to še do danes ni izvršilo. Čemu ta malomarnost in površnosti Nagrada najditelju Rožlčeve glave. Svoj čas je »Jutro" obljubilo — za slučaj, da nihče drugi ne bi hotel ničesar žrtvovati za to — primerno nagrado onemu, ki bi našel Rožičevo glavo. Glavo sta res našla dva orožnika, ki naj nam pošljeta svoja naslova, da moremo svojo obljubo izpolniti. Prosimo pa rodoljubne Slovence, da bi nam pri tem pomagali, ker mi smo računali na to, da bo še kdo kaj žrtvoval v ta namen in ne naš list sam. Čimvečji bodo torej prispevki, temvečjo nagrado dobita najditelja Rožičeve glave. Nunskega kaplana Jarca ne marajo več v kloštru. Možu se je pri brumnih nunah in učenkah tako dobro godilo, da se nikakor noče ločiti od svojega težavnega poklica. Posegel je po zadnjem sredstvu in zdaj pobira po svojih najudanejših učenkah podpise, naj se ga še obdrži v kloštru, ker je tam baje nenadomestljiv. Mož je klical mladenke rad k sebi v sobo. Splošno so se ga deklice zelo bale, tiste pa, ki so se upale k njemu, so dobro shajale in pobirajo zdaj podpise. Pri nabiranju podpisov se silno terorizira. Prizadeti naj se oglase v našem uredništvu. Nedeljski počitek. Znani nemškutarski trgovec Schneider na Dunajski cesti hoče na vsak način postati v Ljubljani popularen. Ni dovolj, da izziva Slovence, od katerih je popolnoma odvisen, vrh tega si dovoljuje še nedopustne stvari. S svojimi vajenci ravna, kakor s kakimi hlapci. Vajenci morajo celo ob nedeljah od 8. do 11. premetavati železo. Ali je to morebiti nedeljski počitek. Opozarjamo slavno obrtno oblast na ta slučaj in pričakujemo, da bo ukrenila v tej stvari tudi vse potrebne korake. Tudi vajenci so potrebni nedeljskega počitka. Slovenski narod! Zgodovina nas uči, da se je pred večstoletji nastanila četa germanskega naroda na slovenskih tleh, kateri so dobili ime Kočevarji. Ne zanimalo bi nas veliko za te privandrance če bi ostali mirni med jugoslovanskim narodom, kamor jih je osoda privedla. Ali počenjanje Kočevarjev v zadnjih letih nas je privedlo do odločilnega koraka. Ni zadosti, da se v njihovih germanskih šolah potujčuje stotine slovenskih otrok. Ni zadosti, da prejemajo od ljube avstrijske vlade lepa darila, dočim se Slovenci zadovoljimo s prazno obljubo. Tudi ni zadosti, da demolirajo slovenske hiše, ampak nevarni so postali za splošno Slovenstvo v Kočevju in na meji. Mirne Slovence vedno in povsod kruto napadajo. Da se saj nekoliko prepreči kočevarsko drvenje, postavili smo si Slovenci v Kočevju trdno nepremagljivo stražo „Sokola“. V nedeljo dne 31. julija se je izvolil pripravljalni odbor in pravila sp že odposlana c. kr. vladi v odobrenje. Čvrsto sicer hoče stati straža in varovati slovensko posest, a ta čila straža nima strehe, kjer bi se urila in pripravljala za večji razvoj. Sklenili smo naprositi zavedne rodoljubkinje in rodoljube po vsem Slovenskem, da priskočijo v odločilnem koraku na pomoč zvestim brambovcem, da si bodemo zamogli v najkrajšem času postaviti prepotrebni »Sokolski dom". Če bi ne bil nikjer potreben »Sokolski dom", — je potreben v Kočevju. To je sprevidel lahko vsak Slovenec, katerega je kedaj pot peljala črez kočevsko pokrajino. Sokol v Kočevju ne bode imel samo naloge telovaditi, ampak njega sveta dolžnost bode tudi, prebuditi in na pravo pot privesti že potujčene Slovence osobito njih deco na kočevskem otoku. Nadejamo se, da nam bodo bratski rodoljubi priskočili na pomoč in utrdili sokolsko misel v Kočevju. Vsaki Slovenec naj položi kamen na temelj našemu »Sokolskemu domu“. Denarne prispevke sprejema pripravljalni odbor kočevskega Sokola v Kočevju. Na zdarl Modra kri! Pred par dnevi se je vršila pred kazenskim sodiščem v Postojni jako interesantna obravna. Gospod z modro krvjo se je moral zagovarjati radi prestopka proti varnosti časti, ker je razžalil uglednega meščana, kateri se je potem drznil visokega gospoda tožiti. Modra kri je obsojena na 50 K globe ali 48 ur zapora. Pa to naj bi še bilo, saj se zgodi lahko vsakomur kaj podobnega. Povemo le, da je ta gospod vzel za zagovornika načelnika kranjskih Nemcev dr. Eggerja iz Ljubljane. Njegov oče je ponosen Slovenec, bil je leta 1878 ljubljenec fantov v Bosni in je celo spisal znano