Inseratl se sprejemajo in velj& tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska i krat,
12 ,, „ ,, ,, 2 m
n ii n ii 8 n Kolek (itempelj) tnese vselej 80 kr.
Pri večkratnem tiskanji m cena primerno zmanjša.
Rokopisl se ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo.
Velji do koncu tekočega leta po pošti in v Ljubljani na
mesec.....— 80 „
posamezne Številke po — 7 „
VrednKtvo je na stolnem trgu hiš. St. 284.
Naročnino prejema opravništvo ". (administracija) in ekspedicijavjiit Blaznikovi tiskarnici hh Brer"1^" 1

m
Političen list n slovenski narod.
Izhaja
po trikrat na teden in ficer v torek, četrtek iu saboto.

Državni zbor in g. Dežman.
Če bi bili mi volilci Trebenjskega, Ko čovskega, Žužemberskega in Radeškega okraja, bi državnemu poslaucu g. Dcžmauu poklonili to-le adreso:
Državni poslanci sicer od svojih volilcev nc smejo nobenih podukov prejemati, ampak voditi jih ima le njihova vest in njihovo poštenje, da obračajo svoje poslanstvo le v korist dežele, ktera jih je izvolila, in ne v samopridne namene. Vestno bi se tedaj morali vdeleževati obravnav in pri glasovanji brezozirno pred očmi imeti edino le blagor svojih volilcev in svoje poštenje.
Vi pa v pretečenih sejah državnega zbora niste tako ravnali. V deželnem zboru Kranjskem in pri ustavovernih shodih bilo je skoraj edino le Vas slišati, in v zavetju deželnega glavarstva imeli ste ztnirom dovolj poguma, da ste razodevali svojo osebno razjarcnost, na Dunaju pa niste ust odprli, kakor da bi Vas tam nc bilo; se vč da je ložej in bolj diplo-matično v Ljubljani hudovati se nad dr. Blei-weisom in dr. Costo, kakor pa na Dunaju nad ministrom Depretisom in nad mogočnimi bor-zijanci, ker komaj ste v Ljubljano prišli, se Vam jc jezik zopet razvezal in v drugi seji deželnega zbora ste že zopet razsajali, med tem ko se Vam je na Duuaju bolj pametno in varno zdelo, na mesto sebe v boj pošiljati dr. Schafferja.
Pa o ti čudni molčečnosti v državnem zboru in še o mnogem drugem, kar bi bili Vi morali storiti, in niste storili, za zdaj molčimo, dokler ne pride čas, ko nam boste morali odgovor dati o svojem postopanju, nc moremo pa molčati k temu, da ste iz gole samopridnosti in častiželjnosti zanemarili najvažniši korist
tvojih volilcev, ko je prišlo na glasovanje vprašanje, ali naj se avstrijski narodi zopet izdado borzijanski drhali!
V seji državnega zbora je bilo pri debati v vladinih finančnih predlogih tudi vprašanje, ali se sme posoditi tudi na take papirje, ki nimajo pupilarične varnosti. Vsakdo bi videl, da bi taka postava bila na dobiček le borzi-jancem, pošteni delavnosti pa na kvar. Zato je b:la večina zoper njo, še nekdanji denarni minister Brestel je zoper tako početje stopil na noge, in postava je padla s 119 glasovi proti 116, da si ravno so se vsi ministri živo zanjo potegovali. In Vi? kje ste Vi takrat bili? ua ktero stran ste se vstopili? Za postavo niste hoteli glasovati, proti nji glasovati pa niste imeli poguma! Prijazno lice enega ministra Vam tedaj več velja, kakor korist Vaših volilcev, ker ste se med glasovanjem o omenjeni postavi umaknili iz dvorane, da si niste podrli svojih naklepov za bodočnost. Opomniti Vas pa moramo, da bi bili morali tudi Vi storiti, kar so storili najslavniši možje Vaše stranke, kakor n. pr. Herbst, Brestel in celo dr. Schaffer in glasovati zoper omeujeno jako škodljivo postavo.
Tega madeža Vam ne hode izbrisal noben izgovor, nobeno opravičevanje! Saj veste, da se je v velikih parlamentih včasih celo pri-godilo, da so za smrt bolne poslance prinesli v zbornico, da so oddali svoje glasove, kadar je šlo za kako važno in imenitno postavo: Vi pa ste se zdravi kakor riba in premišljeno iz državne zbornicc umaknili in zavrgli svoj glas, kterega bi bili morali oddati v korist svojih volilcev, samo zbog tega, da se višjim osebam niste zamerili. Zdaj vemo še bolj kakor doslej, koliko ste vredni'
I
Politični pregled. V Avstrijskih deželah.
•Svetli cesar so poslali knezu Auer-sp^rgu, prvosedniku v ministerstvu, to-le pismo:
Ljubi knez Auersperg' Petindvajsetletnico Mojega cesarjevanja so vse dežele Mojega cesarstva enoglasno iu slovesno obhajale.
Z veselo zadostitevjo in s prisrčno hvaležnostjo sem sprejel ponovljena zatrjevanja nepremakljive zvestobe in vošila, ki so Mi jih pismeno, ustmeno in telegrafično razodeli obe državni zbornici, zastopništva dežel in občin, družbe, društva in posamezne osebe. Z veseljem sem zapazil, kako so se stari iu mladi po mestih in kmetih, vsi stanovi in vsa opravilstva z enako prisrčnostjo vdeleževali slovesnost, ki so jih ta dan povsod napravljali.
