Vpliv recesije na parametre kakovosti regionalnih središč in
njihovo privlačnost
*
Samo Drobne
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana,
Slovenija samo.drobne@fgg.uni-lj.si
Marija Bogataj
MEDIFAS, Mednarodni prehod 6, 5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija in Fakulteta za organizacijske študije, 8000 Novo mesto, Slovenija marija.bogataj@guest.arnes.si
Povzetek:
Prispevek podaja ugotovitve glede vpliva recesije, ki je zajela Slovenijo leta 2008, na izbrane parametre kakovosti regionalnih središč, ki se izražajo v njihovi privlačnosti. S tem smo želeli preskusiti domnevo o vplivu recesije na privlačnost regionalnih središč za tokove notranjih selitev in delovne mobilnosti. V ta namen smo razvili prilagojen gravitacijski prostorski interakcijski model z ocenjevanjem regresijskih koeficientov. Analizirali smo vpliv velikosti populacije, razdalje, zaposlenosti, bruto osebnega dohodka, prihodka občine na prebivalca, povprečne cene za kvadratni meter stanovanja in hiše ter starostne strukture v občini na odločanje možnih selivcev in vozačev na delo, glede selitve in izbire delovnega mesta v regionalnem središču. Vpliv recesije smo analizirali s primerjanjem ocen regresijskih koeficientov za čas pred recesijo (leto 2007) in v njej (leto 2011). V članku smo pokazali, da se je v času krize delež notranjih selivcev v regionalna središča znatno povečal, medtem ko se delež delovne mobilnosti v regionalna središča ni bistveno spremenil. Pokazali smo tudi, da se je v času recesije vpliv razdalje na odločanje selivcev glede selitev v regionalna središča rahlo povečal, medtem ko se vpliv razdalje na odločanje glede delovne mobilnosti ni bistveno spremenil. Najbolj se je v času krize spremenil vpliv prihodka občine na prebivalca, v regionalnem središču na obravnavane tokove: v recesiji se rajši odločamo za selitev in/ali dnevno delovno mobilnost v »bogatejša« regionalna središča.
Pričakovati je, da bo lokalna samouprava v bodoče bolj razmišljala o tem, kako pritegniti davkoplačevalce v svojo lokalno skupnost in s tem bogatila skupnost, pri čemer bo tudi analiza teh parametrov postala pomembnejša za posamezne ravni lokalne samouprave. Gravitacijski modeli, kakršen je naš, vključujejo različne indikatorje privlačnosti, vendar je pričujoči pristop poseben s svojim poudarkom na starostno strukturo, ki v zadnjem času vse bolj bremeni Evropo in Slovenijo. V Evropi, pa tudi drugje v svetu, še nismo zasledili dela, ki bi skušalo preko tovrstnega modela ovrednotiti posledice krize. Delno smo se tega lotili v evropskem projektu ESPON ATTREG, kjer smo kot študijski primer izvedli delno analizo omenjene problematike na primeru Slovenije, vendar so bili podatki o stanju v krizi tedaj še skopi. V članku smo se srečevali z metodološkimi spremembami pri zajemanju statističnih podatkov, zato smo morali natančne vrednosti v nekaterih primerih nadomestiti s pričakovanimi po metodi, ki je opisana v samem prispevku.
Ključne besede: recesija, selitve, delovna mobilnost, prostorski interakcijski model, regionalna središča, kakovost regionalnih središč, privlačnost, Slovenija.
* Korespondenčni avtor.
Prejeto: 8. maj 2013; revidirano: 31. maj 2013; sprejeto: 18. april 2013.
1 Uvod
Iskanje prostora, v katerem bi bila kakovost življenja višja, je spremljalo človeka skozi vso zgodovino in se nadaljuje tudi danes (Heather, 2010). Hitre spremembe v tehnologijah in okolju skozi zgodovino izrazito spreminjajo smer in obseg selitvenih tokov. Predvidevati je mogoče, da je takšne spremembe povzročila tudi recesija pred petimi leti. V letu 2008 je svet zajela globalna gospodarska kriza, ki tudi v Sloveniji pomembno vpliva na trg dela. Slovenija je kot odprto gospodarstvo močno prizadeta zaradi padca povpraševanja, kar se je hitro pokazalo na trgu dela s porastom brezposelnosti ter v spremembah strukturnih značilnosti trga dela (Kajzer, 2011). Po OECD-jevem statističnem profilu Slovenije (2009) se je stopnja rasti stvarnega bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije leta 2008 nenadoma začela zmanjševati, istega leta pa je povprečna letna stopnja inflacije dosegla svoj vrh.
Po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS) so središča regionalnega pomena (SPRS, 2004, str. 21): »najpomembnejša središča dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejša gospodarska območja in prometna vozlišča. Vanje se usmerja najpomembnejše javne funkcije. Središča regionalnega pomena so primerna lokacija za terciarno in sekundarno raven zdravstvene oskrbe, visoko in višje izobraževanje, višje strokovno izobraževanje, sodne in upravne institucije in bolj specializirano socialno varstvo ter javne raziskovalne organizacije«. Naštete lastnosti opredeljujejo parametre kakovosti regionalnih središč Slovenije, katere analiziramo v prirejenem prostorskem interakcijskem modelu. Pri tem smo analizirali vpliv števila prebivalcev, razdalje, zaposlenosti, bruto osebnega dohodka, prihodka občin, cene za m2 nepremičnin in starostne strukture prebivalstva na privlačnost regionalnih središč. Posebej smo analizirali tudi vpliv recesije na parametre kakovosti regionalnih središč in njihovo privlačnost v Sloveniji. V ta namen v prispevku najprej opišemo razvoj urbanega sistema v Sloveniji, ki opredeljuje regionalna središča, vključena v analizo, nato na kratko predstavimo pomembnejše značilnosti notranjih selitev in delovne mobilnosti v Sloveniji. Sledita predstavitvi metodologije raziskovanja in rezultati z njihovim vrednotenjem ter sklep.
2rri	j • v	• i i • v v
Teoretična izhodišča
Zasnova urbanega sistema Slovenije, ki je opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (SPRS, 2004), izvira iz 70-ih let preteklega stoletja s sprejetimi opredelitvami skladnega prostorskega razvoja v Resoluciji o poglavitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora (Ur.l. SRS, 43/1973). V SPRS (2004) je opredeljenih skupno 51 urbanih središč s 64 mesti in ostalimi naselji mestnega značaja, vključno s somestji na vseh ravneh obravnave. Po (SPRS, 2004) so najpomembnejša regionalna središča v državi: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Murska Sobota, Velenje, Postojna, Ptuj, in somestja Koper-Izola-Piran, Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem-Dravograd, Jesenice-Radovljica, Zagorje ob Savi-Trbovlje-Hrastnik in Krško-Brežice-Sevnica. Njihova gravitacijska območja niso jasno začrtana in se lahko tudi prekrivajo.
