IVAN ALBREHT: EPITAF. — PASTOŠKIN: NOVA LJUBEZEN.   157
3 V AN ALBREHT:
EPITAF.
Kakor v ljubezni smo eno vsi od matere žene rojeni, tako smo v materi smrti vsi za nove kali posvečeni.
O, da je luč, spoznanje, razodetje, življenje koncem neprijetnih sanj — spoznanje, Bog, življenje novo, spokorno srce čaka nanj. ^n^xh^u
PASTOŠKIN:
NOVA LJUBEZEN.
Pomisli, draga, kaj učijo nas izvedenci, sodniki, modrijani: od vekomaj in letos kakor lani ljubezen isti da ima obraz —
povsod, za vse. Toda za božji čas, kako se motijo možje izbrani! Nikdar ljubili niso še zemljani kot mene ti in kakor tebe jaz!
In če ljubezen enega naj kova pred nama in za nama bo za vse — za naju, čutiva, je čisto nova,
in v srcu slutiva, da še in še
v nebroj oblik obnavljala jo bova,
presnavljala do zadnjega jo dne.