v	ki	-J
		
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XVII. št. 7
julij 2011
P 1

POLETJE V POLNEM 'ZAMAHU'
Slika zgoraj:
Učenci 3. razredov matične in podružničnih šol so se udeležili plavalnega tečaja v Termah Ptuj in se naučili novih plavalnih zamahov
Slika levo:
Novomašnik salezijanec Tone Grm na Vidmu - zamah z vesli za novo pot (foto: Tamino Petelinšek)
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 8. 2011
jeklena eko stresna kritina z naravnim posipom
£
Strešne kritine EVERTILE poleg izredne lahkosti, pestre palete barvnih odtenkov, bogate dodatne opreme in vrhunske izdelave, odlikuje skoraj nadnaravna vzdržljivost. Toča, viharni vetrovi, obilne padavine in sneg ostanejo brez moči. Kritina Evertile je trdna, kot vaš občutek, da
strehe ne prekrivate zaman, standardna 50 letna garanta
dja pa je porok za trdnost naložbe v miren spanec.
STREdNA KRITINA ZA PRIHODNJE RODOVE

tmamo vse.
I Ml^'
¥rww.mix.si i I
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
Flohajzn, vaservaga, colarca, cegu, plajba, dahpapa, fleksarca...
julij 2011
Zupanova stran
3
O
Piše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, cenjeni občani
Mesec julij in avgust sta meseca, v kate -rem si vzamemo čas za dopust, oddih in skušamo poiskati košček sveta, v katerem uživamo in nabiramo novih moči.
V	naši prelepi občini se marsikaj dogaja, ne samo na poslovnem področju, ampak tudi v družabnem življenju. Letos smo pričeli s poletnimi večeri, ki se bodo v glavnem odvijali na Vidmu pred kulturnim domom (v primeru slabega vremena pa v dvorani Jakličevega doma), ter en poletni večer (21. avgust) pa tudi v Stru -gah z Godbo Dobrepolje, Folklorno skupino Ponikve, MPZ Ponikve in Sekstetom Komplet. Prva dva poletna večera ste občani pozitivno sprejeli in se Vam zah valjujem za obisk in izrečene vse dobre misli. Vesel sem tega, saj si poleg kultur ne obogatitve vzamete čas tudi za pogo vor in prijetno druženje. Potrudili se bomo, da obogatimo te poletne večere skupaj z vami, zato Vas prosim, da poda te pobude, želje, mnenja, in se tudi aktiv no vključite v organizacijo teh večerov. Odkrijmo talente, ki jih v naši občini ne manjka.
V	soboto, 23. julija 2011, smo prazno -vali 90. letnico delovanja Čebelarskega društva Dobrepolje. Vsem članom se zah valjujem za pripravo proslave, čudovite in zanimive razstave ter izdajo biltena ob tem lepem jubileju. Želim Vam, dragi čebelarji, da bi še tako vneto opravljali to dejavnost ter svoje bogato znanje tudi prenašali na mlajši rod. Menim, da ima mo v naši občini zelo dobre pogoje za čebelarjenje in pridelavo zelo kakovost nega medu, ki se v zadnjem času vse bolj uporablja.
Nekaj besed moram napisati o poplav-
KAZALO
ni študiji, ki je podlaga za Občinski Pro storski Načrt (OPN).
Študija je analiza stanja poplavne ogroženosti v občini ter podaja ukrepe ter usmeritve za vzpostavitev poplavne varnosti območij. Za organizirano in učinkovito ukrepanje ob poplavah mora jo biti pripravljeni ustrezni načrti, s kate rimi se urejajo ukrepi in dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotav ljanje osnovnih pogojev za življenje na prizadetih območjih. Poplavna študija je ena izmed podlag za OPN - Občinski Prostorski Načrt, ki je v pripravi, saj bo med drugim tudi nakazala območja nadaljnje širitve pozidave.
Poplavna študija je bila pripravljena na podlagi smernic Agencije RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami kot stro -kovna podlaga za pripravo novega pro storskega akta.
Poplavna študija je izdelana na podla gi Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Ur. l. RS, št. 60/07).
Vsebina poplavne študije so karte raz redov poplavne nevarnosti, ki so podlaga za določanje pogojev in omejitev v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izva janje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. l. RS, št. 89/08). Ta uredba v skladu z Direktivo 2007/60/ES določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih ogrože -nih zaradi poplav in z njimi povezane
Novi direktor občinske uprave je Zvone Gosar..............................................4
Dobrepolje ima motorno žago ... ali Kaj koga moti?............................12
Dobrepoljski čebelarji praznovali 90 let delovanja društva ....	13
Nova maša salezijanca Toneta Grma........................................................................18
Zahvalno srečanje v Zavodu sv. Terezije................................................................19
V Bruhanji vasi je dogajalo....................................................................................................27
erozije. Uredba tudi določa pogoje za načrtovanje rabe prostora in preventiv nih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti.
Poplavnost urbaniziranega območja v občini je bila izdelana z 2D matematič nim modelom z upoštevanjem hidrološ kih izhodišč iz predmetnega elaborata. Gladine, dobljene z matematičnim modelom, so primerjali z zabeleženim stanjem visokih voda v septembrskih poplavah (IR posnetek) in ugotovili, da je imela septembrska visoka voda značaj 100 letne visoke vode. Na podlagi dejan skega stanja septembra 2010 in analize poplavnosti so definirana ogrožena nase -lja v občini. Na najbolj kritičnih odsekih je globina vode večja od 1,5 m, kar pome -ni, da je to območje v razredu velike nevarnosti, kjer novo poseganje v prostor ni dopustno.
Za obravnavano območje je poleg poplavne karte bila izdelana tudi karta poplavne nevarnosti in karta razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje. Pri karti poplavne nevarnosti je poleg globine bila upoštevana tudi hitrost več ja od 1 m/s. Iz študije sledi, da je na pre -cejšnjih odsekih hitrost večja od 1m/s, praktično brez toka oz. hitrosti je le nizvodno od Četeža, saj se zaradi majh nega odtoka v Strugah ustvari bazen in voda praktično stoji.
Večina poplavnega območja na odse ku od Ponikev do Strug je v območju raz reda srednje nevarnosti, kar pomeni, da je na teh odsekih gradnja prepovedana. Dopustna je le na območju strjeno gra jenih stavb enakovrstne namembnosti v obstoječih naseljih, kadar je mogoče s predhodno izvedenimi omilitvenimi ukrepi in v skladu s smernicami ali pogo -ji vodnega soglasja zagotoviti, da vpliv načrtovanega posega v prostor ni bis tven.
Na poplavnih območjih, ki so v razre du majhne nevarnosti, so posegi v pro stor dovoljeni, vendar le z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja.
Večino poplavnega območja v Strugah je v razredu velike nevarnosti, saj globina vode preseže 1,5 m. Za območja, ki so v razredu velike nevarnosti, pa ni dopustna gradnja oz. kakršenkoli poseg v prostor, s tem pa se ohranja obstoječe poplavne površine. Na tem območju je možen poseg le na tistem delu poplavnega območja, kjer je območje v razredu majh -ne nevarnosti, vendar z upoštevanjem pogojev iz vodnega soglasja.
Pomembno je ohranjanje neposeljene poplavne površine in preprečevanje, da se v ta zemljišča posega z nasipavanjem, ki bi zmanjševalo razlivno polje visokih vod in hkrati dvigovalo koto visokih voda.
4
Iz občine
Šele ob izvedenih omilitvenih ukrepih bo na stavbnih zemljiščih možna gradnja pod določenimi pogoji, predvsem pa bodo prostorsko izvedbeni pogoji dolo čili koto pritličja objektov in predpisali druge načine odvajanja površinskih voda.
Za zmanjšanje poplavnosti pri obsto -
ječem stanju je potrebna izvedba omili tvenih ukrepov (predlog bo podan z analizo predvidenega stanja), s katerimi bi bila sicer izboljšana poplavna varnost. Kljub temu pa ostane pod vplivom viso -kih voda še večino naselij v Strugah, saj jih praktično ni možno zaščititi. Glede na zgoraj navedena dejstva ni dopustna
pozidava v poplavnem območju.
Naj omenim, da smo na Ministrstvo za okolje in prostor že oddali idejni načrt za nasip v Predstrugah ter prav tako za dokončanje nasipa v Ponikvah. Upam, da bo obljubljena izvedba iz strani ministrs tva čim prej realizirana.