Notranje selitve in delovno mobilnost v Sloveniji so raziskovali številni avtorji; na primer: Bevc (2000), Bevc, Zupančič in Lukšič-Hacin (2004), Bole (2004, 2011), Drobne in Bogataj (2011), Drobne, Rajar in Lisec (2013). Iz omenjenih del lahko zaključimo, da so pomemben vpliv na notranje selitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni imele deagrarizacija, industrializacija in urbanizacija, ki so povzročili močne selitve s podeželja v mesta. V prvih desetletjih so najhitreje rasla največja urbana središča, predvsem na račun deagrarizacije podeželja. Zasnova policentričnega urbanega in regionalnega razvoja, ki se je začela uveljavljati v 70. letih, je omogočila razvoj več urbanih središč. Skladen regionalni razvoj je znižal obseg medregionalnih selitev. Poleg koncentracije prebivalstva na regionalni ravni se je to koncentriralo tudi na takratni občinski ravni. Predvsem zaradi deagrarizacije bi lahko pričakovali večji obseg selitev v urbana središča, ki pa so jih bistveno zmanjšali večja dostopnost do avtomobilov, relativno dobra prostorska dostopnost do delovnih mest in nastanek posebnega družbenega sloja - polkmetov (Apohal Vučkovič in sod, 2009). Delovna mobilnost v Sloveniji je bila, in v določeni meri je še vedno, delno nadomestilo za selitve. Zadnja leta prihaja do preseljevanja na krajše razdalje, predvsem zaradi izseljevanja iz večjih mestnih središč na podeželje - gre za t.i. pojav suburbanizacije (Ravbar, 2005) -najpomembnejši vzrok za selitve na daljše razdalje v Sloveniji pa je sprememba zaposlitve (Bevc, Zupančič, & Lukšič-Hacin, 2004). Pojav suburbanizacije je generiral povečano delovno mobilnost iz okoliških občin v pomembnejša zaposlitvena (regionalna) središča, hkrati pa se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih - predvsem zaradi boljše dostopnosti med regionalnimi središči - povečala tudi delovna mobilnost med samimi zaposlitvenimi središči; še posebej na relacijah Koper - Ljubljana, Celje - Ljubljana, Novo mesto - Ljubljana (Bole, 2011).
Prostorska interakcija je širok pojem, ki opisuje gibanje v prostoru. V družboslovnih znanostih nas zanima predvsem gibanje v prostoru, ki je rezultat delovanja človeka in vključuje selitve, dnevno ali tedensko delovno mobilnost, dnevne ali tedenske tokove dijakov in študentov, tokove informacij in blaga in podobno. Gravitacijski modeli so najbolj razširjeni modeli prostorskih interakcij za analizo in napovedovanje vzorcev prostorskih interakcij (Haynes & Fotheringham, 1984; Fotheringham & O'Kelly, 1989). Kljub temu so v preteklosti naleteli na številne kritike, češ, da ni mogoča enostavna zamenjava fizikalnega koncepta »mase« z družbenim pojavom »populacije«. Zato je Cesario (1973, 1974) izpeljal in dokazal veljavnost splošnega prostorskega interakcijskega modela (angl. Spatial Interaction Model -SIM), po katerem analiziramo interakcije v prostoru z naslednjimi izhodiščnimi parametri:
I j = k E Ajf (dj),	(1)
kjer je Iij interakcija med izvorom i in ponorom j, k je sorazmernostna konstanta, Ei je oddajanje (angl. Emissivity) v izvoru i, A}. je privlačnost (angl. Attraction) v ponoru j, f (d jj)pa je funkcija razdalje med izvorom i in ponorom j .
Ernst Georg Ravenstein (1876, 1885, 1889) je bil po mnenju številnih avtorjev (npr., Lee, 1966; Grigg, 1977; Tobler, 1995; Greenwood & Hunt, 2003) prvi, ki je znanstveno utemeljil »zakonitosti selitev«. Ravenstein je tudi zasnoval kasnejšo utemeljitev faktorjev privlačnosti in oddajanja ter njihov vpliv na tokove selitev. Pri tem je odigral pomembno vlogo Lee (1966), ki je v »teoriji selitev« opredelil, in delno tudi preizkusil, nekaj domnev o vplivih privlačnosti centralnih krajev na tokove selitev. Kasneje so vpliv privlačnosti regionalnih središč in regij (in vpliv oddajanja) na tokove selitev in delovno mobilnost raziskovali številni avtorji; zelo odmevna dela na omenjenem področju pa je pred kratkim objavil Richard Florida (2000, 2003, 2008), ki trdi da večja prisotnost t.i. »ustvarjalnega razreda« (angl. cretaive class) ustvarja boljše pogoje za bivanje in delo v večjih urbanih središčih; kar zopet privlači še ostale »ustvarjalne« in visoko strokovno usposobljene delavce, kot tudi podjetja in kapital.
V	prispevku razvijemo iz modela (1) izhajajoč in nadgrajen prostorski interakcijski model, s katerim analiziramo vpliv recesije na parametre kakovosti regionalnih središč in njihovo privlačnost. V ta namen analiziramo tokove selivcev in vozačev na delo v regionalna središča Slovenije, kot tudi parametre kakovosti regionalnih središč, v času pred recesijo in v njej. Pri tem preizkusimo naslednje domneve, ki smo jih priredili in razširili iz Leeove teorije selitev (1966) tudi za delovno mobilnost; in sicer: Domneva 1: V času recesije se število selivcev kot tudi vozačev na delo v regionalna središča spremeni; Domneva 2: V času recesije se spremeni vpliv razdalje na odločanje o selitvi in vožnji na delo; Domneva 3: V času recesije se spremenijo parametri kakovosti regionalnih središč in s tem njihova privlačnost; Domneva 4:
V	času recesije se spremenijo parametri kakovosti območij okoli regionalnih središč in s tem njihova privlačnost.
3 Metoda
Vpliv privlačnosti regionalnih središč na tokove selitev in delovno mobilnost smo analizirali v prirejenem prostorskem interakcijskem modelu. V ta namen smo splošni interakcijski model (1) priredili za analizo selitev (angl. Migration) v regionalna središča v
M 1} = c(M) K (d (t ))eSM) n K (s)a(s) K (s)ß(s),	(2)
seS
v primeru analize delovne mobilnosti (angl. Commuting) v regionalna središča pa v
C j = c(C ) K (d (t ))f) n K (s)Y(s) K (s)J(s),	(3)
se S
kjer M^ pomeni tok selitev, CiJ pa delovno mobilnost (tok vozačev), iz občine izvora i v občino ponora j, c(M) oziroma c(C) sta sorazmernostni konstanti modela selitev oziroma delovne mobilnosti, K(d(t))ij je koeficient časa potovanja z osebnim vozilom med občino izvora i in občino ponora j, K(s) oziroma K(s)j pa sta koeficienta analiziranega faktorja s v občini izvora i (faktorja oddajanja, imenovanega tudi lepljivost; angl. Stickiness)
oziroma v občini ponora j (faktorja privlačnosti regionalnega središča; angl. Attractiveness); koeficient faktorja je razmerje med ravnjo tega faktorja v obravnavani prostorski enoti (v našem primeru v občini) glede na povprečje v Sloveniji. V modelih (2) in (3) analizirane spremenljivke so razložene v preglednici 1. Vplive oddajanja oziroma pridrževanja (tudi lepljivost izvora) v izvornih občinah, vplive privlačnosti v občinah regionalnih središč in vpliv razdalje med izvorom in ponorom na analizirane interakcije smo ocenjevali v regresijski analizi z regresijskimi koeficienti s( M), s(C), a(s), ß( s) , y( s) in S( s).
