Politični ogled. DRŽAVA SHS. Pemokrati vedno hujšo in ostrejšc grajajo na raiikalni vladi in stranki vse to, kar so poprej sami v vlatfni družbi pojčenjali. Zadnjega decembva so hneli >hod v ZaRtvbu in vsi bivši ministri od Pribičcviča do Kukovca so govorili. kuku aevarnost in šiba za narod m državo so radikalci, češ, da hočejo Veliko Srbijo, da >e borijo samo za oblast in denar, da vladno oblast brezobzirno izrabljajo hx zlorabljajo. ali skratka re-eno, da bo v vsakem oziru slabo, ker je odrinjena demokratska slranka, ki ima tako čista načela — svobode. Lepa svoboda, katero so ddili Pribičcviči in Timotijtviči? S Turki se Pašič še vedno ni pobotal in turški ministrski kundidati še vcdno niso zasedH svojih stolčkov. Oenarne zahteve je Pašič kratkomalu odbil in sedaj zabteva ludi to, da ostane muslimanska stranka vedno v Bosni in da tudi pri volitvah ne nastopi mcd turškua prebivalstvom južne Srbijo. Radikalci že od nekiaj ne pnstijo, da bi imeli Turki po Sandžaku in Macedoniji svojo stranko, ker se iz teh ljitdi ob volitvah .¦> silo in goljufijo iziiaci največ glasov. Ker tudi v drugih ozirih pri samoradikalski vladi ni vse v redu, se Pašič izogiblje raznih točnih izjav s tcm, da se dela. ijobaega, vlidne posle in vladno stanje zavija v gosto meglo nejasnosti, ki pa le ne more pred javnostjo zakriti raznih umazanosti pri volilnih pripravah PasiČeve družbe. Tako se je iia primei dogaalo, da hoče Pašič na vsak način tiidi svojega sina spraviti v parlament. Sin Eade bo kandidiral v okraju, kjer so radikalci poseb«o močni, in tako bo ta verižiiik, ki se bogati na ostudne naftine sedaj na škodo Jugoslavije/ kakor se je poprej »ogatil na škodo v vojni krvaveče Srbije, postal poslaaec in končno še minister, da bo lažje opravljal svoje izkorišeevalne posle. Ker drži Pašič samega sebe za nekaj posebno privlačljivega, so dobili člani radikalne stranke nove :Jtrankine izkaznice s Pašičevo sliko. Tudi Pribičeviču je podaril Pašič svojo sliko jn nekateri listi so tolmačili to kot vabilo, oziroma že kot sprejem v radikalno sstranko. Dognalo se je, da je bivši fininčni minister dr. Kumanudi pred svojim odhodom obdaroval vse prijatelje iz višjih iiradov s težkimi tisočaki, radikalci se oad tem zgražajo, na drugi strani pa obsipajo svoje tjudi z raznimi dobrotami ter ravno tako, kakor prejšnja vlada samo za invafide in državne uslužbence ne aajdejo denarja. Državnim uslužbencem piše beograjJca «Epoha«: «S trinajsto plačo ne bo nič. Vlada pravi, da nima denarja, ker ji je dcnar potreben za volilno agitacijo. Uradniki naj potrpijo do spomladl da bo Irava zrastla!« — Tako torej! če so pametni, si bodo že zapoinnili to za 18. marca. Srbska stranka po Vojvodini in najbrž tudi drugod »e bo nastopala samostojno, temveč skupno z radikalci. Radikalci sploh skrbijo, da bi pritegnili iia sebe razne tnaiij.se politične skupine in so poskušali celo loviti med pristaši razpuščenc Komunistične stranke. Radikalni pos,lanec in lajnik pop Janjič je obiskal v Mitrovici zaprte komunistične poslance, da bi jih dofoil za kako stvar v prid radikalcev. Govoril jim je, da bi lahko zadobili svobodo in v tem se zarcali vsa pokvarjenost vladne družbe, ki ljudi najprej po krivici aapre, da bi potem pod ceno zadoščenja in svobode iz njih izsiliia svoje koristi. Proglas o nastopu