Prav posebno Me je pa še razveselilo, da je bilo dovolj, le slišati Mojo željo, in že so se prav ginljivo skušali za prednost v skazovanji uajblažji dobrotnosti, že so ubožnim solze brisali in stiskanim na pomoč hitčli.
Dolga vrsta dobro premišljenih daritev in vsakoršnih lepih milodarov, ki se imajo po Meni imenovati, bo odprla nove više blagoslove za prihodnost, ter bo v živem spominu ohranila slovesno obhajano petindvajsetletnico v srcu Mojih ljudstev.
Ljubezen Svojih ljudstev, ki se v teh djanjih razodeva. in ki sem jo pri nastopu Svojega vladanja s preslavnim spominom Svojih prededov kot najdražji zaklad prejel, — našel sem jo v osodepolnih petindvajsetih letih Svojega vladanja v sreči in nesreči enako potrjeno, in svest sem si, da bode tudi v prihodnje Meni in Moji rodovini na strani stala.
Srečnega se štejem, da v tej ljubezni in zvestobi nahajam najlepše plačilo Svojih vla-
Iz Marnovega „Jezičnika.''
(Konec.)
„Vidim, da so Slovenci le vaščani (Klein-stiidter), mu je pisal spet neki učenec; trdijo le svojo zlodjevo trmo in nočejo se pridružiti drugim Jugoslovanom ... Le po bergljah se vleče naše slovstvo. Za slovstvene prepire si v lase segajo, drugi narodi se ji m smejajo, so-vražuik jih podpira in vidi, kako krasno mu v žrelo hitč. V šolskih vajah se mladina, iz ktere bi mogli potlej postati možje naroda, le malo, ali bolj prav, nič slovanskega duha ne navžije, in tako se že večidel v mladosti domači jezik vsakemu prignjusi in Boga hvali, da sc ga je vender znebil tega mučenja, in večidel je le vsak, če ima le kaj estetičnega duha, napolnjen z ljubeznijo do nemškega jezika. To je pravi stau naših slovstvenih Epi-gonov. Rekel bi kdo, da jaz sem malo vnet za
svoj narod, ki ga ne hvalim; ali še prevečIdoval. Kako težaven stan je imel tedaj Me-
sem iskren in ga ljubim strastno, pa nisem vaščan, ampak občni Slovan! . . Imam le ra njeno in včasih krvavo srce, glavo pa polno obupa in nade in čudnih načrtov, kako bi le kterikrat mogel za en vinar pripomoči, da bi bil moj slovanski narod prvi in najslavniši tega sveta itd.". Taki ješči mladini je Metelko — se ve — vse prehomeopatično učil slovenščino, da si ravno je od leta do leta bolj segal v znanstveno jezikoslovje in v književno zgodovino, kar spričujejo že tudi naloge, ktere so brez dvoma vjemale se z naukom samim.
Nekterim talco vžganim dijakom je bilo slovenščine po šolah vse premalo, mnogim pa še preveč, vzlasti nekterim domačim in tujini profesorjem, kterim je bilo torej prav po godu, da se slovenščina ne osebno ne vradno ni pospeševala, in radostno so si časih —sam sem jih čul — pripovedovali srborita djanja dijaška v šoli slovenski. Razun tega ni bilo pripravnih knjig, iu znak iz slovenščine nobenemu ni ško
telko med svojimi učeniki, si potem vsakdo lahko misli.
Sreča, velika sreča zanj in za slovensko reč je bila, da je leta 1852 ljubljanska gimnazija dobila ravnatelja, kteri je bil do vsih ravnega duha ter duha slovanskega, in ta je bil Jan Nečasek. V kratkem spozna ne-vgodne razmere tukajšnje, pa hvalne lastnosti in književne zasluge Metelkove. Češki Slovan vidi, da Metelko dela do svoje sive starosti k akti slovenski Dobrovski, ter ga podpira krepko pri vsih njegovih šolskih opravilih. Močen na duhu je slabel Metelko na očeh; razun pogostnih šolskih sej ali skupnih posvetovanj po novi učni osnovi so ga mučile vzlasti premnoge naloge, ki so slabotnim očem res prave nadloge. Učil je torej od leta 1854/5 le še v VIL in VIII. razredu, in ker je sila tudi tu do vrha prikipela, hodi ravnatelj Nečasek dve poslednji leti sam z njim v šolo. češ, da se uči slovenščine, v resnici pa njemu za hrambo proti drzni mladini.
darskih skrbi in Svojega vednega prizadevanja za blagor vseh svojih ljudstev; in zato izre-kujem z ginjenim srcem vsem skupej in vsakemu posebej Svojo zahvalo in svoje popolno priznanje.
Naročujem Vam, da to razglasite.
Na Dunaj i 3. dec. 1873.
Frančišek Jožef, »/r.
Pri večernici, ki je bila 2. dec. v cesarskih redutnih dvoranah, so se cesar posebno dolgo pogovarjali z grofom Hohenwartom. Predsedniku zbornice poslancev so pa posebno priporočili postavo o posojilu.
Znano je, da je zbornica poslancev pri debati o posojilu določila, da vlada ne Bme posojevati denarjev na take akcije, ki nimajo pupilarne varnosti. Gosposka zbornica pa je to določbo zavrgla in sklenila, da se sme posojevati na vsaktere papirje. Finančni minister, kije za to govoril, je rekel da bode vlada skušala poravnati to nasprotje med zbornicama.
Cesar se je 4. t. m. podal v Godolo, cesarica pa že 3. t. m.