Preglednica 1. V interakcijskih modelih (2) in (3) analizirane spremenljivke
Oznaka v (2) oziroma (3)
Spremenljivka
M,.,.
tok selitev iz občine izvora i v občino ponora j (število selitev na letnem nivoju)
C
K (d (t ))j
tok delovne mobilnosti (dnevno število voženj na delo) iz občine izvora i v občino ponora j
koeficient časa potovanja z osebnim vozilom med občino izvora i v občino ponora j smo opredelili kot količnik časa potovanja z osebnim vozilom med občinama izvora in ponora, d (t).., in povprečno časovno razdaljo vseh interakcij v Sloveniji, d (t)..;
K (d (t ))j = d (t )j d (t )j
K (P)	koeficient števila prebivalcev v občini smo opredelili kot količnik med številom
prebivalcev v občini, P , in povprečnim številom prebivalcev v občini, P ;
K (p) = P JP
K (ZAP)	koeficient zaposlenosti v občini smo opredelili kot količnik med razmerjem števila
zaposlenih v občini, Z., in števila delovno aktivnih v občini, DA,, in razmerjem števila
zaposlenih v Sloveniji, ZSI, in števila delovno aktivnih v Sloveniji, DASI;
_K ( ZAP ) . = ( Z J DA. )/(Zg/DAg)_
K (BOD)	koeficient bruto osebnega dohodka v občini smo opredelili kot količnik med bruto
osebnim dohodkom v občini, BOD., in povprečnim bruto osebnim dohodkom v
Sloveniji, BODSI; K(BOD) = BODjBODSI K (POP C) koeficient prihodka občine na prebivalca smo opredelili kot količnik med prihodkom občine na prebivalca, POPC ., in povprečnim prihodkom občin na prebivalca v
Sloveniji, POPCSI; K(POPC). = POPC JPOPCSI K (PCS)	koeficient povprečne cene za kvadratni meter stanovanja v občini smo opredelili kot
količnik med povprečno ceno za kvadratni meter stanovanja v občini, PCS., in
povprečno ceno za kvadratni meter stanovanja v Sloveniji, PCSSI; K (PCS). = PCS JPCSSI K (PCH)	koeficient povprečne cene za kvadratni meter hiše v občini smo opredelili kot količnik
med povprečno ceno za kvadratni meter hiše v občini, PCH., in povprečno ceno za
kvadratni meter hiše v Sloveniji, PCHSI; K (PCH ) . = PCH./ PCH SI K (STA)	koeficient indeksa staranja v občini smo opredelili kot količnik med indeksom staranja v
občini, STA., in indeksom staranja v Sloveniji, STASI; K(STA). = STAJSTASI ;
indeks staranja je razmerje med številom oseb starih 65 let ali več in številom oseb mlajših
_od 15 let_
Opomba. . označuje ločeno obravnavo spremenljivke v občini izvora i in v občini ponora j .
Po SPRS (2004) smo opredelili regionalna središča z desetimi mestnimi občinami (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Nova Gorica, Murska Sobota, Velenje, Postojna, Ptuj), in petimi skupinami sosednjih občin, ki so predstavljale pet somestij regionalnih središč (Koper-Izola-Piran, Slovenj Gradec-Ravne na Koroškem-Dravograd, Jesenice-Radovljica, Zagorje ob Savi-Trbovlje-Hrastnik, Krško-Brežice-Sevnica). Podatke o selitvah in delovni mobilnosti med občinami Slovenije, številu prebivalcev po občinah, številu zaposlenih in številu delovno aktivnih po občinah Slovenije, povprečnem bruto osebnem dohodku v občini in indeksu staranja v občini smo pridobili na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS, 2012), podatke o prihodku občin smo pridobili na Ministrstvu za finance (MF, 2012), podatke o povprečnih cenah stanovanj in hiš v občini pa na Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS, 2012a). Podatke o času potovanja z osebnim vozilom med občinskimi središči smo izračunali v okolju geografskega informacijskega sistema (Drobne & Bogataj, 2011) s pomočjo podatkov o državnih cestah; le-te smo pridobili na Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC, 2012). Prostorske podatke o občinah ter njihovih središčih pa smo pridobili na Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS, 2012b).
Vpliv recesije na parametre kakovosti regionalnih središč in njihovo privlačnost za tokove selitev in delovno mobilnost smo analizirali s primerjavo ocen regresijskih koeficientov za leti 2007 in 2011. Toda neposredna primerjava rezultatov za omenjeni leti je otežena zaradi spremenjenih metodologij zajema podatkov o selitvah in delovni mobilnosti. Do vključno leta 2007 so bili v statistične raziskave notranjih selitev vključeni samo državljani Slovenije. Od leta 2008 dalje pa velja, da se v analizah notranjih selitev upoštevajo vsi prebivalci Republike Slovenije, ne več le državljani. Začasna prijava prebivališča, ki traja dlje kot eno leto, je upoštevana kot notranja selitev (SURS, 2009). Zaradi navedenih razlogov podatki o notranjih selitvah iz let 2007 in 2011 niso neposredno primerljivi. Primerjavo rezultatov smo izvedli ob predpostavki sorazmerno povečanega števila prebivalcev po regionalnih središčih s prej državljani Slovenije, pri razlagi rezultatov pa smo večjo težo dali relativnim spremembam tokov.
Podatke o delovni mobilnosti med občinami smo pridobili iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), kjer je na voljo kraj bivanja in kraj dela zaposlenega (SURS, 2010). Problema, ki izhajata iz metodologije zajema podatkov v bazo SRDAP, in ki delno onemogočata neposredno primerjavo rezultatov, sta napačna navedba kraja bivanja ali kraja dela in spremenjena metodologija zbiranja podatkov od leta 2009 dalje. Problem napačno navedenega kraja bivanja ali kraja dela je rešljiv pri sočasni obravnavi vseh podatkov, saj se z večanjem števila opazovanj relativna napaka zmanjša. Večja sprememba v zajemu podatkov se je zgodila leta 2008, ko se je pri državljanih Republike Slovenije upoštevalo stalno prebivališče, za tujce pa začasno. Od leta 2009 se tudi pri državljanih RS upošteva začasno prebivališče, kar je z vidika raziskovanja dejanske delovne mobilnosti pravilneje (SURS, 2010). Tudi ta problem je z vidika naše raziskave manj pomemben, saj lahko po Boletu (2011) predvidimo, da je napaka enakomerno razpršena po celotni državi.
4 Rezultati
V analiziranih letih se število občin v Sloveniji ni spremenilo. Rahlo pa se je spremenilo število registriranih prebivalcev v analiziranih območjih. V letih 2007 in 2011 je bilo v Sloveniji 210 občin, od katerih jih je 24 opredeljevalo regionalna središča Slovenije. V občinah regionalnih središč je prebivalo cca. 45 % prebivalstva; v štiriletnem obdobju se je število prebivalcev v regionalnih središčih povečalo samo za 0,1 %. Preglednica 2 prikazuje število in delež občin oziroma populacije v regionalnih središčih in v ostalih območjih Slovenije leta 2007 in 2011.