delavske stranke v Srbiji, podpisan od nekaterih bivših komunističnib poslancev je vlada zapleniia in se delavci volitev v Srbiji s svojo, stranko najbrž ne bodo mogli udeležiti. Pravijo, da bodo volili rcpublikance. Srbski zemljoradniki so razcepljeni in sedaj se govori, da bode eden del po Bosni in Vojvodini skupno ¦astopal z radikalci, drugi/pa z demokrati. Veliko-župansko imenovanje za Slovenijo je menda sedaj sklepčno. Maribor dobi dr. Ploja, Ljubljana pa dr. Baltiča. Prvi spada med zmerne, drugi pa med poselmo zagrizene demokrate in čudno je, da radikalci niso našli svojih ljudi za to mesto. Mogoče je pa Hribar tako svetoval, ker je v Beogrjidu fadikalec, doma pa demokrat. Mariborskemu velikemu županu se že hlini ter prilizuje dr. Kukovec, češ, da je nekdaj zanj kopja lomil, to pa previdno zamolči in pozablja, da §a je leta 1907 ostudno blatil in napadal. Naj se gledaJo centralistični priganjači med seboj, kakor se hočejo, kcr tudi z največjo slogo centralizma ne bodo rešili. Lozanska konferenca je naletela zopct na zelo trdo in kočljivo točko in sicer na bogate petrolejske vrelce okrog Mosula. To mesto hočejo Turki za sebe, Angleži pa zahtevajo, naj ostanc pod Irakom, ki stoji pod angležko nadvlado. Turki zahtevajo sedaj posebno komisijo, ki bi določila meje med Turčijo in Irakom. Ruski delegati na lozanski konferenci so predložili spomenlco, v kateri ugotavljajo, da velesile zasledujejo svoje stare osvajalne namene. Njihov načrt rešitve morskoožinskega vprašanja je naperjen proti črnomorskim državam. Edina prava rešitev je ona, ki pripozna Turčiji polno pravno in gospodarsko neodvisnost. Vse koncesije, ki jih bo Turčija morda primorana zaveznikom dati, so brez vsake dejanske veljave. Kar sc tičo Balkana, je trajni mir mogoč le, če se vsi ti narodi »družijo v veliko državno zvezo, v kateri bo vsak narod avtonomeu. Nadzu-anje nad manjšinami, kakor jo pred lagajo zaveziviki, pa pomeni le prikrito nadzorstvo ve- like antantc nad vzhodom, ker je Društvo narodov 't orodje v rokab vdesil antante. Grška. % Z grške mejc prihajajo vesti, da }e poslala grška \ojaška oblast zaradi vstajc v zapadni Trakiji številni' vojaške odredbe, ki so nastopili zelo strogo proti turšLemu in bolgarskemu probn-alslvn; večina premožiiili Turkov in Bolgarov je izgnana na otoke, njihovo premoženje pa zaplenjeno, dražine pa zaprtc. ČeUiiki še nadalje Aapadajo železniške postajc in mesta v okolici Gumurdže. Uspehom ustašcv mnogo doprinaša razkrajanje grške armade. Več tisoč gršJtih dczerterjev se skriva v gorah. ltalija. Po raznih ilalijanskih mp.stih sr punlajo ]>olicitji, ker jih je fašistovska vlada postavila pod vojaško komando. Hudi nemiri in pretepi so bili v Turinu, Neapolju, Parmi. Pisi ia Genovi. V Ncapolju so policisli fašistom gla\Tio poveljstvo razdejali ter .se še le uinaknili, ko so nastopili vojaki. Upori zahtevajo precoj človeških žrtev. Poljsku. Morilec predsediiika poljske republikc \aruto\vicza je bil prpd poroto v Varšavi te dni obsojen na smrt. Svoj zločin je priznal ter se izpovedal, da bi bil ubil tudi Pilsudskega, čc bi ta izvolitev za predsedniku sprejel. Obsojeni morilec je bil slikar in se je vdal z vso strastjo nasihii politiki poljskib plemičev in veljakov. Vprašanjc vojne ouskodnine se zadnji čas nekoliko povoljneje