V	političnih krogih se močno govori, da bode vlada kmalo skušala porazumeti in spraviti se s Čehi. — „Pokrok" poroča, da bi po prepričanju kluba čeških poslancev velika nevarnost bila za državno pravo Češkega kraljestva, in za autonomijo dežele in naroda, če bi se vdeležili sedanjega deželnega zbora. Ker so mladočehi ravno nasprotnega mnenja, jih pri novih volitvah klub in zaupni možje ne bodo več priporočali za kandidate. — „Politik" je bila na dan cesarjeve petindvajsetletnice zopet konfiscirana. Državni pravdnik ne vč za noben praznik.
V	Ogrskem zboru se snuje neka sre-dišna stranka na podlagi Ghyczyjevega programa. — Ker se S zeli brani finančnega mi-nisterstva, je Szlavy rekel, da tudi on ne ostane več minister.
Vnanje države.
Praska zbornica poslancev je a 359 glasovi proti 6 sprejela predlog, da naj se kolek (štempelj) pri časnikih odpravi. — Trierska sodnija je obsodila tamošnjega škofa, da plača 3600 tolarjev globe, ker je postavil 18 duhovnov.
Iz Francoske je bilo pred kratkim slišati, da hoče kraljeva stranka grofa Chamborda pripraviti, naj se francoskemu prestolu odpove „Vaterland" iz zanesljivega vira izve, da tega ne bodo storili, delali bodo marveč na to, da
I se splošna volilna pravica na korist olikanih stanov nekoliko omeji. V dveh ali treh letih . pridobe si na ta način pošteno z ljudstvom vred monarhično večino. Grof Pariški postal bi kraljevi namestnik ali načelnik vlade. Mak Mahon je desničarjem narodne skupščine rekel, da se bode precej odpovedal svoji oblasti, ko bodo ustanovili pošteno in zanesljivo kraljestvo. — Za postavo o ustavi sklenilo se je voliti komisijo 30. poslancev. Levica se je volitve zdržala, ker jih je izmed desnice voljenih že 25. — Za postavo o mestnih gosposkah volila se je komisija 15 poslancev, med temi je 9 desničarjev in 6 levičarjev. — Namesto liberalnega Fourniera, ki je demisioniral, je za poslanca pri sv. Očetu izvoljen markez Noailles. Na njegovo mesto v Washingthon pride menda Bartholdy, do zdaj tajnik pri francoskem poslanstvu v Petrogradu. — Desničar Seyur je izvoljen za tajnika narodne skupščine. — Vojni minister zarad pomanjkanja denarjev ni hotel sklicati vojakov, ki so na odpustu, k navadnim vajam, pa ini-nisterski svfct je sklenil, da se morajo sklicati, ker postava to veleva. — Mak Mahon je poslal Avstrijskemu cesarju pismo, v kterem mu za petindvajsetletnico čestita.
Laška. Nek telegram iz Rima poroča, da so papež nekoliko bolehni, in 2. decembra sobe niso zapustili (?). Liberalci že komaj pričaku jejo smrt papeževo, — ker mislijo, da bodo potem ložej dosegli svoje namene. Pa ne papež, ampak Bog varuje svojo cerkev! — Vlada se je zopet polastila nekterih samostanov. — Amadej, bivši Španjski kralj, je imenovan za glavnega inšpektorja laške armade.
Na Španjskem Kar lis ti čedalje bolj napredujejo. Republikanci so se prepričali, da so bila poročila o zmagi republikanskega generala Morionesa vsa izmišljena. Moriones ne more nič opraviti in se je hotel vodstvu odpovedati, pa mu Castelar ni pustil. Zdaj bo skušal z živežem preskrbeti Pampeluno, ktero bodo Karlisti oblegali. Zajeli so dalje Barcelono in tudi v Novi Kastiliji čedalje večo moč dobivajo. V Valenciji osnovali so vojaško šolo za odgojo mladih oficirjev, in napravili tudi vlivarnico, kjer bodo kanone vlivali.
Don Carlos je razpisal posojilo za 100 milijonov realov (10 mil. gold.), od kterega se bodo plačevale 6 percentne obresti, in ki se bode v petih letih po storjenem miru vrnilo. Denar obračajo za napravo gorkih zimskih oblek za vojake, kteri so je silno potrebni,
ker morajo dostikrat pod milim nebom prenočiti. —
Vlada je obljubila, da bode kaznovala gosposke v Santjagu na Kubi.
V Carthageni je vsekakorje bilo; bom-bardovanje ne dela veliko škode mestu, ki ima po večem s kamenjem preobokane hiše.
Amerikanski kongres se je 2. decembra pričel.
Dopisi.