knjigo »Slovenski fantje v Bosni", no, naš gospodek pa misli, da vsakdo, ki ima modro kri, mora biti že tudi strammdeutsch — saj drugače plemenitost ni pristna. Hajl! Conditorei und Kaffe R. Kirbisch se priporoča slavnemu občinstvu, posebno pa slovenskim narodnim damam in gospodičnam. Za C. M. D. Pri odhodnici g. Mr. Ph. Gjure Smičiklasa nabrali njegovi prijatelji 15 K za Cirila in Metoda. Za Cirilmetodarljo je v veseli družbi v Marčanovi gostilni nabral Fr. M ... p K 6-40. Telefonska govorilnica na glavni pošti je od 9. t. m. nadalje podnevi v pritličju, ponoči pa in ob nedeljah in praznikih kakor doslej, v II. nadstropju. Dohod iz Prešernove ulice št. 11. Slovanski gasilski zlet. Udeležba na slovanskem gasilskem zletu dne 13., 14 in 15. avgusta bo tako ogromna, da so ljubljanski hoteli že danes vsi oddani in tudi privatnih stanovanj ni mogoče več dobiti, pač pa je po šolah pripravljenih več ležišč, ki so še na razpolago. Obedi po hotelih in gostilnah so naročeni le za tista gasilna društva, ki so doslej za to prosila osrednji odbor. Gasilna, zlasti slovenska gasilna društva opozarja osrednji odbor, naj svoj prihod takoj naznanijo ljubljanskemu gasilnemu društvu, obede pa naj društva naročijo sama, in sicer neposredno pri gostilničarjih, kjer hočejo obedovati. Stavka tesarskih pomočnikov v Ljubljani traja še vedno. Tesarski pomočniki zahtevajo kot najmanjšo dnevno plačo 3 K 40 vin., potem 20o/ono, prihodnje leto 10°,Ono in konečno še 5°/0no zvišanje plače. Dalje skrajšanje delavnega časa na 9'/2 ur, doklade za one pomočnike, ki delajo izven obratnega kraja, prvi maj kot prost dan in poldnevni delavni čas pred velikonočnimi, binkoštnimi in božičnimi prazniki. Ker med mojstri in pomočniki ni prišlo do spora-zumljenja, se bo najbrže stavka končala s fiaskom. Delodajalci, ki smatrajo stavko za kršenje pogodbe, bodo pomočnike pri okrajni bolniški blagajni in pri zavarovanju proti nezgodi odglasili in jim vrnili delavske knjižice. Posojilnica na Sv. Trojici^pri Cerknici pred konkurzom. Neka Skrjanc iz senožeškega okraja je imela veliko zaslombo v svojem ljubčku župniku Bajcu. Ta je imel glavno besedo pri posojilnici v Sv. Trojici nad Cerknico in je iz njene kase kar na slepo posojal Škrjanki, omoženi svoji ljubici. Udeležene so razne klerikalne poso- jilnice, pa tudi nekateri trgovci. Škrjanka pride v zapor, Bajc pa zasluži, da ga na mestu zaprd. V Ločniku na Goriškem je propadlo klerikalno konsumno društvo. Člani imajo precejšne izgube. Avtomobilska poštna zveza se namerava oživotvoriti med Sv. Lucijo, Tolminom in Bovcem. Pozneje se podaljša do Trbiža. Iz Soče so potegnili truplo Emilije Lozer, učiteljice iz Trsta, ki se je bila pred 3 tedni utopila pri kopanju v Idrijci pri Sv. Luciji. Laški liberalci prodirajo zmagonosno v Furlaniji. Kakor znano so imeli laški klerikalci celo Furlanijo do pred kratkim v oblasti. Zadnji čas pa jim odjemajo liberalci občino za občino. Ni dolgo temu, ko je padlo v njihove roke mesto Gradež, ki je bila trdnjava klerikalcev. Sedaj so se spravili nad drugo klerikalno trdnjavo Akvi-lejo, kjer skoro gotovo tudi zmagajo. Lahi se čudovito otresajo klerikalnih frazerjev in izkoriščevalcev ljudstva. Goriški Slovenci naj bi se učili od sosedov! Najdeno. Meseca majnika t. 1. se je našla na cesti od Ljubljane do Studenca zlata ženska ura s srebrno moško verižico. Kdor jo je izgubil naj se oglasi pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Na skupščino „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev44 v Novem mestu so došli sledeči brzojavni in pismeni pozdravi : Bel g rad. Želimo, da Vaš rad urodi dobrim plodom na korist naroda in šaljemo bratske pozdrave. Predsjednik učiteljskog udruženja, Blagojevič. Bel g ra d. Čestitam rad i šal jem bratski pozdrav. Stanojevič, urednik »Učitelja". Beljak. Naprednemu učiteljstvu »Slava!