raz\'ija. Londonska konferenca se je že otvorila. Na eni strani ima Anglija načrt, da se vojno-odškodninski dolg nekoliko zniža, na dragi strani pa je Nemčija sama predložila odplačilni načrt, ki baje tvori sprejemljivo podlago za nova pogajanja. Ker tudi Francija baje ne vztraja več na zastavi ter zasedanju krajev, jc razpoloženje držaTOikov precej dobro . Naša zborovenjB Izobrazba organizatorjev in agitatorjev naše stranke potom poučnih tečajev je hvale vredna. Taki tečaji so se vršili pretekli teden pri Sv. Marku niže Ptuja, pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., pri Sv. Bolfenku blizu Sfedišča, na Hajdinu, dne 2. januarja pri Sv. Marjeti ob Pesnici in 3. januarja v Hočah pri Mariboru. Predavali so: prof. VesenJak, posl. Pušenjak in Žebot, gg. Sagaj in Supanič. Zaupni shodi se vršijo v Ptuju 8., v Slov. Bistrici 9., v Št.-Lenartu 10., v Maribora za levi breg 11., za desni breg dne 12. januarja. Sv. Peter niže Maribora. V nedeljo, dne 7. t. m. po rani sv. maši bo v samostanski dvorani volilni shod, na katerem bo poročal o položaju poslanec g. žebot. Na svidenje! ' Slivnica pri* Mariboru. Shod SLS se vrši na Kraljevo popoldne ob pol 3. uri v gostilni pri g. Faležu. Poroča poslanec žebot. Pridite! Gornja Polskava. Na Kraljcvo rbie 6. t. m. po pozni sv. maši bo v Urankarjpvi dvorani volilni shod, na katerem bo govoril poslanec Žebot. V Vurbergu pri Ptuju se vrši v nedeljo, dne 7. jan. po maši shod Kmetske zveze. Mozirje. V nedeljo, dne 7. t. m. se vrši pri nas obcni zbor gospodarske zadruge, na katerem bo govoril o stanju in bodočih nalogah zadružništva poslanec Vlad. Pušenjak. Pričakuje se obilna udekžba članov in vseh prijateljev zadružništva. šmihel nad Mozirjem. Na dan Sv. Treh Kraljer po maši se vrši pri nas shod KZ, na katerem bo porocal poslanec Vlad. Pušenjak. Rače. Kaka sprememba od zadnjih volitev! Danes je ljudstvo že po ogromni večini zapusttlo socialdernokratsko Kristanovo stranko in tudi samostojneže ter je stopilo v star krščanski tabor SLS. To je pokazal shod dne 31. decembra popoldne. Došlo nas je več stotin iz vseh občin Dravskega polja. Shodu sta predsedovala g. Sernko in župan iz Podove g. Žagavec. Govorili so poslanec Žebot, Sernko, Kmetič in Kolman. Ob volitvah bomo popravili to, kar smo kot zapeljani po krivih prerokih storili dne 28. novembra 1920. Svet se preobrača. Slava našim Račanom! Spod. Polskava. Shod SLS dne 31. dec. pri gospodu Ludviku pod predsedstvom gospoda župana Bantirja se je dobro obnesel. Poročal je poslanec Žebot. Socialdemokrat Krištof, ki je hotel zabavljati čez dr. Korošča je moral utihniti. Tudi mi Polskavčani smo sprevideli, da so nas rdeči in samostojneži speljali na led. Sv. Tomaž pri Ormoiu. Shod Kmetske zveze dne 26. decembra je pokazal, da je fara Sv. Tomaž vsa v taboru naše lcrščanske stranke. Predsedoval mu je gosp. Anton Meško. Govorila sta poslanec Žebot in prof. Vesenjak. Bivši žand.