Vsem želim prijetne poletne dni. ♦
Utrinka s Poletnih večerov na Vidmu - na sliki desno g. Lopez, veleposlanik Venezuele, za njim Big Band Dom
Novi direktor občinske uprave je Zvone Gosar
Mojca Pugelj
V	sredini meseca julija ste pričeli z delom kot direktor občinske uprave občine Dobrepolje. S kakšnimi občutki in načrti ste prišli v stavbo občine?
V	občino Dobrepolje sem prišel z dobrimi občutki, ki so bili na eni strani povezani z možnostjo prispevanja pomembnega deleža pri delovanju občinske uprave pri doseganju razvojnih ciljev občine Dobrepolje, na drugi strani pa se zavedam tudi velike odgovornosti do prebivalcev občine Dobrepolje. Sicer pa sem se za to delovno mesto odločil po pogovoru z županom, v katerem sem začutil določene izzive, ki bi jih lahko s svojim znanjem in vedenjem izpeljal. Kot pravniku mi je sicer izziv delati v občinski upravi, zato sem že z vsemi zaposlenimi na občini opravil osebne razgovore, sko zi katere smo se spoznali in okvirno dolo -čili naloge, za katere pričakujem, da bodo v določenem času opravljene.
Nam poveste kaj več o sebi?
Živim v Ljubljani, v Rožni dolini. Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani pravnik, večino časa pa sem se ukvarjal s področjem človekovih pravic, davkov, takoj na začetku pa sem se ukvarjal z mednarodnim pomorskim pravom.
V	prostem času se ukvarjam s planins -
tvom in čebelarstvom, rad pa se vozim z motorjem, predvsem tam, kjer ni veliko prometa in se lahko naužijem narave in čistega zraka.
Kje vidite največje izzive pri svojem delu? Čemu boste dali prednost?
Pri svojem delu si vedno zastavim cilje, ki jih nato tudi želim doseči.
Ker gre za lepo in nedotaknjeno doli no, so moji cilji usmerjeni predvsem v razvoj turizma, saj je na tem področju občina Dobrepolje še precej nepopisan list. Občina Dobrepolje ima vzpostavlje -no železnico, iz katere bi morali izhajati. Po mojem mnenju bi se bilo potrebno
prek železnice povezati z mesti po Slove niji in v kraj popeljati turiste. Za dosega nje dolgoročnih ciljev na tem področju pa bodo potrebne še določene strategije, programi, in odločitve, ki bodo dosežene s širšim družbenim konsenzom. Imamo lepo priložnost za razvoj eko turizma in vzpodbujanje domače pridelave hrane za sebe in turiste.
Sicer pa se bo potrebno lotiti ureditve komunalne infrastrukture v občini ter urejanja prostora (tudi sprejetje potreb nih aktov). Ker se je področje urejanja prostora z lanskoletnimi poplavami postavilo tako rekoč »na glavo«, bo potrebno urejanje prostora pričeti znova. S primerno strateško usmeritvijo in novo opredelitvijo namembnosti posameznih območij, ki jih bo definirala nova prostor ska zakonodaja, si moramo zagotoviti ustrezne možnosti in priložnosti za izved -bo čim večjega števila investicij, ki bodo kraju in občanom prinesle nov zagon na kmetijskem, turističnem, gospodarske mu in družbenemu razvoju občine Dobrepolje. Vsekakor imam ideje, kako bi se lahko prostor razvijal, kje bodo obrt ne cone, kako privabiti nove gospodarske subjekte v občino, kar bo posledično pomenilo več delavnih mest ter kako ustvariti takšno okolje, da bi vsak izmed nas lahko učinkovito prispeval k razvoju tega kraja. ♦
julij 2011
Razpisi
5
Na podlagi Zakona o kmetijstvu (Ur.l. RS, št. 45/08), Odloka o proračunu Občine Dobre-polje za leto 2011 (Ur.l. RS, št. 22/11) in Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje (Ur.l. RS, št. 90/07) Občina
Dobrepolje objavlja
JAVNI RAZPIS za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja
v občini Dobrepolje za leto 2011
1.	Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Dobrepolje za leto 2011 v višini 41.800,00 EUR in sicer za izvajanje sledečih ukrepov:
Skupinske izjeme za kmetijstvo
•	naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (naložbe v kmet. gosp. - posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov
-	agromelioracije, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - dostopi),
•	zaokrožitev kmetijskih zemljišč (arondacija),
•	zagotavljanje tehnične podpore na področju kmetijstva (in v okviru društvene dejavnosti),
•	štipendiranje bodočih nosilcev kmetij,
•	varstvo tradicionalnih krajin in stavb (obnova kozolcev).
2.	Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev za posamezne namene:
•	naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo:
-	naložbe v kmetijska gospodarstva - posodabljanje kmetijskih gospodarstev 10.000,00 EUR,
-	urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč (agromelioracije ter urejanje dostopov) 16.000,00 EUR,
•	zaokrožitev kmetijskih zemljišč (arondacija) 800,00 EUR,
•	sredstva za zagotavljanje tehnične podpore in delovanje društev na področju kmetijstva in čebelarstva 9.000,00 EUR,
•	štipendiranje bodočih nosilcev kmetij 1.000,00 EUR,
•	Varstvo tradicionalnih krajin in stavb (obnova kozolcev) 5.000,00 EUR.
3.	Upravičenci do sredstev po tem razpisu so:
•	za ukrepe v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine Dobrepolje,
•	za ukrep zagotavljanja tehnične pomoči (v okviru skupinskih izjem in pomoči »de mini-mis«) registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine in regije (društva na področju kmetijstva) in organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije,
•	za ukrep štipendiranja bodočih nosilcev kmetij udeleženci izobraževanja kmetijskih poklicnih, srednjih, višjih in visokih šol,
•	za ukrep varstva tradicionalnih krajin in stavb
kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, tradicionalna stavba(objekt) pa leži na območju občine Dobrepolje in je vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi Ministrstvo za kulturo.
4. Razpisna področja:
A/ NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA -v skupni višini 26.000,00 EUR
Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Sredstva se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki.
Upravičeni stroški:
-	stroški za pripravo načrtov za novogradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji ES ter drugi splošni stroški,
-	stroški za nakup in montažo nove in rabljene tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke, stroški nakupa nove in rabljene kmetijske mehanizacije, stroški nakupa in postavitve rastlinjaka z pripadajočo opremo.
Urejanje pašnikov
Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin in podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše.
Sredstva se dodelijo za:
-	novogradnjo pašnika (zemljišče, na katerem se ureja pašnik, ne sme biti manjše od 1 ha),
-	za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha).
Upravičeni stroški:
-	stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Urejanje dostopov
Sredstva so namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oz. pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. Sredstva se dodelijo za:
-	agromelioracije,
-	urejanju, obnovi in izgradnji dovoznih poti in gozdnih vlak.
Upravičeni stroški:
-	odstranjevanje skal, ravnanje zemljišča (stroški strojnih storitev).
-	stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in porabljenega
materiala-sofinancirajo se dejanski stroški izvedbe; oz. v primeru rekonstrukcije poti ali vlake največ do 0,75EUR/ tm, v primeru novogradnje poti ali vlake pa največ do 1,50 EUR na tekoči m poti oz. vlake).
Finančne določbe v okviru naložb v kmetijska gospodarstva:
-	bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) ter 40% na ostalih območjih,
-	pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah,
-	pomoč se ne dodeli za že izvedene investicije oz. aktivnosti in se doseli na podlagi zahtevka, ki mu morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi),
-	najvišji znesek posamezniku iz naslova podpor za naložbe na kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 400.000 EUR oz. 500.000 EUR na območjih OMD v treh letih.
Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi) ali kupoprodajne pogodbe, pri namenu urejanja, obnovi in izgradnji gozdnih vlak pa se priloži tudi zapisnik o prevzemu vlak, ki ga pripravi Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Dobrepolje.
B/ POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ -v višini 800,00 EUR
Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov, nastalih z zaokrožitvijo oz. menjavo zemljišč. Namen ukrepa je spodbuditi združevanje kmetijskih zemljišč v večje zaokrožene enote za lažjo in učinkovitejšo rabo za kmetijske namene. Ukrep velja le za tista področja, kjer še ni bil uveden postopek komasacije oz. kjer že tečejo postopki o uvedbi komasacije.