Iz Tržaške okolice, 29. nov. — X — Da bo naš mestni in deželni zbor tudi zana-prej v svoji večini rudečkarsko-lahonsk, pričajo nam volitve župana in dveh podpredsednikov. Stari kolovodje so zopet izvoljeni. Vendar smo si Slovenci nekoliko na boljem, ker vsi okoliški zastopniki so, razen enega, narodni, in tudi nekoliko mestnih poslancev spadakzmer-niši stranki. Konservativne pa te stranke nikakor ne moremo imenovati, ker njeni privrženci so liberalci, samo ne tako prenapeti, kakor „Progresovci", in vladi bolj vdani. Iz tega se vidi, kako nespametno, da ne rečem hujšega, so ravnali volilci V. okoličnega okraja, da so si moža te stranke (g. Burgstallerja) izvolili za svojega zastopnika mesto priporočenega slovenskega kandidata. Če je pa res, kar „81. Narod" pripoveduje o ondašnjih gg. duhovnikih, da sta namreč zanj agitovala iz osebne dobičkarije, potem v črne bukve laho-uov in liberaluhov ž njima! Če tudi je gosp. Burgstaller osebno prijazen, zgovoren, postrež-Ijiv itd., in če tudi zagovarja kdaj v zboru kako okolici koristno napravo, vendar je in ostane naš političen nasprotnik v cerkvenih in narodnih zadevah. Zato bi se ono počenjanje omenjenih gg. duhovnikov, ako je resnično, nikakor ne dalo opravičiti in bilo bi le dobro došlo orožje v rokah naših liberalnih nasprotnikov. Pa upamo, da ni bilo tako. —
G. Burgestaller, voljen tudi v I. mestnem razredu, odpovedal se je temu poslanstvu in sprejel ono v okolici — se veda, saj v mestu se ni bati, da bi izvolili Slovenca. Tako imamo v Tržaškem zboru le 5 Slovencev, Italijanov pa je 48, in po dopolnitni volitvi jih bo 49 — s pomočjo politično ničastih Opencc? in njihovih voditeljev! Sicer pa upamo, d« bodo vsaj peteri naši poslanci složno in energično postopali ter se v zboru tudi oglasili, kadar bo treba, posebno ker so po teh volit-
Po tolikih notranjih in vnanjih šolskih spremembah si Metelko želi stanovitnega pokoja. S posebno dr. Maderjevo spričbo hudo oslabelih oči ga poprosi 28. maja 1. 1857, ter dobi po sklepu cesarskem 18. avgusta vrh pokojnine za slovstvene zasluge svoje tudi zlati križec s krono. To pa na iskreno pripo-ročbo Nečaseka, kteri mi je sam pravil, da je v dotičnem pisanji, razun zveste vdanosti do svitle cesarske rodovine, povzdigal vzlasti književno delovanje njegovo. ,*£>er feierliche Akt — piS« v gimnazijskem izv&ttji l. 1858 o tim NeSasek sam — ging am 10. September 1857 um 11 Uhr im Praesidial - Bureau vor sich, wo Se. Excellenz der k. k. Herr Statt~ halter Gustav Graf Chorinsky, in Gegenwart des Gymnasial- und mehrerer Mitglieder der ilbrigen Lehrkorper unserer Stadt — nach einer der Feier des Tages und den Verdiensten des Jubilanten angemessenen Rede dem im Staats-dienste ergrauten Veteranen des Lehramtet die hohe Auszeichnung an die Brust heftete. Der Jubilant sprach hierauf tief geriihrt dem er-
habenen Monarchen und dem k. k. Herrn Statthalter seinen erfurchtsvollen Dank aus. Das Verdienst, loelches sich Professor Metelko w<ihred seiner me.hr als vierzigjahrigen Lehrer-icirksamkeit um die Ausbildung der sloveni-schen Sprache durch schrift.stellerische Leistun-gen erivorben, ist weit ilber Krain't Grenzen bekannt".
Tako je tedaj tudi Metelko za slovstveno delovanje slovensko dobil cesarsko poslavljenje, kakor pred njim že Japel, Kopitar, Miklošič. Bila pa je Metelkota v tem oziru sama priprostost, in pripovedovoli so mi tedaj vprični, da je razun svetlemu cesarju in njegovemu visokemu namestniku očitno takrat hvalo dajal tudi blagemu ravnatelju, ki mu je poslednji čas tako vrlo pomagal krotiti drzno šolsko mladino! — „Vekša ko je pravičnega moža vrednost, vekšaje tudi njegova ponižnost, ako je mož po volji božji," piše Slomšek o lepi zvezdi slovenskega slovstva, o ranjkem Japelnu (Drobtince 1. 1852. str. 126. — Koledarček Bleiweis. 1.1856. str. 29.). Koristne
njegove bukve, osebne zasluge in izvrstne dušne lastnosti so bile tudi svitlemu cesarju znane, in zlata svetinja bila mu je poslana. Poklican v Ljubljano častito znamenje prejet, se je pešec podal na pot — kakor sem slišal pripovedovati Po cesti se za njim pripelja gospod, kteri se je ravno na to slovesnost v mesto namenil. Vgledaje ponižnega J a p e 1 n a pešca ga prijazno povabi, naj se ž njim pelje na častito obhajo, ktera je njemu veljala. Blažen mož, kteri več veija pred Bogom in pri pravičnih ljudeh, kakor se sam obrajta; le on lahko zadovoljno in veselo živi, kajti več prejme, kakor po svojih mislih zasluži in poželi. Zadovoljnost je polovica življenja! ona je prave kršanske modrosti blažena hčer, pa le onemu zvesta družica, ki brez truda za božje kraljestvo dela in za blagost svojega naroda skrbi." Tako je delal tudi Metelko do svoje sive starosti kakti naš drugi Dobrovski.
vab nektere ničle odpadle in prostor naredile za ta posel zmožnejšim osebam.*)
Konečno naj še pristavim, da tukaj sploh želimo, da bi po novem letu ,,Slovenec" gotovo vsaki dan izhajal, da nam ne bi bilo treba segati po druzih neslovenskih in nekatoli-škib časnikih.
Iz Gorice, 2. decembra. Čitalnica naša imela je včeraj svoj občni zbor. Navzočnih je bilo mnogo članov obeh strank. Predsednik dr. Tonkli pozdravi z govorom zbrane ude, tajnik in denarničar preberata svoja poročila. Po dnevnem redu imela je priti na vrsto točka volitev nevega odbora. To je dalo mladim povod, da so hoteli prej govoriti in svoje nasvete staviti, akoravno je bila to zadnja točka dnevnega reda. In pri ti priložnosti pokazali 8oneolikano8t v vsi svoji nagoti. Akoravno jim je predsednik zagotavljal, da se drži strogo društvenih pravil in da drugače noče in ne more postopati, so vendar le kričali o terorizmu in enakih rečeh. Predsednik sejo pretrga, da se oddajo volilni listki. Predsednika in de-narničarja so volili vsi. Dobil je pa po dr. Lavriču nasvetovani predsednik prof. Erjavec le 32 glasov, konservativni kandidat dr. Tonkli pa 38. Ravno tako je zmagal tudi denarničar g. Ji glič z 49 glasovi proti Šantelnu, ki je dobil 21 glasov.