-jr Stempar je hotel prodajati ničvredno Novačanovo robo. A ljudstvo ga ni hotelo poslušati, ker odklanja vse tiste, ki bi nes radi razcepili. Trbonje. Na starega leta dan se je vršil pri nas jako dobro obiskan shod Slov. kmetske zvezp. Poslanpc Pušenjak jp v svojpm govom obširno orisal sedanji politični položaj in razpravljal o najvažnejših gospodarskih v]3rašnnjih. Zborovalri so z vpliko pozornostjo stedili izvajanjem govornika, ki ni hujskal proti dru- gim strankam, temveč pozival k složnemu, skupnpmu dehi, ter obsojal razredni boj. Jngoslovanskemu klubu se jp izrazila zaupnica za možat naslop v prid s!ov. Ijudstva in izrazila želja. da se šp vpckrat priredijo laki shodi pri nas. Sklenilo se je tudi ustacoviti krajevno organizacijo KZ in Kmaiu prirpditi shod v Vu- zeaici. Kotlje. Malokatera župnija ima tako vricte oiože zac dobrobit ljudstva, ko ruiša župiiija. Krajevna organizacija KZ in naša občina so lahko v vzgled vsetu otganizacijam in občinaiu. Ni zadeve, za katero bi se ne zanimala. naša organizacija in skušala pomagati Ijudstvu. Na Novega leta dan je primlila organizacija politični suou, na katerem jp v dve uri trajajočem govoru poslancc Pu&eujak orisid naš političui iii go^p<xiaxski položaj ter delo v prid Mežiški dolini. Zborovalci so odobravali izvajanja govomika in. soglasno izrekli aaupnico JuRoslovanskcmu klubu, os<.»bito poslancu Pušcnjaku. V Novom letu hočemo s podvojeno siio delovati naprej za sijajen izid volitcv, potem se pa polegovati za izboljšanje naših prometnih razmer, zlasti za dosego boljše z%rcze z olaajem Slov. Gradec.  Gospodarsko-politični tečaji pri Sv. Bolfenku in na Hajdini so se izvršili enako lepo, kakor pri Sv. Marku, Sv. 1-ovrencu m drugi. Na Hajdini je mesto zadržanega poslaaica poročal poslanec Pušenjak. Pri Sv. Bolienku je govoril profesor Vesenjak sam. Naši zaupniki so dobiii jasen  vpogled v gospK>darstvo naše prejšnje vlada in v ureditev drugih držav v gospodarske in zakonodajne samouprave.  SOCIJALNI TECAJ ZA FANTE IN MOŽE V CELJU. Tri vesele dneve smo doživeli po božičnih pramildh  # Celju na sociabiem tečaju (27, 28. in 29. decembra) v  druibi naših najboljših fantov in mož, ki so prišli v CeJje,  da se v samoti posvetijo nekaj dni izobrazbi. Nad 80 jih  je vsak dan z občudovanja vredno vstrajnostjo in paziji vostjo poslušalo predavanja. Od 8. ure zjutraj do 7. rvečor  so bili vpreženi, a zdelo se jim je še prekratko. Predava telji so razpravljala o vseh vprašanjih, ki morajo zanimati kmeta. Podlago je dala zgodovina kmečkega gospodarstva od prvih časov do današnjega v Sloveniji tako dobro raz\-itega zadružništva (dr. Korošec, dr. Basaj) zgodovinske borbe kmetskega stanu (Krajnc) in važnost izob r a z b e, osnovne, gospodarske in politične za kmetski. stan (dr. Ogrizek). Cel drugi dan tečaja je bil posvečen gospodarskim vprašanjem: Agrarna reforma (poslanec -Sušnik). Tretji dan so dobili udeleženci vpogled v naša kuiturna vprašanja: Kmet in vera (dr. Jeraj), Orel (J. Krošl) in gledali kmeta kot člana družine (dr. Kulorec) države (dr. Hohnjec). 2^adnje predavanje jim je podalo jasen točen pojm o politiki(dr. Kulovec). — Ta tečaj je bU prvi poskus te vrste, ki se je, hvala Bogu izborno obneseL Sociabu tečaji — večdnevni — morajo postati stalna naprava. Vsako leto hočemo zbrati naše fante in može v samote k duševnim vajam. Tu naj se pripravljajo za izobraževalna delo med letom, tu naj si razširijo vsako ieto bolj svoje duševno obzorje. Na socialnih tečajih naj si nabirajjo duševne zaklade, ki ]ih naj potem skozi celo leto delijo vsem, ki pridejo z njimi v dotikb, posebno pa nasim izobraževalnim društvom. Socialni tečiji bodo postali na ta način visoka šola našega ljudstva. In čim višje se bomo mi saroi s pomočjo. take Ijudske visoke šole dvigi\ili v izobrazba, tem več bomo lahko dali kulture ostalim našim bratom v državil ~~-^--T^'--^T^Jilil^tllllrliarMft^mf Iff^r"'^?"