Preglednica 2. Število in delež občin in populacije v regionalnih središčih in v ostalih območjih
Slovenije v letih 2007 in 2011
	Občine		Populacija	
	2007	2011	2007	2011
Regionalna središča, število	24	24	918.685	930.904
Ostala območja, število	186	186	1.107.181	1.121.592
Skupaj	210	210	2.025.866	2.052.496
Regionalna središča, delež	11,4 %	11,4 %	45,3 %	45,4 %
Ostala območja, delež	88,6 %	88,6 %	54,7 %	54,6 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %	100,0 %	100,0 %
Preglednica 3 prikazuje rezultate štetja (relativnih) tokov selivcev in voženj na delo v- in iz regionalnih središč in ostalih območij Slovenije v letih 2007 in 2011. Zaradi sprememb v metodologijah zajema podatkov leta 2008 oziroma 2009 prihaja do večjih sprememb v absolutnem obsegu tokov selivcev, manj v absolutnem obsegu tokov voženj na delo, zato v nadaljevanju razlagamo zgolj spremembe relativnih tokov. Opazimo lahko, da se je v času recesije za več kot 10 % povečal relativni obseg tokov selitev v regionalna središča, medtem ko se je relativni obseg delovne mobilnosti povečal zgolj za 0,5 %. Rahlo se je povečal tudi relativni obseg tokov selivcev iz regionalnih središč (za 1,6 %), medtem ko se je relativni obseg tokov vozačev na delo iz regionalnih središč povečal zgolj za 0,1 %. Kljub temu lahko ugotovimo, da se v regionalna središča preseljuje več kot 36 % vseh selivcev med občinami Slovenije ter da regionalna središča predstavljajo ponor cca. 63 % vseh, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin Slovenije.
Na slikah 1 do 4 so prikazani deleži medobčinskih selitev oziroma delovne mobilnosti v občini ponora v letih 2007 in 2011, občine regionalnih središč Slovenije in šifre občin (v nadaljevanju besedila so šifre občin izpisane v oklepaju poleg imena občine). Za lažjo primerjavo deležev tokov v občino so razredi le-teh določeni s pomočjo povprečnih vrednosti posameznega razreda; npr. leta 2007 se je 36,3 % vseh medobčinskih selivcev preselilo v regionalna središča, ki jih je tvorilo 24 občin, zato je zgornja meja razreda M-07-2 1,5 % (36,3 % / 24; glej sliko 1).
Razreda M-07-1 in M-11-1 na slikah 1 in 2 označujeta občine, ki so bile nadpovprečno privlačne za selivce v letih 2007 in 2011. Od regionalnih središč so nadpovprečno privlačile omenjene tokove občine Maribor (70), Celje (11), Ljubljana (61), Kranj (52) in Koper (50). Zanimiva je tudi ugotovitev, da so še leta 2007 nadpovprečno privlačile selivce štiri občine, ki
niso predstavljale regionalna središča, medtem ko se je leta 2011 ta situacija spremenila: v času recesije so nadpovprečno privlačna za selivce le regionalna središča. Občine, ki so še leta 2007 nadpovprečno privlačile selivce, so bile sosede regionalnih središč; sem spadajo Kamnik (43), Domžale (23) in Grosuplje (32), oziroma Slovenska Bistrica (113), ki ni bila soseda nobenemu regionalnemu središču. V času recesije so te štiri občine izgubile relativno privlačnost za notranje tokove selivcev med občinami Slovenije. S tem se potrjuje naša Domneva 4, da privlačnost »prstanov« okoli večjih mest z recesijo upada.
Preglednica 3. Selitve in delovna mobilnost v- , iz regionalnih središč in razlika v letih 2007 in 2011
Selitve letno	Delovna mobilnost dnevno
	2007	2011	2007	2011
V regionalna središča	9.887	40.600	246.002	245.445
V ostala območja	17.317	46.484	146.309	142.931
Skupaj	27.204	87.084	392.311	388.376
Iz regionalnih središč	12.801	42.379	112.938	112.375
Iz ostalih območij	14.403	44.705	279.373	276.001
Skupaj	27.204	87.084	392.311	388.376
Razlika v regionalna središča	-2.914	-1.779	133.064	133.070
Razlika v ostala središča	2.914	1.779	-133.064	-133.070
V regionalna središča	36,3 %	46,6 %	62,7 %	63,2 %
V ostala območja	63,7 %	53,4 %	37,3 %	36,8 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %	100,0 %	100,0 %
Iz regionalnih središč	47,1 %	48,7 %	28,8 %	28,9 %
Iz ostalih območij	52,9 %	51,3 %	71,2 %	71,1 %
Skupaj	100,0 %	100,0 %	100,0 %	100,0 %
Relativna privlačnost za tokove vozačev na delo se v letih 2007 in 2011 ni spremenila: nadpovprečno privlačna za tokove vozačev na delo iz drugih občin so bila regionalna središča, ki tudi nudijo največ delovnih mest, to so Maribor (70), Celje (11), Novo mesto (85), Ljubljana (61) in Kranj (52), medtem ko so ostala regionalna središča relativno podpovprečno privlačna. Edino posebnost opazimo v primeru sestavnega dela somestja Zagorje ob Savi-Trbovlje-Hrastnik, kjer se je Hrastniku (34) v času recesije povečala relativna privlačnost.
Rezultati modeliranja vplivov oddajanja, privlačnosti in razdalje na tokove selitev in delovno mobilnost so prikazani v preglednici 4. Prikazani so rezultati regresijske analize modelov (2) in (3) za leti 2007 in 2011. Ocene analiziranih parametrov, ki niso statistično značilne (p > 0,1), so izpisane s sivo barvo v oglatem oklepaju. Opazimo lahko, da so, glede na analizirane parametre kakovosti regionalnih središč, naše odločitve glede selitev in delovne mobilnosti bolj racionalne v smislu prirejenega prostorskega interakcijskega modela v času recesije (prilagojen delež pojasnjene variance se v primeru selitev zviša iz 59,6 % leta 2007 za skoraj 12 % leta 2011 na 71,5 %, medtem ko je bil v primeru delovne mobilnosti pred recesijo že več kot 78 %, v času recesije pa se je zvečal samo za 0,1 %). Analizirani parametri, katerih vpliv na tokove se ni izkazala za značilnega, so bili zaposlenost v izvoru za selitve leta 2007 in zaposlenost v ponoru za delovno mobilnost leta 2011, bruto osebni dohodek za selitve leta 2007 in bruto osebni dohodek za delovno mobilnost (tako v izvoru kot tudi v ponoru, pred in v recesiji), prihodek občine na prebivalca v izvoru za selitve in
prihodek občine na prebivalca v ponoru za delovno mobilnost leta 2007, povprečna cena za kvadratni meter stanovanja za selitve (v izvoru in ponoru, pred in v recesiji) in povprečna cena za kvadratni meter stanovanja v ponoru za delovno mobilnost (pred in v recesiji) ter povprečna cena za kvadratni meter hiše za selitve (v izvoru in ponoru, pred in v recesiji) in povprečna cena za kvadratni meter hiše za delovno mobilnost v izvoru samo pred recesijo.