Ko so mladi videli, da ne zmagajo, volilo jih je le nekaj malega drugih 7 odbornikov, in z večino glasov so bili izvoljeni: Marušič Andrej s 40, Budav Leop. 40, prof. Povše 37. Vodopivec 37, Vodušek 37, Doljak Teodor 37, Grešič 36 glasovi. Za namestnika sta dobila Erjavec 34 in Kafol 30 glasov,
Čitalnica je toraj zopet v rokah konservativnih gospodov in upati je, da bode, ako mladi nalašč ne bodo zaprek stavili, vrlo napredovala. Želeti je, da se napravi v kratkem kaka beseda, da se ne bode zamogla očitati malomarnost in preziranje postav. Kadar se zopet kaj važnega pripeti, poročam Vam hitro **).
Iz Dunaja, 2. decembra. Sinoči je bila tukaj velika razsvitljava zavoljo 25letnega| cesarjevega vladanja. Oči so dobile dosti paše, posebno po okroglici (Ringstrasse) so bile nektere palače prelepo okinčane: luči, zastave, grbi, različne podobe, umetni ognji so nekako čarobno moč imeli razsvetljevaje nočno tmino. Ljudstvo Dunajsko pa, mislim, da je bilo vse na nogah: staro in mlado, moški in ženske; vse se je trlo po raznih ulicah, okroglica je bila natlačena, kdor jo pozna, lahko si misli obilno število navzočnih. Tu smo bili vsi enaki, imeli čast, niži in visoki gospodje so se dre-njali zraven umazanih postopačev, v svilo oblečene gospe zraven priprostih dekel. Marsikdo je zaječal, ker je v gnječi dobil ktero pod rebra; marsiktera gospa je milo pogledovala na raztergano obleko in marsiktero otroče pri 10 ali 12 letih je vrlo pušilo dolgo smodko ter tako pripomoglo k občni razsvitljavi. In kaj si je mislila ta množica? Je-li premišljevala, kaj je sveta oblast? Da ona izhaja od Boga, pa ona ni vir pravic, ampak da naj natorne od Boga dane pravice posameznih in društev brani, ter varuje zoper motilce reda? Pa pustimo premišljevanje v miru, vsaj je v tem obziru sedanji čas prevelika zmešnjava; le to želimo, da bi se povrnili na krščansko stališe, ter dali cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Božjega.
*) Ta stavek smo iipustili, ker od Vas gra-janih, tudi nam jako neljubih pomot in spak ni ne g. dopisnik kriv, ne vredništvo, ampak edino le to, da se tiskovne pomote niso ob času popravile. Za naprej bo že boljo.
**) Prosimo I	Vred.
Tudi nekoliko škofov je bilo tu — govorilo se je, da se mislijo v malo posvetovanje zbrati. Napačno bi ne bilo, ker v prihodnjem zboru se bodo predložile cerkvene postave v razpravo. Morda bi ne bilo zastonj, ko bi varhi Sijonski ktero spregovorili. Ako smo prav slišali, hočejo nekoliko semenišč odstraniti in vstanoviti fakultete; eno fakulteto bi hotela vlada voditi in bogoslovski učitelji bi bili c. kr. profesorji, a zraven bi naj bih tudi konvikti pod vodstvom škofovom. Če bi bilo to res — ne vemo, ne — ne bila bi ta postava ne ptič, ne miš, ampak zgolj polovičarska, ktera ostati ne more, in žene ali nazaj, ah naprej. Na Pruskem si je vlada prilastila oblast odgojevati in vednostno izoliko-vati bogoslovce; temu so se vprli škotje, kar so. sv. Oče v zadnji okrožnici odobrili, terove postave obsodili. Kar je na Pruskem napačno ali bi bilo mar to v Avstriji dobro? In čudno, železniške družbe, banke itd. si same volijo svoje predsednike in same sodijo o njihovi sposobnosti in pripravnosti, to se dovoli, le cerkvi se hoče ta pravica kratiti, le cerkev bi ne smela sama odgojevati svojih služabnikov!!! Zakaj ? Ker se boje, da bi cerkveni služabniki ne bili — cerkvenega duha (1); radi bi jim vcepili nekoliko modernih načel, da bi častili in molili modernega boga, in mu cerkev prodali. Ne vemo sicer ne. kaj pride, toda nič dobrega ne moremo pričakovati od mož, kteri govore o „nazarejskem modrijanu", o ptuji oblasti itd.; nič dobrega ne moremo pričakovati od mož, ki prostost obetajo, a namesto kruha kamen podajajo, nič dobrega se ne nadjamo od mož, kterim svetna oblast ni oblast od Boga in toraj pred Bogom ne odgovorna, ampak izpeljujejo vso oblast od ljudstva, ali pa fantastično govore o vsegomogočni državi, ktera premore vse ne glede ne na Boga ne na druge pravice, in pred vsem svojo vserazru-šilno (?) moč obrača v to, da žali svete pravice katoličanov.
Domače stvari.