“ Cerklje. Jugoslovanskemu naprednemu učiteljstvu pošiljam iskrene pozdrave z živo željo, da si s pripomočjo vseh odkritosrčnih prijateljev učiteljskega stanu kar najhitreje pribori tako gmotno stanje, kakršno kot pijonirstvo omike in prosvete po vsej pravici zasluži. Ivan Hribar. Dol. Logatec. Če Vas vse zapusti, mladini so z Vami. V skupnem boju priborimo lepšo bodočnost. Za »Izobraževalni klub" predsednik Ribnikar. Dol. Logatec. Prve širitelje ljudske prosvete pozdravlja in želi njihovemu važnemu zborovanju največ uspeha. »Zveza slov. izobr. društev" v Ljubljani. Gorica. Zadržani na kmetijskem tečaju v Gorici izrekajo solidarnost, želeč najboljših uspehov, ravnatelj Štrekelj, Črnigoj, Jereb, Pavlica, Merljak, Mermolja, Križman, Urbančič, Blaša, Rojic, Bratina, Marcelja, Stresa, Banbar, Fakin, Arko, Trebse, Mavrič. Kranj. Orkester »Sloga" v Kranju iskreno pozdravlja zborovanje, želeč mnogo uspeha. Ljubljana. Pozdravljamo skupščino učiteljstva, ki požrtvovalno izobrazuje narod in s svojim uspešnim sodelovanjem v zadružništvu pospešuje gospodarski napredek. Zveza slovenskih zadrug. Ljubljana. Zbrano slovensko napredno učiteljstvo pozdravlja, želeč mu mnogo uspehov v borbi za pravico Uredništvo »Jutra". Ljubljana. Radi nepričakovanih ovir zadržani, čutimo z Vami, želeč Vam mnogo uspeha. Akad. fer. društvo »Sava". Ljubi j a n a. Naprednemu učiteljstvu želimo najboljši uspeh. Vstrajajte trpini v hudem boju zoper krute zatiralce. — Viš-nikar. Ljubljana. Vam, ki ne klonite svojih tilnikov moj najsrčnejši pozdrav. Značaji so bili, so in bodo spoštovani. Nazdar! Dr. Oražen. Ljubljana. Narod bez školy nema budočnosti. C. kr. geometer Didek. Ljubljana. Učitelji vojaki v Ljubljani pozdravljajo zborovalce. Le pogumno naprej po začrtani poti. Ljubljana. Boriteljem za svobodo in napredek kličemo pogumno: Naprej! — Odpadnikom fej! Ljubljanski napredni starini. Ljubljana. Z duhom pri Vas. Uči-telji-vojaki pri 17. pešpolku. Ljubljana. Zadržana osebno se udeležiti se zborovanja, pošiljata, želeč zborovanju najrealnejših uspehov, iskrene pozdrave. Dr. Novak, dr. Triller. Ljubljana- Nevstrašenim boriteljem za narod in napredek, kliče pogumno: Naprej! Narodno napredno cirilmetodarsko omizje pri Ježu. Ljubljana. Masaryk pedagog. Živelo slovensko učiteljstvo in njegova organizacija. Učitelj Didek, Čedny. Nabrežina. Družinsko zadržan v duhu z Vami. Gaharija Silvester. Ormož. V duhu z Vami. Bog vas živi do snidenja! Porekar. Postojna. Vam vzgojiteljem slovenske mladine kličejo iz dna srca: Ne udajte se! Postojnska napredna društva. Narodno gospodarstvo. Premovanje konj. V Št. Jerneju na Dolenjskem v sredo 27. julija 1910. Izmed šestdeset (60) prignanih kobil je bilo triintrideset (33) premovanih. V prvem oddelku (kobile z žrebeti) so dobili državne premije s srebrnimi svetinjami sledeči gospodje: Franc Zupančič iz Rakovnika 60 K, Jos. Hribar iz Vel. Gabra 50 K, Franc Repsel iz Št. Jakoba 40 K, zadružna darila so dobili sledeči gg.: Anton Šlajpah iz Mokronoga 30 K, Franc Kerni, Sv. Križ pri Kostanjevici 30 K, Franc Starič, Rakovnik 20 K, Franc Penca, Mokronog 20 K, Alojzij Globevnik, Šmarjeta 20 K, Josip Košak, Mirnapeč 20 K, Ivan Dev, Mokronog 20 K, Alojzij Vehovec, Žužemberk 20 K V drugem oddelku (mlade zaskočene kobile) so dobili državne premije s srebrnimi svetinjami sledeči gg. Franc Turk, Ostrog 60 K, Josip Kalin, St. Jernej 50 K, Franc Repsel, Št. Jakob 40 K; zadružna darila: Janez Krhin, Gradišče, Alojzij Bukovec, Vel. Loka, po 30 K, F/anc Fabjan, Gradišče, Vodopivec, Anton Špendal, Biš-kovas, Janez Majcen, Št. Janž, Rudolf Smola, grajščak na Grabnu, Peter Trojava, po 20 K. V tretjem oddelku (eno-, dve- in triletne žrebice) so dobili državne premije s svetinjami gg.: Alojzij Šlajpah, Vel. Loka 60 K, Janez Gliha, Vel. Loka 50 K, Janez Trojin, Ostrog 40 K, zadružna darila : Franc Repsel, Št. Jakob 30 K, Janez Vrtačič, Pristavica 30 K, Franc Rebsel, Št. Jakob, Fr. Turk, Ostrog, Ingnacij Knez, Koludrje, Alojzij Pleskovič, Bistrica, Matija Miklavčič, Maharovec, Franc Novak, Brezen, J. Avsec, po 20 K. V Novem mestu v petek dne 29. julija t. 1. Izmed 32 prignanih kobil je bilo 23 premovanih. V prvem oddelku (kobile z žrebeti) so dobili premije sledeči gg.: Jos. Košak, župan v Mirni peči 60 K in srebrno sve- Mali listek. ARNOŠT WINDISCHER: Moji spomini. (Dalje.) Zvečer sem Sel med svoje najljubše prijatelje in tovariše v sokolsko telovadnico med brate Sokole. Z navdušenjem so me vsi pozdravili, jaz pa sem šel med nje in se jim