Priseljeni iz druge občine (I. 2007) (delež medobčinskih selivcev)
1,6% -10,7% (razred M07-1) 0,4%-1,5% (razred M07-2) PH 0% - 0,3% (razred M07-3) Občina regionalnega središča
Slika 1. Delež medobčinskih selitev v občini ponora leta 2007
56
M158) JV
< / <
Priseljeni iz druge občine (I. 2011) (delež medobčinskih selivcev)
2% -15,4% (razred M11-1) 0,4%-1,9% (razred M11-2) PH 0% - 0,3% (razred M11 -3) Občina regionalnega središča
Slika 2. Delež medobčinskih selitev v občini ponora leta 2011
W){ 32 1
k5 LSv^.
k5 A ^ > g / 130 } ™
A134 \ 2o\ V 19V ^ *
-^ik v-3 /
. ^ / 104 v r
Pml
Delavci vozači iz druge občine (I. 2007) (delež medobčinskih delavcev vozačev) ^M 2,7% - 26% (razred C07-1) □□ 0,3% - 2,6% (razred C07-2) I 0% - 0,2% (razred C07-3) Občina regionalnega središča
Slika 3. Delež medobčinske delovne mobilnosti v občini ponora leta 2007
Delavci vozači iz druge občine (I. 2011) (delež medobčinskih delavcev vozačev)
2,7% - 28,3% (razred C11-1) □□ 0,3% - 2,6% (razred C11-2) □□ 0% - 0,2% (razred C11-3)
Občina regionalnega središča
Slika 4. Delež medobčinske delovne mobilnosti v občini ponora leta 2011
Preglednica 4. Rezultati regresijske analize tokov selivcev (M) v regionalna središča v modelu (2) in delovne mobilnosti (C) v regionalna središča v modelu (3)_
Parameter	Selitve (M) v regionalna središča		Delovna mobilnost (C) v regionalna središča	
	2007	2011	2007	2011
število interakcij	1.275	2.574	2.948	2.926
prilagojen delež pojasnjene variance	59,6%	71,5%	78,5%	78,7%
c(M)/ c(C)	[ 0,998]	1,176	[ 0,962]	0,875
K (P)	0,421	0,728	0,721	0,716
K (P) j	0,333	0,813	1,051	1,181
K (d (t ))j	-1,168	-1,268	-2,213	-2,199
K (ZAP),	[-0,250]	-0,557	-0,434	-0,475
K (ZAP) j	-1,777	-1,987	[-0,299]	1,170
K (BOD),	[ 0,036]	0,483	[-0,110]	[-0,230]
K (BOD) j	1,086	0,662	[-0,072]	[-0,097]
K (POPC),	[ 0,091]	0,586	0,450	0,652
K (POPC) j	-0,251	0,439	[-0,059]	0,554
K (PCS),	[-0,073]	[-0,056]	-0,378	-0,147
K (PCS) j	[ 0,010]	[-0,094]	[-0,016]	[ 0,224]
K (PCH),	[ 0,063]	[ 0,002]	-0,090	[-0,083]
K (PCH) j	0,250	0,436	0,694	0,401
K (STA),	0,861	0,986	1,191	1,012
K (STA) j	0,271	0,542	0,573	0,558
Opomba. Ocene analiziranih parametrov, ki niso statistično značilne (p > 0,1), so izpisane s sivo barvo
v oglatih oklepajih.
5 Razprava
Primerjava obsega (relativnih) tokov selitev in delovne mobilnosti v regionalna središča pred in v recesiji pokaže, da je recesija pomembno vplivala na obseg tokov selitev v regionalna središča Slovenije. Delež tokov vseh medobčinskih selitev v regionalna središča se je v času krize povečal za več kot 10 %, medtem ko se je delež tokov medobčinskih vozačev na delo povečal zgolj za 0,5 %. Če smo se torej pred recesijo preseljevali v veliki meri tudi v ostale občine Slovenije, predvsem v občine v zaledju pomembnejših središč (suburbanizacija; Ravbar, 2005), pa je recesija povzročila, da se v krizi večji delež vseh selivcev odloča za selitev v regionalna središča, kjer so koncentrirane razne storitvene in druge dejavnosti. S tem rezultatom smo Domnevo 1, da se v času recesije število selivcev kot tudi vozačev na delo v regionalna središča spremeni, le delno potrdili: delež selivcev v regionalna središča se je znatno povečal, medtem ko se relativni obseg delovne mobilnosti ni bistveno spremenil.
Regionalna središča, ki so v času pred recesijo nadpovprečno privlačila tokove selivcev, so svojo vlogo v času recesije ojačila - tako kot ponori, ki privlačijo tokove, kot tudi izvori, ki generirajo tokove selitev; ta središča so: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Koper. Podobna slika se kaže tudi v primeru voženj na delo: nadpovprečno privlačna regionalna središča za delavce vozače v recesiji so ostala središča, v katerih je skoncentrirana glavnina delovnih mest; ta središča so: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in Novo mesto. Podobno kot za selitve, je tudi za delovno mobilnost generiranje tokov pred krizo in po letu 2008 raslo z rastjo regionalnih središč.
Iz preglednice 4 sledi še vrsta zanimivih ugotovitev. Rastoča oddaljenost je negativno vplivala tako na selivce (-1,168/-1,268) kot delavce vozače (-2,213/-2,199), na prve manj kot na druge, tako pred recesijo, kot leta 2011, vendar je bil vpliv na vozače leta 2011 neznačilno šibkejši kot pred krizo, medtem ko se je na selitve po izbruhu recesije rahlo ojačal. S tem rezultatom smo delno potrdili Domnevo 2, da se v času recesije spremeni vpliv razdalje na odločanje o selitvi in vožnji na delo.
V	času recesije se je znatno spremenil vpliv treh parametrov: zaposlenosti, bruto osebnega dohodka pri selivcih in prihodka občine na prebivalca. Večja zaposlitev v izvoru je zniževala obseg tokov selivcev po krizi (-0,557), pred njo pa ne značilno, vpliv na zniževanje obsega tokov v regionalnih središčih je bil večji že pred krizo (-1,777), po krizi pa se je še ojačal (1,987). Pri delavcih vozačih pa zaposlitev v izvoru skoraj z enako jakostjo (-0,475) zavira tokove delovne mobilnosti v regionalna središča kot pred krizo (-0,434), medtem ko boljša zaposlitev v regionalnem središču, ki pred krizo ni statistično značilno vplivala na obseg delovne mobilnosti, pa v času recesije povečuje (1,17) obseg tokov delavcev vozačev v regionalna središča.
V	času recesije je postal pomemben tudi bruto osebni dohodek v izvoru: praviloma se bolj selimo v občine z višjimi bruto osebnimi dohodki (0,483). Regionalna središča z višjimi osebnimi dohodki bolj privlačijo selivce (1,086/0,662), vendar je postal ta vpliv v času recesije šibkejši. BOD pa ni pred krizo, in tudi ne po letu 2008, vplival na obseg tokov delavcev vozačev.
Na naše odločanje pa po novem (v času recesije) vpliva tudi prihodek občine na prebivalca v izvoru: več selitev v regionalna središča se generira v »bogatejših« občinah, kot v tistih z nižjimi prihodki na prebivalca (0,586), kar pred recesijo ni bilo pravilo. V recesiji ima ta parameter večji pozitivni vpliv tudi na tokove delcev vozačev (0,652), kot ga je imel pred njo (0,450). Pred recesijo se je v bogatejša regionalna središča preseljevalo celo relativno manj selivcev (-0,251), v recesiji pa prav ta središča bolj privabljajo tokove selivcev (0,439). Vpliv prihodka občine na prebivalca v ponoru na delovno mobilnost v regionalna središča pred recesijo ni bil značilen, po nastopu krize pa - podobno kot selivcih - vpliva na povečan obseg (0,554) tokov delavcev vozačev v regionalna središča Slovenije.