(Mnogovrstno se je praznovala) cesarjeva 25letnica, ki je gotovo v neštevilnih srcih vtr dila na novo zvestobo do najviše blage ro-dovine cesarske. Hvale vredna je misel, da, celo potrebna, v srcih nježne mladine že vsa-diti klico domovinske ljubavi in zveste vdanosti do presvitle hiše vladarske. Prav je tedaj da jc vodstvo tukajšne mestne šole hotelo da rovati učencem dostojen spominek na ta veseli dan. Reči pa moremo, da ta dar, naj pride že od koder koli hoče, ni primeren za slovensko mladino. Spominek „Das Kaiser-Jubiliium" dečkom že zarad tega ni razumljiv, ker je v nemščini spisan, in dečkom, ki še ne znajo nič zgodovine, zavolj le obče načrtanega obsega nerazumljiv. Nahajajo se pa v listu tudi stavki , ki se bolj nagibajo k neresnici ali so celo neresnični. Iz vsega se vidi, da je to pisal kak v nemštvo jako zaljubljen časnikar. — Njegovo nagnjenje do preljube Prusije, ki ni Avstriji še nikdar bila prava prijateljica, se kaže še v teh kratkih obrisih, ko bi bil moral posebno Avstrijstvo v njegovih svitlih, slavnih namenih živo naslikati.
Tako pravi n. pr., da se je 1866. 1. prelivanju krvi konec storilo „Dank der weisen Miissigung Preussens."
Vsakemu je znano, da je skoz in skoz neresničen tudi ta-le stavek: Der Vertrag mitRom (Concordat), der bei der G e sammtbevolkerung auf den heftig-stenVViderstand gestossen war, wur-
de als aufgelost erkUrt, und der Ju-bel dartiber gab sich in einer gUn-zenden Illumination kund." „Novice" so tedaj pisale: Ljubljana še nikdar ni bila tako temna, kakor sedaj, in tudi o drugih mestih je znano, da tedaj niso plavale v morju svetlobe. Da ljudstva dualizma niso sprejela „als Biirgschaft des Friedens," narbolj kaže sedanji položaj „allgemeiner Unzufriedenheit."
Po načinu vseh nemško-liberalnih pisačev se tudi ni mogel zdržati, da bi v malo vrsticah ne bil dal saj enega vdarca res avstrijskemu lojalnemu ministerstvu Hohenwarto-vemu. Pa letu 70 in 71 mora saj nekoliko glorije zapeti — „dem Deutschen Aar, der den ubcrmUthigen gallisehen Hahn zuchtigte," ktera klavzula bo že pač našo mladino navdušila za avstrijsko Čutstvo! — Menim, da je tako na-klonjenje slovenski mladini neprimerno, zgrešeno in nikakor ne pripravno v mladih srcih izbuditi ono višo smisel, ktero je morebiti darovatelj nameroval. Ali pa morebiti!? --? Kaj je že Herman proti koncu svojega govora v adresni debati omenil? —
(„So ehrt das deutsche Publikum in Lai-bach den Kaisertag !'•) Najlepša ilustracija tem besedam vradne „Laib. Ztd." od 3. t. m. je to, kar se je „am Kaiserstag" v nemčurski kazini godilo, kjer je ta „das deutsche Publicum" obhajalo petindvajsetletnico. Izmed daljnih do-godeb, ki se po mestu pripovedujejo in o kterih ne „Laib. Ztg." ne „Tagblatt" ne črhneta besedice, posnamemo v kratkem to, kar se nam najbolj jedrnato zdi. Omenjeni večer namreč je bil zbran v kazini do malega ves „cvet" ljubljanske „nemške" iuteligencije , med njim tudi nemški igralec s svojo zaročeno, tudi igralko. Se vč, da galantni gospodje „a la dr. Schaffer" niso pustili te igralke pri miru in tako se je vnel precej zburjen prepir, zlasti med grofom Auerspergom, bratom deželnega predsednika in nekem železniškem inženirjem, in sicer zato, ker je grof Auersperg inženirju pri mizi prostor zasedel in mu potem prav robato odgovoril, tako da sta se skoro na dvoboj klicala. Pri mizi navzoč pa je bil tudi nek Francoz, kteremu se je to vedenje nekako „čudno" zdelo, tako da se je z besedo vmes vtaknil. Na to vstane gospod Anton vitez G a r i b o 1 d i, ravnokar izvoljeni poslanec Idrije, in založi Francozu prav vitežko klofuto. Stvar naredi velik hrup, pridere še več c. k. uradnikov v uniformi, ktere je pa nek ustavo veren meščan s prav lepimi priimki počastil, ki so se zlatim in srebrnim zavratnikom prav malo podali. Kaj bo z zaušnico traktirani Francoz storil, se še ne vč, pa pravi se, da so ga z lepo svoto denarja pregovorili, da molči. — Kaj bi se že zgodilo z g. vitezem Garibol-dijem, ako bi bil častnik? In ker je deželni poslanec .. ? ? — Tudi od plesa se pripoveduje, da se je neka knezinja pritožila, ker se je „fajerber" plesouk Doix predrznil ž njo plesati, in da je vsled tega gosp. Doberlet dobil nos. Še celo o soireji pri predsedniku Auerspergu se pripovedujejo razne stvari, kterih pa ne verjamemo. „So ehrt das deutsche Publikum in Laibach den Kaisertag 1"
(Pri g. Mačku) na velikem trgu je viditi lepa podoba sv. Antona Pad., ktero je g. Franke naslikal za tukajšno frančiškansko cerkev.
(G. Hrovat), vodja učiteljske pripravnice, je postal okrajni šolski nadzornik v Ljubljanskem mestu.