Upravičeni stroški:
-	stroški pravnih in upravnih postopkov.
Finančne določbe v okviru pomoči za zaokrožitev zemljišč:
-	Finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev do 100% nastalih stroškov pravnih in upravnih storitev.
Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi).
C-1/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE (za organizacije, registrirane za izvajanje tehnične podpore) - v višini 3.700,00 EUR (skupna višina sredstev za tehnično pomoč v okviru skupinskih izjem in pomoč »de minimis«) Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore za izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter svetovanju kmetov in njihovih družin.
Izvajalci tehnične podpore so organizacije za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti letni program dela.
Okvirne teme tehničnih podpor:
-	prikaz apnenja travnikov,
6
Razpisi
-	seminar na temo davčne zakonodaje,
-	izobraževanje na temo varno delo z motorno žago,
-	izdelava publikacij, katalogov, študij (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani, kritje stroškov priprave študije).
Upravičeni stroški na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu:
-	strošek organiziranja programov izobraževanj oz. usposabljanj (stroški predavanj in forumov, demonstracij, tečajev, delavnic, idr.),
-	stroški publikacij, katalogov, spletišč, študij (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani, kritje stroškov priprave študije).
Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore:
-	bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov,
-	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, največji upravičeni strošek je za organizacije do 6.000,00 EUR/program letno.
Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi) ali pogodbe z izvajalci storitev.
C-2/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V OKVIRU DRUŠTVENE DEJAVNOSTI in DELOVANJE DRUŠTEV (za registrirana stanovska in interesna združenja in zveze - društva na področju kmetijstva) - v višini 5.300,00 EUR.
Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore in sicer:
-	izobraževanju in usposabljanju kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter izvajanju različnih aktivnosti v okviru društvene dejavnosti (programi društev na področju kmetijstva).
Izvajalci tehnične podpore so registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti tudi letni program dela.
Upravičeni stroški:
-	strošek organiziranja programov izobraževanja oz. usposabljanja,
-	honorarji za svetovalne storitve,
-	na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca,
-	stroški publikacij, katalogov, spletišč, študij (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani, kritje stroškov priprave študije).
Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore:
-	bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov,
-	pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem,
-	največji upravičeni strošek je za društvo do 1.000,00 EUR/program letno.
Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi) ali pogodbe z izvajalci storitev.
D/ ŠTIPENDIRANJE BODOČIH NOSILCEV KMETIJ - v višini 1.000,00 EUR.
Sredstva so namenjena finančni pomoči pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.
Upravičenci so udeleženci izobraževanja kmetijskih poklicnih, srednjih, višjih in visokih šol.
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
-	kopijo zadnjega šolskega spričevala,
-	potrdilo o vpisu,
-	izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije,
-	kopijo bančnega računa.
Upravičeni stroški:
-	strošek nakupa učbenikov, študijskega gradiva,
-	plačilo drugih stroškov, ki nastanejo v okviru rednega šolanja v kmetijskih izobraževalnih programih.
Finančna določba v okviru štipendiranja bodočih nosilcev kmetij:
-	do 400 EUR/dijaka v šolskem letu.
Upravičenci uveljavijo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevku morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi).
E/ VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN IN STAVB - v višini 5.000,00 EUR
Sredstva so namenjena ohranjanju proizvodne in neproizvodne dediščine na podeželju - objektov in tradicionalnih stavb. Podpora je namenjena obnovi kozolcev, naše stavbne dediščine.
Upravičenci do pomoči za ohranjanje tradicionalnih stavb - kozolcev, so kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, tradicionalna stavba (kozolec) pa leži na območju občine Dobrepolje. Objekt mora biti vpisan v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Obnova objekta mora potekati v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Upravičeni stroški:
-	priprave dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt) projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program,
-	za nabavo materiala za obnovo,
-	za izvajanje del.
Finančne določbe v okviru varstva tradicionalnih krajin in stavb:
-	za naložbe v neproizvodnje objekte do 100 % dejanskih stroškov oz. do 1.000,00 EUR,
- v primeru, da predvidena sredstva niso porabljena, se lahko odobri dodatna pomoč do 100% za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.
5.	Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge za posamezen ukrep so navedena v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge. Obrazce vlog lahko zainteresirani dobijo v delovnem času občinske uprave na naslovu: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Do-brepolje, oziroma na spletni strani občine: www. dobrepolje.si.
6.	Obravnavane bodo le popolne vloge, vlagatelji, katerih vloge bodo nepopolne, bodo pozvani k dopolnitvi. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže.
7.	Vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavržene s sklepom župana in ne bodo obravnavane v nadaljevanju postopka.
8.	Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje na področju kmetijstva v letu 2011 je 30. 8. 2011, za ukrep štipendiranja bodočih nosilcev kmetij pa do 15. 10. 2011.
Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo dodatne informacije pri Matjažu Kovačiču. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti z oznako NE ODPIRAJ - »sofinanciranje programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2011« oziroma NE ODPIRAJ - »sofinanciranje programa štipendiranja bodočih nosilcev kmetij«. Na hrbtni strani ovojnice naj bo naveden polni naslov prijavitelja.
9.	Odpiranje vlog bo v 3 dneh po poteku roka za oddajo vlog na sedežu Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje.
10.	Sredstva se bodo razdelila v mejah predvidene višine postavk za posamezen ukrep, določenih v okviru Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2011. O dodelitvi sredstev upravičencem bo odločeno s sklepom najkasneje 30 dni po odpiranju vlog. Sklep bo prosilcem posredovan v 8 dneh po sprejemu.
11.	Medsebojna razmerja med občino in prejemniki sredstev pomoči bodo urejena s pogodbo. Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe v postavljenem roku, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu, oz. ostala zahtevana dokazila za posamezen ukrep. DDV se ne upošteva kot upravičen strošek.
Številka: 41010-0004/2011 Datum: 21.07.2011
Občina Dobrepolje, župan Janez Pavlin
julij 2011
Razpisi
7
Občina Dobrepolje objavlja na podlagi določb Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04), 6. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 28/2008), 2. člena Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2011, in Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov na področju turizma v Občini Dobrepolje, ki ga je sprejel Občinski svet na 28. redni seji dne 21.9.2010, naslednji
JAVNI RAZPIS Za sofinanciranje programov na področju turizma
v občini Dobrepolje v letu 2011
I. NAMEN
Namen ukrepov je sofinanciranje letnih programov na področju turizma s strani občine, z naslednjimi vsebinami:
-	redne dejavnosti turističnih društev,
-	organiziranje in sodelovanje pri organizaciji turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena,
-	izvajanje promocijskih in informativnih aktivnosti lokalnega in širšega pomena,
-	spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma,
-	akcije na področju ohranjanja kulturne, tehnične in naravne dediščine ter urejanju okolja,
-	aktivnosti za zagotavljanje turističnega podmladka,
-	izvajanje projektov, ki povezujejo več društev in drugih turističnih organizacij.
Gre za zbiranje programov s področja pospeševanja turizma, ki se bodo izvajali od 1.1.2011 do 31.12.2011.
II.	RAZPISANA SREDSTVA
Razpisana so nepovratna sredstva v višini 4.800 EUR iz proračuna občine na ustrezni proračunski postavki. Sredstva morajo biti porabljena do konca leta 2011.
III.	UPRAVIČENCI
Upravičenci do sredstev so izvajalci na področju turizma - turistična društva, ki izvajajo dejavnosti, opredeljene v javnem razpisu.
IV.	POGOJI
1. Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje, podrobneje opredeljen v 4. členu Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov na področju turizma v Občini Dobrepolje, v na daljnem tekstu skrajšano TPravilnik:
-	imajo sedež v Občini Dobrepolje;
-	so registrirani za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa;
-	društva morajo imeti urejeno evidenco o članstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon o društvih;
-	imajo zagotovljene osnovne pogoje (materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske) za realizacijo načrtovanih programov;
-	da ob prijavi na razpis občinski upravi dostavijo poročila o realizaciji programov za preteklo leto in plan, aktivnosti za prihodnje leto.
2.	Da predmet prijave ni sofinanciran iz proračuna Občine Dobrepolje ali iz drugih občinskih razpisov (za šport, kulturo..);
-	da izpolnjujejo ostale pogoje iz tega javnega razpisa.