Cene stanovanj niso statistično značilno vplivale na selivce ne pred krizo in tudi ne vplivajo v njej, na delavce vozače pa so rahlo vplivale le v izvoru (-0,378/-0,147); in sicer, nižje cene
stanovanj so zviševale obseg tokov v regionalna središča (ta pojav je bil bolj intenziven pred krizo kot pa leta 2011). Višje cene hiš pa so rahlo zviševale obseg tokov - tako selivcev (0,25/0,436) kot delavcev vozačev (0,694/0,401) - vendar predvsem v ponoru.
Eden od močnejših faktorjev vpliva na selitve, kot tudi na delovno mobilnost, je indeks staranja. Ta vpliva na obseg tokov selivcev tako s povečevanjem v izvoru (0,861/0,986), kot s povečevanjem v ponoru oziroma v regionalnih središčih (0,271/0,542). V času krize se je povečal njegov vpliv še predvsem na selitve. Tudi pri delavcih vozačih opazimo, da je večja delovna mobilnost iz občin z večjim indeksom staranja (1,191/1,012), hkrati pa je obseg tokov delavcev vozačev v regionalna središča z večjim indeksom staranja večji (0,573/0,558). Vpliv staranja populacije v regionalnih središčih na delovno mobilnost je bil pred recesijo kot tudi v njej šibkejši kot v izvoru.
Glede na zgoraj opisane rezultate lahko zaključimo, da smo le delno potrdili našo Domnevo 3, da se v času recesije spremenijo parametri kakovosti regionalnih središč in s tem njihova privlačnost. Na naše odločanje glede selitev v regionalna središča so se najbolj spremenili vplivi naslednjih obravnavanih parametrov kakovosti regionalnih središč: vpliv števila prebivalcev se je povečal, vpliv zaposlenosti se je rahlo povečal, vpliv bruto osebnega dohodka se je prepolovil, vpliv starostne strukture se je rahlo povečal, najbolj pa se je spremenil vpliv prihodka občine regionalnega središča na prebivalca na privlačnost tokov selivcev v regionalna središča: pred recesijo smo se v splošnem selili v regionalna središča z manj prihodka na prebivalca, sedaj pa se odločamo predvsem za bolj bogata regionalna središča. Podobno lahko ugotovimo, da so v času recesije postala bolj privlačna za delavce vozače regionalna središča z več prihodka na prebivalca, medtem ko pred recesijo ta parameter ni bistveno vplival na naše odločanje glede izbire delovnega mesta.
V	prispevku smo tudi dokazali, da se je v času krize zmanjšala privlačnost sosednjih občin okoli regionalnih središč (Domneva 4). Pri tem imamo v mislih občine Kamnik (43), Domžale (23) in Grosuplje (32), katerih relativna privlačnost za tokove selivcev se je zmanjšala, predvsem na račun Ljubljane (61).
6 Zaključek
V	prispevku smo analizirali vpliv recesije na parametre kakovosti regionalnih središč in njihovo privlačnost. Analiza obravnavanih parametrov na naše odločanje glede selitve in delovne mobilnosti je pokazala naslednje:
-	V času recesije se je vpliv razdalje na naše odločanje glede selitve v regionalno središče rahlo povečal: v času pred recesijo smo se bili pripravljeni preseliti tudi na daljšo razdaljo, sedaj pa se za preselitev odločajo predvsem iz bolj bližjih občin. Vpliv razdalje na delovno mobilnost v regionalna središča se ni bistveno spremenil v recesiji.
-	V času recesije je zaposlenost v izvoru postala pomemben parameter pri našem odločanju glede selitve (v času gospodarske konjunkture ni imela vpliva): boljša zaposlenost v izvoru sedaj zadržuje možne selivce pri njihovem odločanju glede preselitve v regionalno središče. Pomembna pa je tudi ugotovitev, da na odločanje glede selitve v regionalno
središče ne vpliva zaposlenost v središču - še več: bolj smo se pripravljeni preseljevati v središča, kjer je zaposlenost nizka. Vpliv zaposlenosti v izvoru na delovno mobilnost v regionalna središča se v času recesije ni bistveno spremenil. Za delavce vozače pa je v času recesije postala pomembna zaposlenost v ponoru, tj. v regionalnih središčih.
-	V času recesije je bruto osebni dohodek v izvoru postal pomemben parameter pri odločanju glede preselitve. Praviloma se selimo iz občin z višjimi bruto osebnimi dohodki, toda višji osebni dohodki bolj kot generirajo, privlačijo tokove selivcev v regionalna središča Slovenije. V vseh primerih pa lahko ugotovimo, da bruto osebni dohodek ne vpliva bistveno na delovno mobilnost v regionalna središča.
-	V času recesije so bogatejša regionalna središča (z več prihodka na prebivalca) postala bolj privlačna za selivce kot tudi za delavce vozače. Hkrati pa lahko ugotovimo, da bogatejše občine v izvoru generirajo več tokov selivcev kot tudi vozačev na delo v regionalna središča Slovenije.
-	V večini analiziranih primerov se cene analiziranih nepremičnin (stanovanj in hiš) niso izkazale za pomembne pri sprejemanju naših odločitev glede selitve in/ali vožnje na delo v regionalno središče. Ugotovimo lahko, da, na ravni interakcij med občinami Slovenije, cene stanovanj kot tudi hiš ne vplivajo na naše odločanje glede selitev - to velja za čas pred in v recesiji. Nižje cene stanovanj in hiš v izvoru so praviloma generirale več vozačev na delo v regionalna središča. Višje cene hiš v ponoru pa so bolj privlačile delavce vozače kot selivce. Slednji so se kljub višjim cenam hiš preseljevali v regionalna središča, kjer so cene nepremičnin praviloma višje. Recesija ni bistveno spremenila vpliv cene nepremičnine na naše odločanje glede selitev in/ali vožnje na delo.
-	Prav tako lahko ugotovimo, da recesija ni bistveno vplivala na spremembo vpliva problema staranja na naše odločanje glede selitve ali delovne mobilnosti - razen v primeru selitev v regionalna središča. Pred recesijo so selivce manj privlačila regionalna središča z nižjim deležem mlajših od 15 let, sedaj pa smo se pripravljeni preseliti tudi v središča z večjim deležem starejših od 65 let.