(Za reveže) je mestni magistrat o priliki cesarjeve petindvajsetletnice nabral 1869 gld. 17 kr., ktere je po večjem že razdelil.
(Vabilo) k Veliki besedi v spomin rojstnega dne Franceta Prešerna, ki jo
napravi 8. dn6 decembra t. 1. n&rodna čital-| — Zbor duhovne mladeži biškupije niča, združena z dramatičnim društvom v dvo-lsenjske je po izgledu zagrebških bogoslovcev rani čitalnični, s prav zanemivim programom, I izdal za prosto ljudstvo povest: Dubravka, po se ravno razpošilja.	I nemškem predelano.
(Iiiharjevi napevi.)— Ker se večkrat pri-1 — „Vienac", hrvaški lepoznanski list, meri, da kdo želi kupiti kaj napevov rajne. I naznanja, da se bodo na svitlo dala skupna stoln. organista Greg. Ri barja, pa jih ne I dela nedavno umrlega hrvaškega pisatelja, na-ve kje iskati, prijateljem njegovih napevov na-j rodnega zastopnika in slavnega domorodca dr. znanjamo, da se dobivajo še vsi pri njegovi I Ivana Dežmana.
sestri Jerici Itdiarjevi, v gosposki ulici h. št. 211.1 — Fond za izdavanje skupnih umotvorov Ker se je približal zopet božični čas, pri-1slavnega pesnika, generala P. Preradoviča, se poročajo se vsim čč gg. organistom in prcč.|po mnogih darovih dobro narašča, duhov ščini posebno napevi božičnih pesmi, ki
so v raznih zvezkih med drugimi napevi vvr-|	Telegram ..Slovencu*',
steni. —	I Gališki deželni zbor oporekuje zoper ne-
(Katoliška družba) bode v nedeljo 7. t. m. | posredne volitve v državni zbor. ob 11. uri dopoldne v Čitalnični dvorani po-
darila 80. revnim šolskim otrokom novo zimsko obleko. P. i. dobrotniki se vljudno vabijo da se obilno vdeleže te lepe in ginljive sve-j čanosti.
(Učeni li/ommsen o dr. Costi.)— V Bero-1
Služba kateheta na viši realki v Ljubljani, s 1000 gld. plače, petletnimi prikladami po 200 gl. in djansko priklado 250 gld. Prošnjam kterim se ima priložiti spričevalo knezo škofijskega ordi-linu je pred nekaj časom na svitlo prišel drugil,iarjjata, da je sposoben za podučevanjo, se vlože natis imenitnega učenjaškim krogom namenje-lpri deželnem šolskem svetu kranjskem do 15. ja
nega dela: Corpus inseriptionum lati-|"uarja P- 1
/"!„„„: 1; „ „ f „„„♦„..;.„*„ a,. „ „ I Služba računskega svetovalca pri finančni di-narum. Lonsilio et auetoritate Acca-| , ... T. ... . ° _ . . f	, ,
.	I rekciji v Ljubljani. Prošnje se vlože v 14 dneh
demiae htterarum regiae Borussiae'
edidit Theodorus M o m m s e
1873. V drugem zvezku tega učenega dela. | pri okrajnem glavarstvu v Črnomlji. v kterem se nahajajo vsi znani napisi iz ča-
Mesečni izkaz banke „Slovenije".
Požarni oddelek.
Stanje dne 31. oktobra 1873: 14062 polic, 43.577,921 gld. zavarovane istine, 420,232 gld. 26 kr. premije.
30. novembra 1873: 15220 pelic, 43,6'.»7.187 gld. zavarovane istine, 457.347 gld. 62 kr. premije. — Prirastek: 1158 polic, 3,119 266 gld. zavarovane istine, 37,116.36 premije.
Trlet&ralieii«' denarne rrne
5. decembra.
Papirna renta 70. — . — Srebrna rei.ta 74-25. — 18601etno državno posojilo 102 25. — Danki,10 akcije 9 86 — Kreditno akcije 233-25. —London 114—. — Srebro 108.70. — Ces kr. cekini —.—. — Napoleonsd'or 9.09.
Poslano.
Pri general-direktorju pl. Treuensteinu Ije bil Itedaktor „Laibaeherice" in koj drugi Idan je „Laibacherica" novico prinesla, da Igeneral-direktor pl. Treuenstein prevzame ■vodstvo neke velikanske severno-nemške zavarovalnice (brez imena) na Dunaju, ter
....... pravi, kako velika zguba bo s tem Slovenijo
Borussiael služba okrajnega ranoceluika v Starem trgu|Hzadela, kar je pa ravno narobe, ker bode n. Berlin pri Poljanah z 200 gl. plače. Prošnje se vlože ^Slovenija" še le tisti dan, ko njega odstrani,
sov Rimske republike, govori M om in sen, čegar ime slovi med učenjaki vsih olikanih narodov, tudi o dr. Costi in pripoznava, da dr. Costa ni le eden njegovih najboljših pri-
Eksekutivne dražbe.
v prihodnjem tednu:
9. dec. 3. Ant. Pregel-ovo iz Ustij (1092 gl
J*V». »a,,,.,k da je vel,ko pripomogel k M^j.) ,	^J^tZ
delavi imenovanega dela, za ktero seje učeni Bitnja (36G8 gl>) v Kranji _ 3 Jož I>olin mož trudil veliko let. To spričevalo učenja-1 šek-ovo iz Zahriba (4888 gl.) v Litiji
kovo v imenitnem delu, ktero ima neprecen- Marka Rom-ovo (340 gl.) v Črnomlji. — 3. Jan
Ijivo vrednost za vse prihodnje čase, je gotovo 1Iutter jev0 (120 81*) v Kočevji. - 3. Jož. Kri ,.. . . , „ . , .	i . • i- i Istan-ovo iz Studenca (2464 gl.) v Zatičini. —
vehka čast za dr. Costo, kterega nekteri ljud- L Jan KaBtelc.„vo i/Dobrepbol/tt (1850 g,0
I Bistrici. 1. Fr. Lipovšek-ovo (2446 gl.)