3.	Upravičenec lahko črpa sredstva na osnovi pogodbe, sklenjene med občino in upravičencem. Hkrati je upravičenec za črpanje, najkasneje do 20. 12. 2011 zavezan posredovati naslednje dokumente:
-	zahtevek,
-	končno poročilo o izvedenih programih in o porabi dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa in
-	fotokopije računov o izvedenih aktivnostih (blago in storitve), najmanj v višini sofinanciranja.
V. MERILA
1.	Pri izboru programov in projektov za sofinanciranje se upoštevajo merila in kriteriji, ki so podrobneje razdelani v razpisni dokumentaciji in TPravilniku.
2.	Programe in projekte oceni Komisija za turizem, v skladu z merili in kriteriji, ki jih določa ta razpis in so podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Programi se ocenijo glede na vsebino posameznih dejavnosti, pestrost programa, množičnost vključevanja, sodelovanje organizacije z okoljem, odmevnost programov, ki jih izvaja v širši okolici.
3.	Vrednost posameznih programov in projektov je izražena v točkah v skladu z 10. členom TPravilnika. Vrednosti točke se bo določila, ko bodo ovrednoteni programi posameznih društev, v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi. Višina sofinanciranja posameznega programa in projekta je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke.
4.	Sredstva za posamezne programe se razdelijo glede na:
-	doseženo število točk
-	višino razpoložljivih proračunskih sredstev.
VI.	ZAHTEVANA DOKUMENTACIJA
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznem prijavnem obrazcu, vsebovati mora vse v razpisni dokumentaciji zahtevane podatke in priloge in mora biti na ustreznih mestih podpisana in žigosana. Vzorca pogodbe vlagatelji vlogi ne prilagajo.
VII.	ROK ZA PRIJAVO IN OBDELAVO VLOG
1.	Razpisna dokumentacija je na voljo v vložišču ali pa na spletni strani občine Dobrepolje, ter na sedežu občine, kjer upravičenci lahko dobijo tudi informacije, na telefonu
01 788 02 80, g. Matjaž Kovačič.
2.	Vlagatelji izpolnijo in oddajo vloge v vložišču Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm Dobrepolje, obvezno na predpisanem obrazcu. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je 30. 8. 2011. Upoštevane bodo vloge, ki bodo oddane do postavljenega roka v zaprti kuverti in opremljene, kot je navedeno v razpisni dokumentaciji.
3.	Vloge bo pregledala Komisija za turizem, ki jo s sklepom imenuje župan. Vloge bo odpirala po zaporednem vrstnem redu prispetja vlog. Vlagatelje, ki bodo oddali formalno nepopolne vloge, bo občinska uprava pozvala na dopolnitev z 8 dnevnim rokom.
4.	Vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavržene z odločbo.
5.	Po pregledu vlog na podlagi pogojev in kriterijev tega razpisa, bo komisija pripravila predlog prejemni kov sredstev.
Predlog komisije potrdi župan in prejemnikom sredstev se v roku do 60 dni izda odločbo o višini odobrenih sredstev.
V odločbi bo opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški, za katere so sredstva namenjena. Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogodbo.
6.	Zoper odločbo ima vlagatelj možnost v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe vložiti pritožbo. Vlagatelj mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Prepozno vložene pritožbe se zavržejo. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik na Občino Dobrepolje. Vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodb z ostalimi vlagatelji. V roku dveh mesecev od prejema popolne pritožbe o njej odloča župan, njegova odločitev je dokončna.
VIII.	NADZOR IN SANKCIJE
Namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska uprava, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja nadzorni svet občine. V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan odobrena sredstva vrniti, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Občina Dobrepolje, župan Janez Pavlin
Podjetniške in druge informacije
Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
1.	Javni poziv za sporočanje informacij o nepremičninah za potrebe potencialnih tujih investitorjev. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Predmet poziva: Predmet je nabor informacij o nepremičninah za potrebe potencialnih tujih investitorjev, kateri iščejo ustrezne nepremičnine v Republiki Sloveniji preko JAPTI ter nabor informacij o kontaktnih osebah na nepremičninskih agencijah za bodoče sodelovanje. Rok: za oddajo informacij je 1.8.2011. Več: o tem najdete tukaj
2.	Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno bio-maso za obdobje 2011 do 2015.
Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB). Finančne spodbude so namenjene za naložbe v nove sisteme DOLB in mikro sisteme DOLB. Do spodbud so upravičeni tudi investitorji, ki širijo obstoječ daljinski sistem ali gradijo novo kotlovnico s kotli na lesno biomaso kot vir za obstoječe daljinsko omrežje. Rok: do porabe sredstev oziroma do 5.9.2013, morebitni ostali roki za oddajo vlog bodo objavljeni v Uradnem listu RS in na spletni strani MG na naslovu:, najmanj 45 dni pred datumom oddaje vloge. Več: o tem najdete tukaj.
3.	Javni razpis za ukrep predelava in trženje. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v obrate za predelavo in trženje za povečanje proizvodnje v predelavi rib in povečanje števila ribjih proizvodov ter boljšo oskrba tržišča s temi proizvodi. Predmet podpore so naložbe v: obrate in prostore za predelavo rib s pripadajočo opremo; v obrate in prostore, namenjene za trženje in ki se uporabljajo za skladiščenje in distribucijo rib iz lokalnega iztovarja-nja ali lokalnega ribogojstva vključno s pripadajočo opremo, nakup transportnih sredstev, ki so namenjena izključno za transport proizvodov iz predelave in distribucijo ribjih proizvodov. Naložbe morajo biti izvedene na območju Republike Slovenije.
Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani MKGP. Več: o tem najdete tukaj.
4.	Javno povabilo za sofinanciranje projektov programa Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011 (UIZ 2011). Naročnik: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Namen javnega povabila: je spodbujanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. S tem povabilom vabijo delodajalce k oddaji ponudb za izvedbo projektov usposabljanja za njihove zaposlene. Projekti lahko vključujejo splošna in posebna usposabljanje. Rok: do podelitve sredstev oziroma do 31.7.2011.
5.	Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa: je enkratna finančna pomoč mladim prevzemnikom kmetij za prvi lastniški prevzem kmetije. Cilj ukrepa je spodbuditi prenos kmetije na mlajšo generacijo in izboljšati starostno strukturo nosilcev kmetijskih gospodarstev, povečati razvojno in proizvodno sposobnost prevzetih kmetij, prispevati k povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu. Rok: do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani MKGP. Več:
http://www.mkgp.gov.si/si/jav-ne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javni-razpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=980
8. Javni razpis za ukrep 312 -podpore ustanavljanju in razvoju mikro podjetij za leto 2011. Razpi-snik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev. Cilj ukrepa je prispevati k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju in s tem k izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na podeželju ter zagotovitvi dodatnih zaposlitvenih možnosti in povečanja dohodka. Rok: do vključno dne 12.8.2011, do 24.ure. Več:
http://www.mkgp.gov.si/si/jav-ne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javni-razpis_pi1%5Bshow_sin-gle%5D=977
m.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE
KSS Dobrepolje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si
Tudi letos kmetijsko svetovalna služba Dobrepolje v sodelovanju z občino organizira
strokovno ekskurzijo
na kmetijski sejem v Gornji Radgoni.
Ekskurzija bo potekala v sredo, 24. avgusta 2011.
Ogledali si bomo kmetijsko živilski sejem. Na koncu programa sledi večerja na turistični kmetiji.
Lastna udeležba, ki bo cca. 20 EUR, še ni končno določena, ker je program še v pripravi (možna minimalna sprememba). Čas odhoda iz Strug ob 7.00, Kompolj ob 7.10, Videm izpred
avtobusne postaje ob 7.30. Prijave sprejemam na KSS Dobrepolje na telefon 7867 150.
V ponedeljek, 8. avgusta 2011, ob 10. uri,
v vasi Podpeč (v vasi zavijte desno do prvih njiv), na površinah kmetije Kastelic Antona, Cesta 8, 1312 Videm Dobrepolje
bo potekal
praktični prikaz in predavanje
na temo apnenja tal:
• Vloga kalija in pomen pH - vrednosti pri integrirani
pridelavi poljščin, vrtnin in travinja na njivah • Prikaz vpliva različnih načinov kmetijske pridelave na rodovitnost tal
Praktičen prikaz bo izveden v sodelovanju z občino Dobrepolje in podjetjem IGM Zagorje, kjer bodo predstavili tudi njihovo ponudbo mletega apnenca in možnost izposoje trosilca za apnenje kmetijskih zemljišč. Specialist za travništvo in pašništvo pri KGZS-Zavod LJ, Anton
Zavodnik, bo predstavil potrebe njive po hranilih glede na analizo zemlje, ter spregovoril o pomenu apnenja in gnojenja.