S pomočjo teh ugotovitev lahko tudi dolgoročno planiramo povpraševanje po bivališčih in delu v naseljih različne centralnosti in velikosti - slednje pripomore k boljšemu prostorskemu planiranju in zadovoljevanju potreb prebivalcev Slovenije nasploh, torej lahko prispeva tudi k višji kakovosti življenja. Z boljšim usklajevanjem ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin bo tudi gradbeni sektor, ki danes povsod v Evropi najbolj občuti posledice krize, ponovno zaživel in usklajen s politikami financiranja investicij v prostor doprinesel k dodani vrednosti in rastočemu BDP v članicah EU. Urbanizacija namreč lahko, kot to kaže zgodovina zadnjih 160 let in o tem piše Harvey (2011), v okoliščinah, ko ostale gospodarske panoge stagnirajo, absorbira presežek kapitala, ki ne najde svojih investicijskih priložnosti, in dela, ki ne najde priložnosti za zaposlitev v ostalih panogah. Skozi celotno zgodovino pa je za uspešno urbanizacijo potreben nastanek novih finančnih institucij in novih finančnih instrumentov, katerih pomanjkanje pomeni pomembno omejitev pri mobilizaciji kapitala in dela.
V	pričujočem prispevku podajamo le primerjavo selitev in delovne mobilnosti v dveh časovnih intervalih, v letu pred recesijo in v časovnem intervalu enega leta v obdobju recesije. Pričakujemo, da bi poglobljena analiza časovne vrste na daljši rok osvetlila tudi nekatere posebnosti, katere v tem prispevku nismo zaznali.
V	uvodnih poglavjih smo že omenili »prisotnost ustvarjalnega razreda« kot enega izmed pomembnih parametrov kvalitete urbanih središč, ki po Floridi (2002, 2003, 2008) bistveno vpliva na privlačnost večjih urbanih središč. S tem v zvezi bi bilo smiselno v prihodnje raziskati vpliv »ustvarjalnega deleža« populacije na privlačnost urbanih središč za selivce, prav tako pa je smiselno raziskati tudi vpliv takšne populacije na privlačnost za podjetja in kapital.
Uspešne regije in njihovi centralni kraji bodo privlačili prebivalce z ustrezno starostno in izobrazbeno strukturo ter kapital in prihranke prebivalstva v prostor in ti bodo ta prostor bogatili naprej. V nadaljnjih študijah bo potrebno podrobneje analizirati posamezne izobrazbene in starostne kohorte prebivalstva ter njihove preference pri selitvah vsaj tako podrobno kot preference kapitala. Pri tem pa želimo v nadaljnjih študijah še posebej proučiti, kako lahko politika Evropske centralne banke vpliva na selitve v prostoru v smislu oživljanja evropskega gospodarstva; glej (Bogataj, 2013) in zniževanja volatilnosti investicij v prostor (Markowitz, 1952), da se nepremičninski balon ne ponovi več.
Opomba: Raziskava je bila delno sofinancirana s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, raziskovalni projekt »Vpliv recesije na interakcije regij v globalnih oskrbovalnih mrežah in rabo zemljišč«, št. J5-4279-0792 2011-2014.
Reference
1.	Apohal Vučkovič, L., in sod. (2009). Socialni razgledi 2008. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.
2.	Bevc, M. (2000). Notranje in zunanje selitve v Sloveniji v devetdesetih letih po regijah. Teorija in praksa, 37(6), 1095-1116.
3.	Bevc, M., Zupančič, J., & Lukšič-Hacin, M. (2004). Migracijska politika in problem bega možganov (Raziskovalna naloga). Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja, Inštitut za narodnostna vprašanja. Pridobljeno na
http ://www. slovenij aj utri.gov. si/fileadmin/urednik/dokumenti/MBevc .pdf
4.	Bogataj, D. (2013) Vlagaj v svoj dom, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji, Šempeter pri Gorici: Mediterranean Institute for Advanced Studies.
5.	Bole, D. (2004). Dnevna mobilnost delavcev v Sloveniji = Daily mobility of workers in Slovenia. Acta geographica Slovenica, 44(1), 25-45.
6.	Bole, D. (2011). Spremembe v mobilnosti zaposlenih: primerjalna analiza mobilnosti delavcev v največja zaposlitvena središča Slovenije med letoma 2000 in 2009. Acta geographica Slovenica, 51(1), 93-108.
7.	Cesario, F. J. (1973). A generalized trip distribution model. Journal of Regional Science, 13(2), 233-247.
8.	Cesario, F. J. (1974). More on the generalized trip distribution model. Journal of Regional Science, 14(3), 389-397.
9.	Drobne, S., & Bogataj, M. (2011). Accessibility and flow of human resources between Slovenian regions. Ljubljana, Šempeter pri Gorici: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Mediterranean Institute for Advanced Studies.
10.	Drobne, S., Rajar, T., & Lisec, A. (2013). Dinamika selitev in delovne mobilnosti v urbana središča Slovenije, 2000-2011, Geodetski vestnik, 58(2), sprejeto v objavo.
11.	DRSC. (2012). Mreža državnih cest, Slovenija, letno. Družba Republike Slovenije za ceste.
12.	Florida, R. (2002). The Rise of the Creative Class. And How It's Transforming Work, Leisure and Everyday Life. New York: Basic Books.
13.	Florida, R. (2003). Cities and the Creative Class, City & Community, 2(1), 3-19.
14.	Florida, R. (2008). Who's Your City?, New York: Basic Books.
15.	Fotheringham, A. S., & O'Kelly, M. E. (1989). Spatial Interaction Models: Formulations and Applications, Dordrecht, Kluwer Academic Publishers.
16.	Greenwood, M. J., & Hunt, G. L. (2003). The Early History of Migration Research. International Regional Science Review, 26(1), 3-37.
17.	Grigg, D. B. (1977). E. G. Ravenstein and the Laws of migration, Journal of Historical Geography, 3(1), 41-53.
18.	GURS. (2012a). Podatki o povprečnih cenah stanovanj in hiš v občini. Geodetska uprava Republike Slovenije.
19.	GURS. (2012b). Prostorski podatki o občinah v Sloveniji. Geodetska uprava Republike Slovenije.
20.	Harvey, D. (2011). The Enigma of Capital: and the Crises of Capitalism, Oxford, New York: Oxford University Press.
21.	Haynes, K. E., & Fotheringham, S. (1984). Gravity and spatial interaction models. SAGE publications, Inc.
22.	Heather P. (2010). Empires and Barbarians: The Fall of Rome and the Birth of Europe, New York, Oxford University Press, Inc.
23.	Kajzer, A. (2011). Vpliv gospodarske krize na trg dela v Sloveniji in izzivi za politiko trga dela, IB Revija, 45(4), 13-21.
24.	Lee, E. S. (1966). A Theory of Migration, Demography, 3(1), 47-57.
25.	Markowitz, H. (1952) Portfolio Selection, The Journal of Finance, 7(1), 77-91.
26.	MF. (2012). Podatki občin o realiziranih prihodkih in drugih prejemkih ter odhodkih in drugih izdatkih splošnega dela proračuna ter o realiziranih odhodkih in drugih izdatkih posebnega dela proračuna. Ministrstvo za finance. Pridobljeno na
http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/lokalne_skupnosti/statistika/podatki_obcin_o_realizira nih_prihodkih_in_drugih_prejemkih_ter_odhodkih_in_drugih_izdatkih_splosnega_dela_proracun a_ter_o_realiziranih_odhodkih_in_drugih_izdatkih_posebnega_dela_proracuna/
27.	OECD. (2009). Country statistical profiles. Pridobljeno na http://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=CSP2009
28.	Ravbar, M. (2005). »Urban sprawl«: Popačena slika (sub)urbanizacije v Sloveniji? Geografski vestnik, 77(1), 27-36.
29.	Ravenstein, E. (1876). The birthplaces of the people and the laws of migration. The Geographical Magazine, 3, 173-177, 201-206, 229-133.