^'"'^!^«^"-* III IIIIIMIIIIM—¦ B1 Iz pmtikmetske poliiike. Odlikovanja samostojnih. Kmalu po razpustu narodne skupščine je prejel g. bivši minister Pucelj ponovno odlikovanje, istotako so bili odlikovani vsi poslanci Samostojnc, ker so glasovali za centralističn«.* vidovdansko ustavo, ki je glavni vzrok vsega gorja, nezadovoljnosti, ¦ nereda in neznosnih davčnih bremen v državi, Samostojni so ponosni na odlikovanje, katerega so prejeli za izdajalstvo slovenske samostojnosti. Prepričani smb pa, da dobijo slabostojne izdajicc s svojim mesarjem Pucljem vred dne 18. marra drugo odlikovanje, ki sicer ne bo prišlo iz Beograda, paČ pa iz rok našega slovenskega ljudstva in to odlikovanje bo — brca iz politike. Samostojni hočejo svojo potapljajočo se potitična barko rešiti potom tiska. Demokratsko ljubljansko < Jutro«, ki je tudi očetovsko glasilo slabostojnih generalov, javlja, da bodo izdajali samostojni v dobi rolitei' svoj »Kmetijski list« v Ljubljani dvakrat na teden, v Mariboru pa tudi en tednik. Kakor vemo, ima «Kmef. list« le pičlo število plačujoiih naročnikov, po večini ga pošilja med kmete zastonj in sedaj ga hočejo izdajati dvakrat na teden in še en list v Mariboru, in časopisje stane danes ogromne denarne svote. Kdo bo plačal stroške za samostojni poveiani tisk? Pucelj je poskrbel pri nemških volih in izvoženih prašičih za tislcovni sklad Samostojne ob času volitev. Nekaj stotisočakov izkupička za nemške vole in jugoslovanske prašiče bo Slo sedaj za samostojno časopisje, ki bo trosilo laž in demagogijo med ljudstvo. Vse naše somiSljenike pozivamo, da vrnejo takoj vsak samostojni list, akoravno ga bodo dobili zastonj. ^ainostojni izdajalci slovensko-kmetskih koristi bodo pogoreli pri volitvab in potem bodo tirjali od kmetov naročnino za prvotno jim brezplačno doposlano časopisje. Torej pozor prcd krivimi in že toiikanj na lastni kmetski koži in žepu preizkušeni slabostojni preroki — volkovi! G. poslanec Ivan Urek iz Globokega pri Breficah se je že pred kratkim preselil v svojo novo enonadstr. hišo. G. slabostojni Urek pa od strahu pred svojimi domačini ne upa prebivati v pritličnih prostorih, ampak spava v noči nekje blizu strehe. Iz nekdaj tako ponosno-ošabnega ragovornika slabostojne žeprve pravde pa se je g. Urek prelevil v takega zajca. Da, da, vsakega izdajalca preganja slaba vest in tako se tudi g. Urek skriva pred onimi, katere je ogoljufal za dane jim obljube. Od samostojne po-t litike je profitiral g. Urek torej lepo enonadstropno hišo, a tudi slabo vest. Pravijo, da g. llrek ne bo več kandidiral in to pa ne od jeze, ker ni postal svoj čas namesto Puclja minister in sedaj pa ga je izpodrinil kot nosilca s»4 tnosto"Ec' kandidatnr Hste za Štajersko kričavi žganjar DroterJk. Pa še nelcaj: Globočani bi radi vsaj enkrat videli g. Urf-fca. da bi se pokazal v njihovi sredini in z odlikovanji, katera je prejei za svoja izdajstva. Toliko za danes o Ivanu lireku, da se popolnoma ne pozabi njegovor častito ime. <.Zekne krave ue bom voč volil«, je jasno med svojiiui gosH zaklical g. gostilničar gri Sv. Marjeti ob Pesnici. Pri