zahvalil. Skočil sem takoj k orodju, da bi preskusil svojo moč, da bi videl, ako so mi kaj opešale mišice v dolgem preiskovalnem zaporu. Skočil sem na bradljo in poskusil stojo. Kakor pribit sem stal, mišice so se mi napenjale in še nikdar v svojem življenju se nisem čutil tako močnega kot ravno danes! Nato pa sem stopil zopet po dolgem času v sokolsko vrsto . . . minul je čas pozorov, nastopilo je redno delo . . . molče smo telovadili, vrsta za vrsto je nastopala ; bilo mi je, kot da stojim v telovadnici, ki sem jo šele pred par hipi zapustil. Po končani telovadbi šla nas je večja družba Sokolov v neko restavracijo, kjer smo se pogovarjali o vseh mogočih stvareh, oni so mi piipovedovali, kaj vse se je zgodilo v onem času, ko sem sedel v pre- iskovalnem zaporu po Ljubljani, pripovedovali so mi razne načrte o sokolskih prireditvah . . . Poslušal sem jih, in najraje bi se razjokal, spomnil sem se, da mi ne bo mogoče, da se udeležim istih ... saj me čaka dolga ječa šestih mesecev. Pripovedoval sem prijateljem vse, česar sem se spominjal, a oni so me tolažili, češ, vsi obsojenci bodo pomiloščeni ob priliki cesarjevega jubileja. — Res se je splošno govorilo po Ljubljani in tudi časopisi so na-migavali, da nas cesar pomilosti! Zato sem bil pa popolnoma miren, vedno sem upal, da se uresničijo te govorice. Gov6ril sem z več ljudmi in vsi so me tolažili: le počakaj drugega decembra, takrat bodete vsi pomiloščeni. Zaupal sem popolnoma tem govoricam in bil skoro prepričan, da nas pomiloste! Z napetostjo sem pričakoval tega dne, nestrpno sem čital časopise, ako najdem kje kaj o ti stvari — a ničesar nisem čital; čakal sem samo jubilejnega dneva. Napočil je jubilejni dan. Pred justično palačo je stal že dolgo časa zagrnjeni spomenik avstrijskega cesarja, in dan jubileja je bil določen za razkritje spomenika. Opoldne bi se morala vršiti slavnost razkritja. Nehote in nevede me je zanesel korak na sedanji »Slovenski trg". Stopil sem v stran, nisem slišal pozdravnih govorov, zamišljen sem gledal pred se, iz misli so me šele predramili glasovi godbe, pogledal sem in v istem trenotku je zdrsnila zavesa raz spomenik. Ljudje, ki so prisostvovali razkritju so se razšli, jaz pa sem počakal še nekaj časa, da se je trg spraznil. Nato sem se približal spomeniku in zamišljen zrl v mramorni kip ... in mislil sem si: danes je torej šestdeset let, kar si stopil na prestol, ali bomo na ta veliki dan pomiloščeni, ko je bilo pomiloščenih toliko in toliko hudodelcev? — V tem trenotku me je prešinila gotova zavest, da mi pove prvi človek, ki ga srečam veselo, novico: pomiloščen si! — Šel sem domov, vse popoldne sem pričakoval pomiloščenj, informiral sem se na vseh straneh, a nihče še ni ničesar vedel, vsi so zmajevali z glavo. Napočil je večer; sedaj sem bil pa trdno prepričan, da je vse zastonj, da naš zločin mora biti kaznovan! »Kdo naj mi pomaga?" sem si mislil, od kje naj pričakujem pomoči? Spomnil sem se, da sem čital nekoč: So ljudje, ki bi nam radi pomagali, pa so preslabotni, ker so Slovenci, zato ne morejo, oni pa, ki bi nam lahko pomagali, ki mirno sede na ministrskih foteljih, pa riam nočejo ali pa ne smejo, ker vse njih delo straži objestni germanski zmaj. In vprašal sem se zopet: »Kdo nam pomaga, kdo nas reši propada ?" Odgovora si nisem vedel ... a mislil sem si: nihče nam ne more pomagati, nihče nas ne more rešiti, nihče nam ne more pomagati, ker nihče ne vidi našega trpljenja, nihče ne čuti z nami. Samo ena sila, samo ena moč je, ki nas more rešiti, ki nam pomore, ta moč in ta sila pa je v nas samih, vedno z nami! In ta sila je naše delo, brezobzirno in vztrajno delo! Sedaj nisem upal na nikako pomilo-ščenje več, bil sem pripravljen, da mirno nastopim svojo kazen. Zaupal sem vase! Želel pa sem si samo, da bi vsi, ki ljubijo svoj rod in svoj jezik, spoznali, da je le v delu rešitev slovenskega naroda . . . In ali pride kdaj dan, ko bodemo Slovenci svoji na svojem, ko se bodo uresničile besede velika nemškega pesnika Heineja: DieWeltdes Slavenvolkes wenn sie e r w a c h t — dann alterndes E u -ropa — gute Nacht. A naenkrat sem se zavedel, da imam pred seboj še velik neplačan račun . . . vsak trenotek stopi