30.	Ravenstein, E. (1885). The Laws of Migration, Journal of the Statistical Society, 46, 167-235.
31.	Ravenstein, E. (1889). The Laws of Migration: Second Paper, Journal of the Royal Statistical Society, 52, 241-305.
32.	Resolucija o poglavitnih smotrih in smernicah za urejanje prostora. Uradni list SRS 43/1973.
33.	SPRS (2004). Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Pridobljeno na
http ://www .mop.gov. si/fileadmin/mop .gov. si/pageuploads/publikacij e/drugo/en/sprs_eng.pdf
34.	SURS. (2009). Uvedba nove statistične metodologije na področju statistike selitev. SI-STAT, Podatkovna baza Statističnega urada Republike Slovenije. Pridobljeno na http://www.stat.si/doc/sosvet/Sosvet_22/Sos22_s1132-2009.doc
35.	SURS. (2010). Delovne migracije, Metodološka pojasnila. SI-STAT, Podatkovna baza Statističnega urada Republike Slovenije.Pridobljenio na http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/07-234-MP.htm
36.	SURS. (2012): SI-STAT podatkovni portal, Pregled po občinah. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno na http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp
37.	Tobler W. (1995). Migration: Ravenstein, Thorntwaite, and Beyond, Urban Geography, 16(4), 327-343.
***
Viš. pred. mag. Samo Drobne je diplomiral na Univerzi v Ljubljani (UL), Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG), na Oddelku za geodezijo, kjer je tudi magistriral na Interdisciplinarnem podiplomskem študiju planiranja in urejanja prostora. Od leta 1996 dalje je višji predavatelj, najprej za prostorske sisteme, nazadnje pa za geodezijo in geoinformatiko, na Univerzi v Ljubljani. Bil je mentor in somentor pri 86-tih diplomah in leta 2009 somentor pri študentski univerzitetni Prešernovi nagradi. Sodeloval je v številnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih, zadnja leta pa sodeluje tudi v mednarodnih projektih, predvsem v okviru programa ESPON. Napisal in objavil je kot avtor in soavtor 22 izvirnih znanstvenih člankov, 11 preglednih znanstvenih člankov, 4 strokovne članke, 6 znanstvenih in 1 strokovno monografijo, 1 univerzitetni učbenik, več kot 90 sestavkov v zbornikih del domačin in mednarodnih znanstvenih in strokovnih posvetov in 48 končnih poročil o rezultatih raziskav oziroma študijah. V zadnjih desetih letih ima 18 normiranih čistih citatov. Aktivno sodeluje v okviru Slovenskega društva Informatika (SDI) - Sekcije za operacijske raziskave (SOR), kjer je tajnik, član upravnega odbora omenjene sekcije in član organizacijskih in programskih odborov mednarodnega simpozija iz operacijskih raziskav v Sloveniji (SOR). Leta 2007 je prejel priznanje SDI za razvoj mednarodnega sodelovanja in izmenjavo dosežkov na področju operacijskih raziskav. Trenutno je namestnik
predstojnika Oddelka za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG), Univerze v Ljubljani (UL).
***
Prof. dr. Marija Bogataj je diplomirala na Univerzi v Ljubljani (UL), Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT), na Oddelku za matematiko in fiziko v letu 1974, magistrirala na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča (EFBK), UL na programu Operacijske raziskave leta 1978, doktorirala leta 1983 s področja modeliranja v prostorskem planiranju na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG), UL, kjer je bila leta 1994 izvoljena v redno profesorico. Vzporedno je leta 1993 prevzela naloge dekanice na Višji pomorski in prometni šoli v Piranu in jo preko Visoke pomorske in prometne šole popeljala v Fakulteto za pomorstvo in promet (FPP), Univerze v Ljubljani (UL), kjer je bila dekanica vse do leta 1999. Od tedaj je vodila raziskovalno skupino CERRISK, najprej na UL, FPP, nato pa na samostojnem institutu mednarodnega značaja MEDIFAS. Njeno raziskovalno področje je v ožjem teorija lokacije in študij oskrbovalnih sistemov v mestih in naseljih mestnega značaja, pa tudi študij regionalnih mrež. V svoji raziskovalni karieri je napisala samostojno ali v soavtorstvu 65 znanstvenih in en strokovni članek, imela 9 objavljenih vabljenih predavanj predvsem na mednarodnih konferencah, 84 objavljenih recenziranih prispevkov na konferencah, 14 samostojnih del v monografskih publikacijah, je avtorica ali soavtorica 17 znanstvenih in ene strokovne monografije ter dveh učbenikov, pa tudi množice ostalega študijskega gradiva. Sodelovala oziroma vodila je 5 mednarodnih projektov in množico slovenskih projektov. Sodelovala je oziroma še sodeluje v uredniškem odboru šestih mednarodnih revij, od katerih je ena kategorije A1 in ena A4, kakor tudi v uredništvu Springerjeve monografije. Predavala je na 8 tujih
univerzah. V zadnjih desetih letih ima 833 normiranih čistih citatov.
***
Abstract:
Impact of Recession on the Parameters of Quality of Regional Centres and their Attractiveness
This paper explores the findings regarding the impact of recession that began in 2008 in Slovenia to the chosen parameters of quality of regional centres, which are reflected in their attractiveness. We wanted to test the assumption of the impact of recession to the attractiveness of regional centres to both internal migration and commuting flows. To this end, an adjusted gravity spatial interaction model was developed by evaluating regression coefficients. We analysed the impacts of population size, distance, employment, gross personal income, municipality revenue per capita, average price per square metre of apartments and houses, and age structure in the municipality pertaining to the decision to potentially migrate or commute related to the migration and choice of workplace in the regional centre. The impact of the recession was analysed by comparing the estimations of regression coefficients before the recession (2007) and during the recession (2011). It is shown that during the recession, internal migrations to regional centres increased considerably, while commuting to regional centres did not change significantly. We also showed that during the recession, the impact of the distance to the decision to migrate to regional centres slightly increased, while the impact of the distance to the decision to commute did not change significantly. Notably, during the crisis the impact of municipality revenue per capita in the regional centre to the analysed flows changed the most: during the recession, the decision to migrate and/or commute to 'more prosperous' regional centres is made more easily.
In the future, it is to be expected that local self-governments will make more effort to consider how to attract taxpayers to their local community and hence enrich the community, while the analysis of these parameters will become more significant for the individual levels of the local self-government. Gravity models, such as the one used here, include different indicators of attractiveness; however, the approach used in this case is, indeed, special due to its emphasis on the age structure and the associated challenges burdening both Europe and Slovenia today. In Europe and elsewhere, we have not come across such a case where the implications of the crisis would have been evaluated using this kind of model. To some extent, this was done within the ESPON ATTREG European project, where as a case study a partial analysis of the mentioned problem on the case of Slovenia was performed; however, at the time, the data on the situation in the crisis period were still scarce. In the paper, we encountered methodological changes in statistical data capture, hence, in some cases the accurate values had to be replaced by the expected values, using the method described in the paper.
Keywords: recession, migration, commuting, spatial interaction model, regional centres, quality of regional centres, attractiveness, Slovenia.