zadnjih volitavh je mož namreč glasoval za Samostojno. Na tisoče volilcev se je sparaetovalo in Sa~ mostojni obrnilo hrbet. Kdo je Novačan, ki bi pod firmo republike rad posta! poslanee? Novačan jc študiran advokat brez sliižbe. On piše tudi povestice, pravljice in kuje pesmicc. Bi! je že pri vseh strankah. Najprvo se je nagibal na socijaliste. Nato je bil par raescev deinokrat ali libe- in zajemal iz svojčas tega tolikanj strokovno nepristranskega lista tudi kot piiprost kmetič obilo za kmetijstvo napredne izobrazbe. Vendar žalibog se je začela po vmešavanju Samostojru' v družbo pri njej ostudna politična svetovalec v gospodarskem oziru. gcnja, ki je prelevila nekdaj strokovnega «Kmetovalca-< v slabostojno giasilo. Žal se mi je ločiti od nekdaj tako priljubljenega lista, v. budo mi je, ko vem, da se trgajo in pulijo v diružbi za volilna mesfa samostojni prvaki, ki se najbolj boje ljudske sodbe pri voiitvah. Aico bi ne bili samostojni rcgovileži, žeparji in koritarji vdrli v družbo, bi ta lohko štela več nego desetkrotno število dosedanjih članov, a tako bo pTopadla,- kot je in še bo izginila gnila samostojna politika. Za «Kmetovalca« ne bo nobeden pristaS KZ več agitiral, ampak ga odpovcdujejo z menoj vred eden za drugim. Po novem letu bo čital «Kmetovalca« samo še gospod predsednik Pirc, Pucelj in še par ralec. Ko jc vzhajala samostojna zarja, je bil nekaj ča- drugih samostojnih generalov, kmetje pa bomo raiši segli sa prj Puclju v mmistrstvu, torej tudi saraostojnež. Ko samo po Gospodarju, ki bo od sedaj tudi naš voditelj in je lam premalo neslo, je Novačan presedlal in šel k srbski stranki zemljoradnikov. Ti so mu dali nekaj ti- sočakov. da bi spravil slovenske kmete pod srbski klo- buk. Ta denar je porabu, a več ga ni dobil. Zopet je treba poiskati novo stranko. Šel je k Radiču. Dobil je denar in sedaj zida republiko, a piše «Republikanca«. Kaj K- neki poteni, ko bo tu zmanjkalo cvenka? Tak čiovek bi rad vodil naše ljudstvo?!? Pozor pred dr. Novačanovira «Republikancem«! — Dr. Novačan" v Celju izdaja sedaj pred volitvami svoj prismojeni list, katerega je krstil »Republikanec« in ga pošilja na kmete kar zastonj. Opozarjamo Ijudstvo po dežeii, da kdor prejme «Republikanca«, ga čita in ne vrne, ga bo moral plačati in sicer pozneje. Gospod dr. Novačan je sicer dokaj radodaren s svojo repabliko, a naroonino- za svbj list bo iztirjeval, toliko je že še pa- meten, saj je doktor prava! Poiitični krošnjar dr. Novačan je pretekle dni havziral s svojo slabo robo pri nekaterih županih po Halozah. Ne- Vateri so mu pokazali vrata, drugi so ga potrpežljivo poslu- "ali in sporočali razgovore nam. Vsi so namreč prepričani, ?a Radičeva zaležana republikanska roba ni za naše slo- /ensko ljudstvo, saj je že celo Radičevi Hrvati ne marajo več. Dr. Novačan naj gre s svojo slovehsko «republiko« nazaj med Srbe, med katerimi je dosedaj večinoma živell Zadosti so nas osleparili domokratje in samostojneži, pri katerih je tudi Novačan bil, dokler rvi za denar služil monarhistom in centralistom «srbskim zemljoradnikom«. Mi aupamo le domači stranki in domačim osebamF Že lovijo z denarjem! «Stoinpetdeset kron zasluži lahko* tako se glasi začetek nekega oglasa ali inserata. Seveda, si marsikdo rad kaj zasluži, si je mislil dr. Kukovec s svojo napredno