Na voljo vam bo tudi za odgovore na vprašanja. Vsebina izobraževanja je primerna za vse kmetovalce, ki želijo ohranjati ali povečati rodovitnost tal na svojih zemljiščih. Prikaz bo veljal kot KOP izobraževanje za leto 2011, potrebovali boste MID številko za vpis v seznam.
Terenski kmetijski svetovalec: Franci Omahen Vodja odd. za kmetijsko svetovanje: Tomaž Močnik
Kultura
/Hfírriíí fí}iji2t\kn Gros\\j}íje
Fitñüi Fio/ttvjjatfe

Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v:
ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure
Ko bi knjige lahko govorile....
Mersel Jasmina
Saj knjige vendarle govorijo, bi rekel marsikdo. S svojimi vsebinami nam povedo številne zgodbe, ter odgovorijo na vsa naša vprašanja in pričakovanja. Vendar predvsem v času poletnih dopustov knji -ge, lepo spravljene v kovčkih, množično potujejo. Vidijo različne kraje sveta, se sončijo na vseh plažah morja, zaidejo v svet planin in gora, doživijo številne pri gode in slišijo stvari za katere bi bilo bolje, da jih obdržijo kot skrivnost, tudi če bi lahko spregovorile. Toda knjige ne potrebujejo potovati, da bi dobile gradivo za pripovedovanje. Dovolj je že, da jih odpremo in knjige nam spregovorijo, nas popeljejo v vse svetove in doživetja, pa
četudi smo doma v postelji ali v ležalniku na vrtu. Popeljejo nas kamorkoli želimo. Predvsem pa nas sprostijo. So hrana za našo dušo. Čas dopustov in oddihapa nam ponuja priložnost, da poskrbimo tudi zanjo, za našo dušo. Okusi slednje pa so seveda različni, vendar knjige s svo -jo širino zadovoljijo čisto vse apetite. Vsaka čaka svojega bralca. Če vas zanima zgodovina, lahko npr. posežete po knjigi Borisa Pahorja - Nekropola, če pa bi se radi podali v svet kriminala in mafije, je trenutno najbolj aktualna Gomora avtorja Roberta Saviana. Tisti, ki vas zanima fantazijska literatura, lahko preberete Dušo avtorice Stephenie Meyer ali trenutno najbolj iskano sago Pesem ledu in ognja avtorja George R. R. Martina, ki je
POČITNIŠKE DELAVNICE
V KNJIŽNICI
Hej, ti! Ja, ti! Ali ti je že kaj dolgčas? Jaz, velespoštovani gospod Gnilc, te povabim v knjižnjico. Nimaš pojma kaj vse se da tam počet. Nekaj mi pa lahko verjameš! Dolgčas ti ne bo, ker bom tudi jaz tam. Naučil te bom vseh mojstrovin, ki jih oblvadam. Nikar ne manjkat!
Od 22. do 26. avgusta 2011, pon., sred,. pet od 13. do 16. ure, tor., čet. od 10. do 13. ure.
nedavno prišel tudi v Ljubljano. Na področju ljubezni, romantike, spletk in intrig pa vodi Kathleen E. Woodiwiss s svojimi deli. Med kvalitetnejšo literaturo pa zagotovo sodi Drago Jančar z delom To noč sem jo videl, ki je prejel letošnjo kresnikovo nagrado za najboljši slovenski roman. Seveda na počitnicah ni potreb -no brati le lahkega leposlovja. To je tudi priložnost, da posežemo po strokovnemu gradivu s področja, ki nas zanima. V zadnjem času prihaja v ospredje zaveda nje človeka po osebni rasti in pri tem so nam lahko v pomoč številne knjige, kot Življenje je tvoje avtorice Louise Hay. To je le nekaj izmed predlogov, našteli pa bi jih lahko še in še. Za nas knjižničarje je najlepši občutek, da ljudje z radostjo posegajo po knjigah, polni pričakovanja in zanimanja. In ko ob vrnitvi visokega kupa knjig povprašajo: »Ali imate kaj novega?« Zagotovo se vedno najde nekaj za vaše želje in dušo. Res, skrivnostna so pota knjig, vendar tako kot mi vplivamo na njihovo tudi one zaznamujejo našo pot. ♦
V knjižnico vas vabimo tudi na ogled
likovne razstave
»Strgano iz dnevnika.«
Avtorica likovnih del je domačinka, diplomirana slikarka Meta Mehle. S svojimi deli je sodelovala na številnih razstavah in natečajih tudi na državnem nivoju.
10
Kultura
JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70 F: 01 786 90 75 e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si
MAVRIČNA KULTURA ZA VSE
V VIŠNJI GORI SO MLADI TREH OBČIN USTVARJALI NA TEMO ČEBELARSTVA
Z likovnimi delavnicami za mlade se izpostava vsako leto seli po različnih urbanih in naravnih prostorih treh občin in s tem na topografski način označuje raznoliko kulturno dediščino bližnjih krajev. Tako je v sredini maja potekal Ex-tempore mladih, s katerim je izpostava poudarila pomen starega višnjegor-skega trga. Učenci iz šol treh občin so pod vodstvom mentoric Helene Crček in Marjete Baša v dopoldanskih urah ustvarjali slikarska in kiparska likovna dela. Iz Dobrepolja je mentorica Svetlana Jakimovska Rodic svojim mladim likovnikom ponovno omogočila novo ustvarjalno izkušnjo - tokrat delovanja na tematiko čebel. K soorganizaciji srečanja je prijazno pristopil Luka Šeme predsednik Krajevne skupnosti Višnja Gora, ki je delavnico umestil v širšo obeleževanje čebelarskega praznika v Občini Ivančna Gorica. Na Ex-tem-poru so nastale številne čebelice iz »das« mase v različnih barvah. Na foliji in lončkih pa so se pojavili raznoliki motivi iz čebelarstva in narave. Vsi izdelki so v času prireditve krasili višnjanski trg in notranjost Mestne hiše v Višnji Gori.
PRIZNANJA MLADIM PEVCEM IVANŠKE IZPOSTAVE
Na četrtem regijskem tekmovanju v Zagorju ob Savi je 19. maja nastopilo 16 izbranih otroških pevskih zborov iz Osrednje Slovenije. Iz ivanške izpostave sta po nekaj letih premora ponovno nastopila dva zborčka, ki sta s svojo udeležbo potrdila dobro poznavanje vokalne glasbe ter odlično usklajenost zboro-vodkinje in mladih pevcev. V prvem delu koncerta sta se tako predstavila Otroški pevski zbor Adamčki OŠ Louisa Adamiča Grosuplje z zborovodkinjo Andrejo Bolkovič in Otroški pevski zbor Muljava OŠ Stična z zborovodkinjo Bojano Mulh. Žirija v sestavi Danice Pireč-nik, Branke Potočnik Krajnik in Mitje Venišni-ka je Adamčkom podelila zlato priznanje, muljavski pevci pa so za svoj prepričljiv nastop prejeli srebrno priznanje.
FREEWAY MACHINE IZ STIČNE SO LETOŠNJI ROCK VIZIONARJI
Tretji vikend v maju je v Novi Gorici potekal festival mladih neodvisnih in še neuveljavljenih gledaliških ter rock skupin - Vizije 2011. Igralci so nastopili v devetih gledaliških pred-
stavah, rockerji pa na petih zaporednih koncertnih nastopih. Vse nastopajoče je spremljala tričlanska žirija v sestavi igralke in pisateljice, Maje Gal Štromar, igralke Medee Novak ter pevca skupine Big Foot Mama, Grege Skočirja, ki so tudi podelili priznanja za najobetavnejše gledališčnike in rockerje -vizionarje. Freeway Machine iz Stične, zmagovalci regijskega Rock maratona 2009, so postali letošnji državni rock vizionarji. Skupina je po mnenju žirije "pripravila energičen, zelo navdahnjen in kompakten nastop, ki je tudi zvočno presegel in se z avtorskimi komadi zelo približal bazičnemu rokenrolu sedemdesetih". Vizionarja za usklajenost skupine na nastopu pa so prejeli B. T. K. iz Ivančne Gorice, ki so bili v Stični najboljši leta 2008.