3. Jan. Merše-tovo iz Brega v Ribnici.
je tako radi grdijo in v nič de vajo.
Zavol jo praznika izide prihodnji V i-itiji.
list v torek zvečer.
Razne novice.
Kolera. Konec nov. je ta kužna bo-
1. Mat. Honigmann ovo (200 gl.) v Kočevji. — 1. Jož. Krašna-vo iz Budanj (1300 gl.) v Vipavi. —
10. dec. — 3. Jož. Plevcl-ovo iz Most (623

Igl.) v Kamniku. — 3. Marije Češko -ve iz Zg.
Kosez (270 gl.) na Brdu. — 3. Lor. Tekavč-evo
.... . .	„ ... , J iz Zale (1400 gl.) v Ložu. — 3. Miha Lašič-cvo
lezen precej kosila v župni vasi „Dragi nad (266 g,j v &noinlji _ 2 Jan Zor.ovo (Kolar)
Metliko. Tu prebivajo Vlahi. Pomrlo jih jeliz Dvora (7500 gi.) na Verhniki. — 2. Gr. Ho nad 25. Tudi V suhorski fari je zbog mnoge I movc-ovo iz Hriba (860 gl.) na Verhniki. — 2 dotike i občenja z graničarji sem ter tje po-lAlb- Lanovič-evo (1570 gl.) v Čemomlji. — l.
iii-i- „ , n.i.. iv,i«.:.mll< ten. Muhat ovo (1325 gl.) v Senožečah. — padala ljudi na Hrastu, v Dolu in Dolenjem I °	. v	., »
r	'	II. Jož. Glavič-evo iz Klecet (1112 gl j v Zužem-
Suhoru, kjer jih je nekoliko pomrlo. Kakor berku _ j Jftk Saler-jevoi z Studenca (1449 gl. zdaj izvedamo, hvala Bogu, bolezen ponehujejso kr.) v Ljubljani. — i. Urše Smuk-ove iz Pla-in upa se, da je bo kmalo konec.	jnine (600 gl.) v Čemomlji. — 1. Jož. Gergič-evo
Glasoviti Fister iz Radolice, kije K1420 61) v Čemomlji. — 1. Marije Fajfer-jeve
bi, I. ,848 učenik kršanskega „«oka na D„-i™-^.^. i. M. v,b» naju, pa je dijake hujskal v uporu in zaradL 3334 gl.) v Litiji. — i. Jernej llribar-jevo tega bil k smerti obsojen, pa je Še 0 pravem I (1428 gl.) v Žužemberku. — 3. Jan. Vilar-jevo času pete odnesel v Ameriko, bi na stare dni | iz Pudob (550 in 300 gl.) v Ložu neki zopet rad nazaj v blaženo Avstrijo prišel Tako vsaj je brati v nekem Dunajskem listu,!jm kteri o njem pripoveduje, da se v New-Yorku' peča s podučevanjem in da hočejo stari nje-1J govi tovarši in prijatelji, ki so bili ž njim vred tje pobegnili, dati mu potrebnih denarjev za popotovanje, če ga na Dunaju z vsem potrebnim za prihodnje preskrbč. Omenjeni list pri poroča, naj se mu da penzija, ktero za svoje žrtve zaslužil To je prav liberalno, škofom in duhovnom, ki zvesto spolnujejo svoje dolžnosti, naj se prihodki jemljejo in zapirajo, in če so 50 let delali že v nogradu Gospodovem, j ^ nnj se jim iz milosti d& 300 gld. penzije, odpadniku pa in puntarju naj se da penzijii|{| (n.orda celo iz cerkvenega premoženja?), da bo mogel svoje stare dni brez skrbi živeti
|vspešno delovati začela.
Srečno pot in lepo vreme mu voši
(17-1)
France Kadiinik,
blagajnik in delničar banke ,,Slovenije '.
%
S §
g
£
% %
Zemljemerec
%
se priporoča za izmero vecih in % manjših zemljišč, popravo mej, g razdelitev gozdov in pašnikov in | za druga tehniška dela
i
Več se zve v hiši št. 37. na narodnem k * trgu v III. nadstropji.	(16—2) &
Slavnemu občinstvu in posebno še prečastiti duhovščini se priporoča v izdelavo
maetsifo cvetlic m venuov
po najboljem okusu, z naglo postrežbo in z nizko ceno.
Frančiška Prclih,
(11—2)	Št. Petersko predmestje št. 101.
t^vv^vvvvvvv^v^^vv^r^vrvvvvv*
I ! I
h I
!
V Mariboru se dobiva:
pri g. A. Novak-u, knjigovezu, in pri g. J. Bohinc-u, špiritualu,
Tomaža Krepčana
»Hoja sca Kri$iuso
z zbirko lepili molitev in pesmi.
Drugi pomnoženi natis.
Lepo v platno vezana Lepo v usnje vezana
Knjiga velja:
gld. 90 kr. Z zlatim obrezkom v usnje vez. 1 gld. 40 kr.
Nevezana......— „ 56 „
15
Kdor kupi dvajset iztisov, dobi enega povrhu.
>
: ► I !