lahko upnik k meni in zahteva, da plačam ta veliki račun ... In zakaj naj odlašam, zakaj naj se vedno bojujem s to grozno negotovostjo? Ali bi ne bilo bolje, da s kratkim sklepom, kratkim korakom končam vse? »Plačaj svoj račun," mi je veleval nek glas v duši! In sklenil sem, da ga plačam takoj! __________________ (Dalje.) tinjo, Alojzij Vehovec, Žužemberk 50 K, Fr. Franko iz Mršeče vasi 20 K, Franc Gregorič, Striac 20 K, Jože Opalk iz Zameškega 20 K «n Franc Štravs iz Toplic srebrno svetinjo. V drugem oddelku sta dobila Jože Štukelj iz Zaborška 40 K in srebrno svetinjo ter Ignacij Lendič iz Sterlaca 30 K. V tretjem oddelku gg.: Matija Banič iz Hrvatskega broda 50 K in srebrno sve-tjnjo, Martin Fabjan iz Čadraža 40 K, Franc Crtalič iz Grubelj 30 K, po 10 K so dobili gg.: Franc Cimerman iz Doba, Franc Franko iz Mršeče vasi, Ignacij Lendič iz Striac, Franc Medved iz Krške vasi in Janez Vrbič iz Ostroga; srebrne svetinje so dobili: Jože Smuk iz Pehaje vasi, Janez Lenčič iz Mihovca, Janez Stancar iz Karte-ljevega, Franc Vrtačič iz Zihovega sela, Anton Lovšina iz Bele cerkve, Janez Bregar in Jože Lokar iz Karteljevega. Na teh dveh premovanjih je bilo videti mnogo lepih konj, znamenje, da je dolenjski kmetovalec nadarjen in zelo vnet konjerejec. Vse priznanje v tem oziru pa zaslužijo gospodje Josip Košak, župan v Mimi peči, Franc Zupančič v Rakovniku in gospa Josipina Hribarjeva, gostilničarka v Vel. Gabru, ki so razstavili zares krasne kobile z žrebeti, kakor tudi g. Alojzij Žlajpah, gostilničar v Vel. Loki, ki je razstavil jako lepo mlado kobilo. Razne vesti. * Dr. Crippen ni priznal zločina. Iz Kocbeka poročajo, da je policijski nadzornik Dew odločno zanikal vest, da je dr. Crippen priznal svoj zločin. Sedaj se razpravlja o tem, ali je dr. Crippen zastrupil svojo soprogo, ali ne. Neka drožerija je obvestila policijo, da je dne 5. januarja prodala 5 gramov Lyoscina, katerega zadostuje že dva grama za usmrtitev človeka. Pomočnik, ki je prodal strup, je zabeležil tudi ime in stanovanje kupca, kakor zahteva angleški zakon. Ako se sumnja, da je bil dr. Crippen kupec onega strupa uresniči, bo afera postala še mnogo bolj senzačna. * Pol milijona je pozabil. Iz Budimpešte poročajo, da je v četrtek popoldne neki kontrolor električne cestne železnice našel v vagonu v časniški papir zavit zabojček in ga takoj oddal kondukterju z ukazom, naj ga nese v pisarno, kjer se spravljajo najdene stvari. Toda še predno je vagon prispel na zadnjo postajo, mu v najhitrejšem teku pridrvi nasproti izvošček, iz katerega stopi mlad bančni uradnik in naznani kondukterju, da je pozabil v vagonu paket s 500.000 K, kar je takoj dobil nazaj. Kondukter pa je prejel »sijajno" plačilo — 40 K. * Individualizirale ljudsko-šolskega pouka. Nižjeavstrijski deželni šolski svet je izdal odredbo, katera določa, da se naj v razredu ne poučujejo otroci enake starosti, ampak otroci kolikor mogoče enake nadarjenosti in sposobnosti. Slabeje nadarjeni otroci naj bodo združeni v enem razredu in učitelji naj jim posvetijo vse svoje moči. Poskusi so se baje zelo dobro obnesli. * Esperanto občevalni jezik avija-tlkov na Francoskem. Kakor poroča »Daily Telegraph", govore avijatiki v Mourmelon-le-Grandu med seboj samo v esperantskem jeziku. Idejo je sprožil francoski avijatik Henri Farman. * Požar na ruski torpedovki. Na ruski torpedovki »Dumaj“ v Sevastopolu je v petek izbruhnil požar. Na torpedovki se je nahajalo 12.000 kg eksplozivnega materijala, ki je bil v nevarnosti, da eksplodira. Da prepreči nesrečo, je poveljnik ladje zaukazal, da se mora ladja potopiti, kar se je tudi zgodilo. * Tragedija v boljšem cirkusu. Jako zanimiva obravnava se je vršila te dni pred obrtnim sodiščem v Kolinu. Uslužbenka boljšega cirkusa je tožila za odškodnino. Ravnatelj je razpolagal čez 1000 bolh, izmed katerih je bilo 500 jako izbornih „artistov“. Toženka je imela nalogo, da je hranila celo »umetniško družbo" in jih obiskovalcem cirkusa razkazovala. Vedno je hranila na svojem telesu po 50 ..umetnikov*. Ona toži sedaj ravnatelja za odškodnino, ker je vsled tega zbolela. Sama je rekla: »Gospodje, jaz moram dojiti bolhe z lastno krvjo, ali za 30 mark mesečno, tega