JAN PIRNAT IZ GGNeNi PREJEL PRIZNANJE NA LINHARTOVEM SREČANJU
Na 50. regijskem Linhartovem srečanju, ki je sredi maja potekalo v organizaciji JSKD OI Ljubljana okolica in JSKD OI Cerknica v Medvodah ter Pirničah, so se predstavile tri izbrane gledališke skupine Osrednje Sloveniije. Izbor je na območnem nivoju med dvajsetimi predstavami opravil gledališki in radijski režiser, Klemen Markovčič, za državni nivo pa si jih je ogledala igralka Dunja Zupanec. Iz ivanške izpostave so nastopili grosupeljski gledališčniki GGNeNi KD Teater Grosuplje s predstavo Svetniki v režiji Renate Vidič, Jan Pirnat pa je prejel priznanje za najboljšo stransko vlogo v tej predstavi. Strokovni spremljevalec Klamen Markovčič je o vlogi Brata Olfa zapisal: »Brat Olf Jana Pirnata je
sila duhovit, ljubek, isker lik brez zdrsov v pretiravanja in igranja na učinek, čeprav bi bila to gotovo najenostavnejša pot.« Državno srečanje bo konec septembra v Postojni. Na njem se bodo predstavili GGNeNi, ki so izbrani za državni nivo.
OTROCI GLEDALIŠKIH SKUPIN IVANŠKE IZPOSTAVE PREJELI ZLATO PLAKETO V LJUBLJANI
Na srečanju v drugi polovici maja sta ivanško izpostavo odlično zastopali dve otroški gledališki skupini iz Grosuplja, in sicer: Skupina Mravljice iz VVZ Kekec Grosuplje z mentoricama Jožico Bambič in Marto Vidmar ter Gledališče Hiška iz OŠ Louisa Adamiča Grosuplje z režiserko Ireno Žerdin. Kot je bilo omenjeno na okrogli mizi o predstavah, je delo z mladi igralci zelo pomembno in odgovorno. Na srečanju sta se obe skupini prejeli zlato plaketo za udeležbo in izbor med 12 najboljših otroških skupin. Selektorji so si v letošnjem letu ogledali 350 predstav po celi Sloveniji. Naši skupini sta bili izpostavljeni, kot primera dobre prakse, saj so vrtčevski igralci pokazali med igro smisel za soigralca, šolarji pa veliko znanje o gledališču nasploh. Ni pomembna količina rekvizitov na odru, niti profesionalni kostumi, igra v prvi meri sloni na igralcih, ki prepričljivo podajajo vsebino in sporočilo besedila.
SLOVAŠKI PEVCI PREPEVALI V STIČNI
Konec meseca maja je Slovenijo obiskal mešani pevski zbor Societas Cantica iz kraja Vranov nad Topl'ov. Slovaški pevci so prišli na povabilo Šentjurskih fantov. Nastopili so na dveh koncertih, v Stični in v Ljubljani. Zadnji vikend v maju se je v Opatovi kapeli v samostanu Stična nabralo kar nekaj poslušalcev. Uvodoma je pevce pozdravil župan Občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad. Slovaški zbor je za nas pripravil zelo kvaliteten izbor pesmi. Njihov odličen program je navdušil tako poznavalce zborovskega petja, kakor tudi manj podučeno občinstvo. Zbor je dostojno vodil umetniški vodja in dirigent Štefan Eperješi.
Nastop otroške folklorne skupine v Laškem
Naslednji dan so se predstavili malo večjem številu občinstva v ljubljanski stolnici. Šentjurski fantje so bili v zameno v mesecu juniju gostje na mednarodni pevski reviji na Slovaškem.
OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA USPEŠNO NA DRŽAVNEM SREČANJU
V	Kulturnem centru v Laškem je nastopilo osem otroških folklornih skupin izbranih na regijskih srečanjih po Sloveniji. Mlade folklornice in folklorniki so predstavili izredno kvaliteten vpogled v otroško folkloro danes. Vodenje prireditve je bilo izjemno ustvarjalno domišljeno. Z mladimi folklorniki sta ga namreč pripravili strokovni spremljevalki regijskih srečanj Petra Nograšek in Majda Nemanič. Iz Dobrepolja je nastopila Starejša otroška folklorna skupina Osnovne šole Dobrepolje, ki jo vodita Martina Prhaj in Majda Blatnik. Vsi otroci so ob koncu srečanja vzneseno prepevali himno mladih folklornic in folklornikov, ki je moto državnega srečanja Ringaraja. Mladim folklornikom in njihovim mentoricam iskreno častitamo!
ZAGRAŠKA IN STIŠKA FOLKLORNA SKUPINA NAVDUŠILI NA SREČANJU
V	LOGATCU
Na regijskem srečanju odraslih folklornih skupin, ki je potekalo zadnjo nedeljo v maju v Logatcu, se je predstavilo osem izbranih skupin Osrednje Slovenije. Srečanje so uvodno odprli gostitelji, plesalci Folklorne skupine KTD Hotedršica. Med živahnimi nastopi so se predstavile kar tri folklorne skupine naše izpostave. Najmlajši so nastopili člani Mladinske folklorne skupine iz Račna, ki jo vodi Urška Berdajs. Na srečanju sta nastopili še Folklorna skupina Zagradec, ki jo vodi Nataša Hribar in Folklorna skupina Stična pod vodstvom Irene Zadel. Srečanje je strokovno spremljala Neva Trampuš, opravičeno odsotni Brane Šmid pa si bo nastope skupin ogledal na posnetku. Oba sta naredila izbor za državno srečanje, ki bo v Beltincih konec julija in v Mariboru v začetku oktobra. Na državno srečanje je iz ivanške izpostave izbrana Folklorna skupina iz Stične.
TRI IZBRANE MINIATURE IVANŠKE IZPOSTAVE NA REGIJSKI PLESNI REVIJI
Ivanška Območna izpostava je bila letos v začetku junija ponovno nosilka regijske revije plesnih ustvarjalcev. Revija je potekala v dveh delih, in sicer v Zagorju ob Savi pod naslovom Premik - Pomik 2011 in v Dobrepolju pod naslovom Gibalnica 2011. Na prvem delu se je iz ivanške izpostave predstavila plesna skupina TeGIBlo 5 z mentorico Špelo Repar z naslovom Problemi so^si ce. Na drugem delu pa Maja Vidic iz Šmarja-Sapa s samostojno plesno miniaturo pod naslovom Moje barvno prelivanje. Revijo je strokovno spremljala Sinja Ožbolt. Z njo so se po prireditvi mentorice izčrpno pogovorile o značilnostih plesnega ustvarjanja v Sloveniji in težavah, s katerimi se srečujejo mentorice, ki delujejo v različnih institucionalnih okvirih.
DR. MARIJA MAKAROVIČ VZPODBUDNO NAGOVORILA PEVKE IN PEVCE LETOŠNJEGA TABORA
42. izvedba Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je bila
Joanna Zajac Slapničar
posvečena domoljubnim glasbenim tematikam. Pevke in pevci, ki so program letošnjega nastopa pripravljali že od lanskega septembra, so pod dirigentskim vodstvom Igorja Švare ubrano zapeli. Prisotne je nagovoril Jernej Lampret, ki taboru predseduje že 21 let. Marija Makarovič je kot slavnostna govornica vzpodbudila pevce ter poudarila pomen petja v vsakdanjem življenju. Po njenih besedah je petje zdravje za dušo. Številne pevke in pevci so že potrdili svojo udeležbo na naslednjem taboru.