kmetsko obrtno zvezo. Ta denar namreč obeta njegova zveza odnosno demokratska stranka ervim, ki bi hoteli prodati sebe in svoje poštenje in še enkrat izdali slovensko ljudstvo centralizmu in korupciji. "led dvanajstimi apostoli je bU eden Judas, bomo videli, !.oliko jih bo med slovenskim Ijudstvoml Sicer pa so mo- jali nagrabiti demokratje iz državnega korita strasno veiikc, cla lahko tako razmetavajo. No, ljudski denar se lahko rrati! Kdor podpira demokrate in njihovo «napredno kmetsko-obrtno zvezo«, ta ropa denar ljudstvu. Dr. Kukovčev demokratski shod na Polenšaku pri Ptujju. Veliko čast smo imeli Polenšani, da smo smeli na tefanovo poslušati voditelja demokratske stranke dr. Kur;ovca. Veste g. urednik in dragi čitatelji Slovenskega Gospodarja, pripeljal se je očka Kukovec k nam na Polenšak v spremstvu dveh drugih z autom, menda mu ga je posodil sam starosta Pašič. Pa kako veliko razočaranje je bilo za gospoda doktorja, ko je stopil v zborovalni lokal in nas je videl poslušalcev toliko, da smo imeli vsi dovolj prostora sedeti okoli ene pivske mize. Kljub temu, da je bil shod zjutraj pri cerkvi naznanjen in je bila gostilna Joškota Laha (li;!vsa z vabili in lepaki zabarikadirana. Ta shod dr. Kukovca Ije torej pokazal, da tudi mi Polenšani več ne maramo in sne verjamemo ne raznim Kukovcem, Mermoljem kakor tudi ne ovaduhu Lahu, ki je bil lansko leto še predsednik samostojne stranke,in se je tudi enkrat v njegovi gostilni \ ršil shod samostojneža Mermolja, a letos pa že vnet demokrat. ^Jaj še torej kdo poreče, da samostojneži in denvokrati niso v bratskem objemu. Prijatelji Polenšani, s tenv da se niste hoteli udeležiti shoda, ste pokazali, da ne marate poslušati teh ljudskih izdajalcev kmečkega stanu, ki še do zdaj niso za nas prav nič drugega storili, fcakor segli nam globoko v žepe, nas obdarili z mnogimi novimi težkimi za nas pogubonosnimi davki. Torej Polenšani, le tako naprej, spametujmo se, spreglejmo in dajmo brco tem izkoriščevalcem. zapirajmo vrata pred njimi in vrzimo jih iz naših hiš, kakor tudi njihove lažnjive, demagoške, brezverske liste, ki hočejo zastrupiti nas in naše otroke. Naročimo si pa vsi naše dobre krščanske časopise pred vsem pa našega dobrega svetovalca «Slovenskega Gospodarja«, ki nam vedno prfnaša dobrih in koristnih nasvetov. Držimo se ga trdno in razširjajmo ga od hiše do hiše, kajti ta o edino naš prijatelj, naš zvest voditelj in boritelj za ljud^ko pravico. Vam, atek Kukovec pa povemo, vi ste tisti, ki pomagate nas z neznosnimi davki guliti. Vi ste tisti, ki ste v državni zbomici, ko so se naši državni poslanci zavzeli za našc trpcčc fant6 vojaktv rohrvGli, Č6šr ua S6 našim fantom dobro godi, dasi so isti od zime in gladu umirali, tpovsod ste nastopali proti našim koristim, sedaj se pa s |apolnimi žepi v razkošnem avtomobilu vozite in bi nas jradi zapeljali s svojim lažievangelijem, a ne bo šlo! Naše volilne kroglice hočete, radi bi še dalje mlatili po naših suhih hrbtjh, kar bi bilo zopet za vas, zatp ne dobite nobene kroglice od nas! Pismo iz Savinjske doline. Naznanjam Vam/da sem poseštnik in član kmetiske družbe že od leta 1906. Bil sem ud te družbe že tedaj, ko je bilo pri družbi včlanje- ih kakih 400 štajt "' :h Slovencev. Vsa leta sem bil »aročrvik na družbeno glasilo «Kmetovalec« in sem našel