ne morem več“. Seveda je cela obravnava poslušalcem nudila jako obilo zabave in smeha. Po dolgem prerekanju in pričkanju sta se po prizadevanju sodnika obe stranki poravnali. * * Spomenik Marku Twalnu v Hei* delbergu. Ameriška kolonija v Heidelbergu je sklenila ustanoviti poseben fond, s katerim bodo pozneje postavili spomenik slavnemu ameriškemu humoristu Marku Twainu. Denar je potom javne subskribcije ie skoro ves nabran. Nujnovejša telefonska in brzojavna poročila. Pred razpustom hrvatskega sabora. Budimpešta, 8. avgusta. Danes se je vrnil iz Išla vodja hrv. ministrstva, dr. Un-kelheimer in prinesel od cesarja s seboj re-skript, v katerem se ban Tomašič pooblašča, da sme takoj razpustiti hrvatski sabor. Ban Tomašič bo še tekom tega tedna sklical sabor na sejo in ga takoj v prvi seji razpustil. Volitve se bodo vršile v drugi polovici meseca septembra in sicer po starem volilnem zakonu, kajti novi volilni zakon stopi v veljavo šele 1. januarija leta 1911. Torej so vse vesti, da se bodo nove volitve vršile po novi volilni reformi, popolnoma neresnične. Ločitev cerkve in države na Španskem. Pariz, 8. avgusta. Tukajšnji listi poročajo iz Madrida, da namerava španski ministrski predsednik Canalejas v jeseni predložiti državnemu zboru predlogo o ločitvi cerkve in države na Španskem po načinu francoske predloge Waldecka-Rous-seau. Predložiti namerava tudi predlogo o ustanovitvi lajiških šol. Ker je španski kralj Alfonz XIII. pred kratkim obiskal francoskega predsednika Fallieresa, se smatra, da kralj popolnoma soglaša s Canalejasovo politiko. Vpoklicanje rekrutov in rezervistov. Dunaj, 8. avgusta. Letos bodo vpoklicani rekruti 27. oktobra, nadomestni rezervisti pa 3. oktobra. Obsedno stanje v Teheranu. Teheran, 8. avgusta. V mestu vlada obsedno stanje. Vse ulice so zasedene od vojaštva. Ljudstvo je odložilo orožje, ker je prišlo do prepričanja, da bi bil vsak upor zaman. Vladne čete so nastavile proti Bap-tiarom in Fidajem topove in pričele streljati s strojnimi puškami. Ob polu 10 uri se je vnel med Fidaji in vladnimi četami hud pouličen boj. Voditelj Fidajev Satarkan je bil v boju ranjen in ujet. Teheran, 8. avgusta. Danes se je pričel v parku Atabek napad na upornike, ki so se takoj udali. Uporniki so bili vsi takoj na mestu razoroženi in bodo prišli pred vojno sodišče. Izgube so na obeh straneh neznatne. Deset oseb je težko, oziroma lahko ranjenih. Bojkotno gibanje proti mesarjem v Iglavl. Iglava, 8. avgusta. Tukaj se je pričelo opažati precejšnjo bojkotno gibanje proti mesarjem. Cene mesa so v zadnjem času zelo poskočile. Splošen bojkot mesarjev nastane najbrže že v najkrajšem času. Aretacija cerkvenega tatu. Bud je je vice, 8. avgusta. Danes ob pol 5. uri popoldne so aretirali znanega cerkvenega tatu Josipa Sprincelja. Našli so še pri njem za 2300 K vrednostij. Izročili so ga takoj sodišču. Umor. Krakov, 8. avgusta. Neki Trud-nowski je danes ustrelil ravnokar iz Varšave došlega učitelja Bybaka. Morilca so takoj aretovali. Trudnowski je izjavil, da je By-baka radi tega ustrelil, ker je bil čisto navaden ruski špijon. Radi zasmehovanja armade. London, 8. avgusta. Danes so aretirali angleškega oficirja Sutorja Timetuta radi znane brošure »Angleški vojni sistem". V tej brošuri je razkril Sutor ves nered v angleški armadi, katero na zelo iročni način zasmehuje. Izročili so ga vojnemu sodišču. Mlad zrakoplovec. London, 8. avgusta. Neki 24 letni Willows je konstruiral popolnoma nov zrakoplov in se žnjim včeraj vzdignil v zrak. Preletel je v desetih urah 139 angleških milj. Nakup novih bojnih ladij v Turčiji. Carigrad, 8. avgusta. Med ljudstvom vlada radi nakupa novih turških bojnih ladij na Nemškem velika nezadovoljnost. Turčija je namreč sedaj dobila premoč nad grškim brodovjem. Preganjanje Grkov v Macedoniji. Atene, 8. avgusta. Radi neprestanega preganjanja Grkov v Macedoniji, vlada tukaj velika razburjenost. Iz Epira in Tracije poročajo, da so tamkaj Turki aretirali več Grkov in jih strahovito mučili. Potovanje nemškega prestolonaslednika. Berlin, 8. avgusta. Nemški prestolonaslednik se namerava iz svojega potovanja v Azijo povrniti šele meseca februarja 1911. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Borzna poročila. ..ljubljanska kreditna banka“ v Ljubljani, 8. avgusta 1910. Naložbeni papirji. 4o/o majeva renta...................... 4-2o/o srebrna renta................... 4o/o avstrijska kronska renta . . 4o/o ogrska . . . . 4o/o kranjsko deželno posojilo . 4o/o k. o. češke deželne banke 5% rusko državno posojilo . . , Srečke. Srečke iz leta 1860 '/*••• . » 1864 .... tiske....................... zemeljske I. izdaje . . 11. . ogrske hipotečne . . . dunajske komunalne . . , avstrijske kreditne . . ljubljanske ..... avstrijskega rdečega križa , ogrskega „ , bazilika..................... turške...................... Kara vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašan jen je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl lahko v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Oprava za kopelj, 3 banje, z vso napeljavo« se proda skupaj ali posamezno pri Fran Burgerju, mizarju v Spod. Šiški. 172/7—6 Avtomobil za štiri osebe se jako ceno proda. Šebenik, Spodnja Šiška, Knezova ulica. 136/6—9 Išče se služba točaja ali najemnika v mestu ali zunaj mesta. Govori tri jezike. Vpraša se pri uprav-ništvu .Jutra*. 179/2—2 Dobro ldočo gostilno najraje na deželi vzamem v najem. Ponudbe pod .gostilničarka* na upravo .Jutra*. 179/2-1 Dobro ohranjen otroški voziček za sedeti se takoj proda. Več pove inseratni biro .Jutra*. lSl/1-1 Stanovanje obstoječe Iz velike sobe, kuhinje in drvarnice se odda takoj Pred Prulami 23. 2—1 Meblovana mesečna soba z eno ali dvema po-steljema se takoj odda na Marije Terezije cesti št. 6, II. nad. 182/1-1 Iščem pripravno, pošteno kmečko 14—lt> letno deklico, dobro v računstvu. Trgovina z mešanim blagom Franc Švigelj, Breg-Borovnica. 183/1—1 Poslano*) i k o ? o ? i k o ? o ? Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? I ? I K O ? O ? Tovarniška varstvena znamka: „IKO“. ? i ? I K O ? O ? Ze večkrat so se pritožile stranke radi hišnice J. R. v hiši g. J. Jamnika, Sredina št. 14. Želele so, da naj naredi g. J. Jamnik vendar že enkrat mir, če ne gredo vse stranke čez tri mesece iz stanovanj. Gospod Jamnik pa ni hotel o tem nič slišati, ampak se izrazoval, da naj gre vsakdo, ki mu ne ugaja ven, hišnica pa da ostane v stanovanju. Jako žalostno je, da gospod Jamnik strankam ničesar ne verjame, zato pa tudi nikdo ne ostane v hiši več kot tri mesece ali pol leta — in to samo radi hišnice J. R. ______________________Skupne stranke te hiše. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon. Zahvala. Povodom bridke izgube našega nepozabnega soproga oziroma očeta, tasta in brata, gospoda Hinko Magistra izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem spremljevalcem, vsakemu posebej, posebno gg. županu Ivanu Hribarju, občinskim svetnikom, mestnim uradnikom, društvu „Sokol“, pevskemu društvu »Ljublj. Zvon“ za ginljivo I petje ter »Zidarskemu in tesarskemu društvu", dalje vsem sorodnikom in | znancem in končno vsem darovalcem prekrasnih vencev. Žalujoča rodbina Magistrova. Kompanjona iščem do 10.000 kron, ali zalaga tel ja proti gotovini do 10o/0. Podjetje napreduje kar najbolje. — Več pove upravništvo »Jutra“. Upokojen uradnik želi službe proti primerni plači. Dopisi na inseratni biro »Jutra* pod šifro E. F. Fran Krapeš. čevljarskega pomočnika za boljše delo sprejme takoj Matej Oblak, Kongresni trg št. 6. Naznanilo. Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila na novo likalnico za perilo. Uporabljam tudi stroj in zagotavljam slav. občinstvu, da bodem izvrševala svoja posla točno in po najnižjih cenah ter beležim z odličnim spoštovanjem Antonija thik, Jamska cesta 235. Stanovanje v vili Vižmarje, blizu kolodvora z 2 ali 3 sobami in uporabo vrta na zelo lepem in zdravem kraju posebno pripravno za gospode v pokoju. Poizvedbe na inseratni biro »Jutra". „Jurjevo čistilo" je specljaliteta vseh krem, daje najlepši lesk in se dobiva povsod. Pazite dobro na varstveno znamko „Ljubljanski grad.“ Pozor! Peki tar! Na zelo prometnem prostoru v Spod. Šiški, ob glavni cesti, se proda ali odda takoj v najem nekdanja Aubeljeva hiša s staro pekarijo pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša kakor tudi vsi notranji prostori so popolnoma na novo preurejeni. Na hiši je 10.000 K intabulacije, katero kupec lahko prevzame. — Več pove lastnik R. Oroszy v Ljubljani, ali pa v tovarni v6z Petra Keršiča v Spod. Šiški. novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od 56 do 65 litrov * 100 „ 120 * „ 150 „ 180 „ » 200 „ 250 „ „ 250 „ 800 „ se dobivajo po prav nizki ceni pri H. Rosner & Komp. v Ljubljani, poleg pivovarne »Union-. Edino zastopstvo in zaloga .Prve hrv. tvornice sodov" v Novski. + Vincenc Richterja 6 je izdelek, prirejen izključno na temelju znanstvenih in zdravstvenih predpisov. Imenitne posledice se prikažejo takoj po vpo-rabi te pomade: rasti pričnejo lasje in brada. Zabrani izpadanje las in povzroča rast las tudi tam, kjer jih prej ni bilo. Cena lončku z navodilom 3 K. „Schampos(i, prašek za umivanje glave. Najboljše učinkujoči pripomoček za snaženje glave. Cena zavojčka 50 vin. Vincenc Elektor, Dunaj IX. Sobieskygasse22. Zalog* ima A. MOLL, lekarnar, Dunaj L, Tnchlauben št. 9. Model lOlO. Edino zastopstvo znamke A Svetli Kinta je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti. Zaloga Puch-koles. Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles. - Točna, solidna in cena izvršitev. - K. ČAMERN1K, Ljubljana Dunajska cesta štev. 9. --- - Ceniki na željo brezplačno. - - - - Franjo Parkelj lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in oken j. Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah. Cvetlični salon ANTON BAJEC HjjTjLtolj ana Pod trančo štev. 2 poleg čevlarskega mostu izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne. TEODOR KOM poprej HENRIK KORN pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10 Podružnica: Stari trg 9. Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z asbest - cementnim fikrlljem (Eternlt) patent Ilatschek, z Izbočeno In ploščnato opeko, lekno - cementno In strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. iz belega hrastovega 30UC lesa, trpežni, močni 1/5 D. O X/5 ^ So£ O) ^ C •H cd •o c/l O > 4> ”0 O C/3 Sode od finega špirita vinski sodi krasni Izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni It. A. Hartmana nasledil Avg. Tomažič, Ljubljana, Mar. Terezije c. C/5 O Cl rt> < 7? n -i D. P a co § 2. n p N sr m n) ?r f'' na nizke in solidne \^CUC točna postrežba Hotel in restavracija »Bavarski dvor“ Dunajska cesta št. 29 se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporoča Štefan Bergant lastnik. liti iz las poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20*/* dražje priporoča S. STRMOL.I, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.) izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. Sprejme se izvežban, vojaščine prost trgovski pomočnik za usnjarsko obrt pri J. Seunigu, Prešernova ul. Oglejte si največjo zalogo poljedelskih strojev, slamoreznic, čistilnic, mlatilnic, kosilnic, motorjev, gepeljnov in stiskalnic za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, nagrobnih križev, blagajn itd. pri tvrdki FR. STUPICA v Ljubljani, Marija Terezija cesta 1, poleg, Figabirta*. Ravnotam lahko kupite vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino, gnojnico, vseh vrst tehtnice, uteže in vse druge :: v železnino spadajoče predmete. :: p>xip>oročsi A. PERSCHE Ljubljana, Pred škofijo št. 21. VelikO ZSlOgO raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik ... „Directoire“ P. D. — Poletna konfekcija za dame, gospode, deklice, dečke in otroke se prodaja zaradi minule sezije do konca avgusta po izredno znižanih cenah v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 $ & Bavarski dvor. Ustanovljeno leta 1908. Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ, Ljubljana Član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kr^e’ nižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam v vseh večjih mestih. — Moj zastopnik na Dunaju je Karl Lawl, Dunaj I. Schulhol o. m m Delniška glavnica: K 5,000.000. 301—46 Rezermi fond: K 450.000. ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. • Stritarjeva ulica štev. 2. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. === Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistili 4 V|0.