ŠESTI PREVOD JURČIČEVE KOZLOVSKE SODBE V VIŠNJI GORI PREDSTAVLJEN NA VRHNIKI
V okviru 20. obletnice slovenske neodvisnosti in ob začetku predsedovanja Poljske Evropski Uniji je bil v Cankarjevem domu na Vrhniki v začetku junija predstavljen šesti, poljski prevod znane Jurčičeve humoreske. V uvodnem pozdravu je župan Občine Vrhnika, Stojan Jakin, poudaril pomembnost prevajanja slovenske literature in se navdušil še nad dodatnimi prevodi dobrih slovenskih besedil, kot so Butalci, v različne evropske jezike. V kulturnem programu sta nastopili solopevka Leonida Sabo in pianistka Eva Sotelšek. Ilustratorka poljskega prevoda, Joanna Zajac Slapničar, je prebrala kratek odlomek iz Jurčičeve zgodbe v poljščini. Vodja vrhniške izpostave JSKD, Nataša Bregant Moži-na, pa je Jurčičevo ustvarjalnost in mednarodni prevodni projekt Modrost in pravica povezala z letošnjim letom poljskega pesnika in Nobelovega nagrajenca, Czeslava Milosza, ter prebrala njegovo pesem V mestu. Predstavitve knjige in odprtja razstave ilustracij se je udeležil tudi predstojnik oddelka za slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, polonist, prevajalec in esejist, dr. Niko Jež.
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV -jesen 2011
Predstavitev poljskega prevoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori september 2011 - Višnja Gora, Mestna hiša
Šesti prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, ki smo ga izdali v okviru prireditev ob predsedovanju Poljske Evropski uniji in ob 20-letnici slovenske neodvisnosti, sta prevedla poljska jeziko-slovka in prevajalka, dr. Agnieszka Bedkowska-Kopczyk skupaj s svojim možem, dr. Michatom Kopczykom. Poljsko-slovenska akademska slikarka, Joanna Zajac Slapničar, ki že pet let živi in ustvarja v Višnji Gori, pa je izdelala odlične ilustracije - kolaže, ki jih je skupaj z besedilom oblikovala v lično urejeno slikanico za mlade in odrasle.
Predstavitev mednarodnega prevodnega projekta Modrost in pravica
september 2011 - Ljubljana, avla Filozofske fakultete
Vseh šesti prevodov Kozlovske sodbe v Višnji Gori bo skupaj s pripadajočimi ilustracijami razstavljeno na panojih v avli Filozofske fakultete v ljubljani.
Predstavitev hrvaškega prevoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori sobota in nedelja, 3. in 4. 9. 2011 -Šibenik, Nacionalna knjižnica
Peti prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, ki ga je v hrvaški jezik prevedla dr. Durda Strsoglavec, in ilustracije za ta prevod v upodobitvi Darje Lobnikar Lovak, bomo predstavili skupaj s slovenskim kulturnim društvom Prešernovke iz Šibenika.
Tekst v podobi in Pajčevina potez Ferda Vesela, območna tematska razstava odraslih likovnih ustvarjalcev sreda, 14. 9. 2011, ob 17.00 -Šentvid pri Stični, galerija Dom kulture
12
Iz društev
Na razstavi bodo sodelovali odrasli likovni ustvarjalci treh občin, ki so se do konca junija prijavili na naš razpis.
Regijsko srečanje literatov seniorjev osrednje Slovenije
četrtek, 15. 9. 2011 - Ljubljana, Trubarjeva hiša
Na tradicionalnem srečanju odraslih literatov iz koordinacije Osrednja Slovenija se bodo pod strokovnim vodstvom predstavili številni literati.
Območno srečanje literatov seniorjev treh občin
torek, 20. 9. 2011, ob 17.00 -Šentvid pri Stični, kulturni dom
Na tradicionalnem srečanju odraslih literatov sodelujejo avtorji treh občin, na katerem pre-
berejo svoja literarna dela. O njihovem delu bo mnenje podal strokovni spremljevalec srečanja.
Pika miga, državna revija plesnih ustvarjalcev
petek, 23. 9. 2011, ob 18.00 -Velenje, kulturni dom
Na državni reviji bo nastopila tudi naša plesalka, in sicer: Maja Vidic iz baletne skupine TeGIBlo KD Teater Grosuplje s plesno miniaturo Moje barvno prelivanje. Mentorica je Špela Repar.
Gozd kot prostor pravljične utopije, otvoritev razstave po likovnem natečaju sreda, 27. 9. 2011, 17.00 - Stična, Muzej krščanstva na Slovenskem
Na likovni natečaj, ki se je zaključil konec
januarja 2011, se je prijavilo 390 otrok in odraslih avtorjev iz vse Slovenije. Izdelali so različna tema na pravljičnost dreves in gozda, vsa dela bodo razstavljena v galerijskih prostorih muzeja.
50. Linhartovo srečanje, festival gledaliških skupin Slovenije četrtek, 29. 9. 2011 - nedelje, 2. 10. 2011 - Postojna, kulturni dom
Na 50. državnem srečanju odraslih gledaliških skupin bo med osmimi najboljšimi skupinami iz cele Slovenije nastopila tudi gledališka skupina Gledališče GGNeNi KD Teater Grosuplje s predstavo Svetniki v režiji Renate Vidič.
JSKD OI Ivančna Gorica
www.kultura-ustvarjanje.si
Dobrepolje ima motorno žago ... ali Kaj koga moti?
Alenka Jeršin, TD Dobrepolje
Kljub pozitivni in plodni komunikaciji Turističnega društva Dobrepolje z občani naše občine se članom Turističnega druš -tva Dobrepolje včasih zdi, da nekateri prebivalci naših treh dolin izjemno težko navežejo stik z nami, ko pa se to vendarle zgodi, se zgodi v taki uničevalni obliki, kot smo ji bili priča 20.6. pred občinsko stavbo. Zato se na tem mestu upravičeno sprašujemo, ali se je z nami res tako tež ko pogovarjati? Ali je v tej dobi tehnolo -gije res pretežko pridobiti želene informacije o stvari, ki nas moti? Ali pa je to
Postavljanje stebra
Požagan steber
neustvarjalno preživljanje prostega časa le posledica nezmožnosti obvladovanja samega sebe pod vplivom alkohola in objestnosti, nad čemer bi se veljalo neko -liko zamisliti?
TD Dobrepolje je ravno dan poprej končalo s postavitvijo in urejanjem oko lice zadnjih petih od 23 -ih stebrov in miljnikov, ki smo jih nedavno postavili med občinskima mejama na relaciji Veli -ke Lašče do meje z občino Grosuplje. Ta projekt se imenuje 'Ob rimski cesti Jerneja Pečnika' in bo javnosti prvič pred -stavljen v sklopu 2. Dobrepoljskega van dranja, kamor ste že zdaj vsi lepo vljudno vabljeni. Da je do realizacije tega projek ta lahko sploh prišlo, je TD Dobrepolje vložilo 8 mesecev prostovoljnega dela in prostega časa posameznikov ter vključe -valo in usklajevalo delovanje strokovnja kov, podjetnikov, različnih društev in pro -stovoljcev. Za vsako parcelo, na kateri se ta znamenja nahajajo, je TD poleg tega pridobilo vsa potrebna soglasja lastnikov
parcel, ki so se z točno lokacijo postavitve vsakega izmed njih tudi strinjali. To seve -da velja tudi za parcelo, na kateri se sedaj nahaja ostanek odžaganega stebra. Zato smo bili člani TD kot tudi zaposleni na Občinski upravi neprijetno presenečeni, ko smo le dan po zaključku del enega izmed stebrov našli v fontani pred občin -sko stavbo, seveda odžaganega. Glede na težo stebra in zahtevnost takšnega pod viga je bila za to potrebna organizirana ekipa, ki očitno še ni slišala za izraz 'tuja lastnina' oziroma ji ta izraz ne pomeni kaj veliko, saj so očitno vešči življenja in zabavanja na tuj račun, namesto da bi svojo odraslost dokazali tudi na dejansko odrasel način.
Ne vemo, kaj vas je zmotilo pri tem projektu, mislimo pa, da bi bil prvi korak izražanja dvomov ali nestrinjanja kontak-tiranje pristojnih oseb društva ali občine, ne pa čakanje na zaključek del in nato organizacija tajnega uničevalskega poho -da, s katerim se verjetno sedaj na skrivaj ponašate. Koristneje bi bilo usmeriti vašo ustvarjalno energijo v dejanja, vredna posnemanja, ne pa posmehovanja.
Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešni realizaciji tega projekta se TD Dobrepolje na tem mestu iskreno zahva ljuje in upa, da bo z vami tako uspešno sodelovalo tudi v prihodnje. Vas, nado -budni drvarji, pa pozivamo, da v prihod nje stik z nami navežete na nekoliko bolj civiliziran način. Veseli bomo vsakega predloga in konstruktivne kritike, če boste le imeli pogum jih izraziti. Konec koncev je doba požiganja gradov že dav no minila. ♦
Dobrepoljski čebelarji praznovali 90 let delovanja društva
Čebelarsko društvo Dobrepolje je 23. julija s skromno slovesnostjo praznovalo svoj visok društveni jubilej. Proslava ob 90. letnici delovanja društva je potekala na igrišču na Vidmu in je bila dobro obiskana, saj se jo je udeležilo okrog 100 članov in drugih gostov. Ob tej priliki so organizatorji poskrbeli za bogat kulturni program v katerem so nastopali otroci iz vrtca, ki so sodelovali v projektu »Čebelica - moja prijateljica«. Zapeli so pesem Lojzeta Slaka, z naslovom »Čebelar«, ter še dve drugi pesmi, zbrali pa so se tudi pevci (sicer ne več delujočega) Dobrepoljskega Okteta, ki so s petjem popestrili celotno dogajanje.
Predsednik ČD Dobrepolje, Jože Pugelj z županom in gostom iz sosednjega ČD
Prejemniki priznanj
Mojca Pugelj
Čebelarsko društvo Dobrepolje je 23. juli -ja s skromno slovesnostjo praznovalo svoj visok društveni jubilej. Proslava ob 90. letnici delovanja društva je potekala na igrišču na Vidmu in je bila dobro obi -skana, saj se jo je udeležilo okrog 100 članov in drugih gostov. Ob tej priliki so organizatorji poskrbeli za bogat kulturni program, v katerem so nastopali otroci iz vrtca, ki so sodelovali v projektu »Čebe -lica - moja prijateljica«. Zapeli so pesem Lojzeta Slaka, z naslovom »Čebelar«, ter še dve drugi pesmi, zbrali pa so se tudi pevci (sicer ne več delujočega) Dobre -poljskega Okteta, ki so s petjem popestri -li celotno dogajanje.
Med gosti so se zbora udeležili predstavniki sosednjih čebelarskih društev -Krka in Zagradec, Ribnica in Velike Laš -če.
O zgodovini in delovanju društva je spregovoril predsednik društva, Jože Pugelj iz Strug. Društvo je bilo ustanov ljeno davnega leta 1921, ko se je približno 10 čebelarjev zbralo in ustanovilo Čebe larsko družino. Sčasoma se je število čla nov večalo in manjšalo, nekateri so odstopili, prišli pa so novi. Zanimanje za članstvo je raslo tudi po zaslugi starejših čebelarjev, ki so leta 1979 ustanovili in
vodili čebelarski krožek v Osnovni šoli Dobrepolje. V letošnjem letu pa so zame -njali kompletno vodstvo društva, ki je že kmalu po novem letu pričelo z aktivnost mi ob praznovanju visokega jubileja društva. Ob tej priliki so pripravili tudi pestro čebelarsko razstavo ter izdali bro šuro, v kateri je napisano več o zgodovi ni društva.
Udeležence zbora je pozdravil tudi župan občine Dobrepolje, Janez Pavlin. Poudaril je, da so v naši občini pogoji za čebelarjenje zelo dobri. Čebelarjem je zaželel še naprej veliko uspehov ter podmladka v društvu, da ta dejavnost ne bi izumrla.
Ob tej priliki so zaslužnim čebelarjem in drugim podelili društvena priznanja, ki so jih prejeli:
•	Anton Adamič za 55 letno članstvo in delo v več odborih društva, ter 18 letno funkcijo blagajnika;
•	Anton Erčulj za 36 letno članstvo in delo v več odborih društva, ter 8 letno delo praporščaka, ki ga z veseljem in odgovornostjo opravlja;
•	Anton Fabjan za 39 letno članstvo in delo v več odborih društva, ter 14 letno članstvo v upravnem odboru;
•	Stane Godec za 54 letno članstvo in delo v več odborih društva, ter 20 let no vodenje kot predsednik društva
•	Jožica Ljubič za 30 letno članstvo in delo v več odborih društva, ter 20 let no funkcijo tajnika društva;
•	Alojz Miklič za 38 letno članstvo in delo v več odborih društva, ter 6 letno vodenje krožka v osnovni šoli Videm
•	Janez Okoren za 28 letno članstvo in delo v več odborih društva, ter 11 let no delo praporščaka;
•	Maks Vidmar za 16 letno članstvo in delo v več odborih društva, kot najstarejši član, ki je že dopolnil 81 let sta rosti;
•	Miro Leskovec za zamisel in pripravo brošure, ter njeno oblikovanje za izda jo.
Praznovanje so zaključili z druženjem, na katerem so si ob glasbi in pogostitvi izmenjali izkušnje iz čebelarstva. ♦
»Vsi se zavedamo, da brez čebel ni življenja, zato moramo vsi poskrbeti, da se bodo čebele dobro počutile in še veliko časa bivale z nami. Kot je že napovedal Einstein - 4 leta po izumrtju čebel ne bo več življenja na zemlji. Vsi se moramo truditi, da bomo sadili čim več medonosnih rastlin, saj le tako lahko pričakujemo, da nam bodo čebele dale svojo hrano in bivale v sožitju z nami.«
Iz društev
Z KORK DOBREPOLJE
Pa so odšli v pomežik soncu in morju naproti!
Prebudili smo se v lep sončen dan. Osnovnošolci, katerim je bilo odobreno zdravstveno letovanje v Mladinskem zdravilišču na »Debelem Rtiču«, so se to jutro zbujali še posebno z mešanimi občutki.
Kar 25 smo jih s pomočjo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, občine Dobrepolje in seveda staršev poslali na 10 - dnevno zdravstveno letovanje na Debeli Rtič.
V sredo, 20.7.2011, so se otroci v spremstvu staršev zbrali pred Osnovno šolo na Vidmu. Nekateri razigrani, tisti, ki so odhajali prvič, pa so imeli velike oči in cmok v grlu. Kam se podajamo?
Ko so zagledali avtobus, se je napetost še stopnjevala. Po kratkih formalnostih in navodilih staršev so se otroci vkrcali na avtobus, kjer so si že poiskali svoje prijatelje. Spremljevalka Mateja jih je na avtobusu še enkrat preštela, še pozdrav staršem in avtobus je odpeljal. V Grosuplju se jim pridružijo še ostali otroci oziroma še trije avtobusi mladih potnikov na Debeli Rtič.
Naj povemo, da je letos na zdravstveno letovanje poslano 180 otrok iz Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje, od tega je 25 dobrepoljskih in struških.
naj se v teh desetih dneh naužijejo sonca, morja, iger, veselja in smeha, ter se zdravi in srečni, polni lepih dogodivščin vrnejo domov!
PRIZMA PONIKVE,
posebni socialno varstveni zavod Ponikve 76, 1312 Videm - Dobrepolje

Za svoje zdravje lahko veliko naredimo sami!
V soboto, 9.7.2011, je služba zdravstvene nege zavoda Priz -ma Ponikve vodila delavnice merjenja krvnega pritiska in merjenja telesne maščobe. Zahvaljujemo se g. Janez Pavlin u, županu občine Dobrepolje za podporo in udelež bo ter vsem občanom, ki ste se delavnic udeležili.
Zahvaljujemo se tudi Ljubljanskim mlekarnam, ki so nas v ta namen izdatno založile z izdelki z manj maščob, katere smo tudi poizkušali na samih delavnicah. Naša skupna ugo tovitev je bila, da za svoje zdravje lahko še veliko naredi mo!
Lepo vas pozdravljamo zaposleni in stanovalci zavoda Prizma Ponikve!!!
Tradicionalni piknik društva Sožitje
Alenka Bajrami
V nedeljo, 29.5.2011, smo v društvu Sožitje, ki šteje že 240 članov, organizirali zaključni, že tradicionalni piknik. Piknik je tako kot vsako leto potekal na Gradišču nad Stično. Lep kraj, sončno vreme in vesela družba so dejavniki, ki so poskrbeli za vsesplo -šno in prijetno vzdušje med člani. Zabaval nas je ansambel Podgorci. Praznovali smo tudi rojstne dneve naslednjih članov, ki praznujejo rojstni dan v času počitnic: Rok, Uroš, Andreja, Jani, Tomaž in Janja. Piknik nam bo vsem ostal v lepem spomi -nu, tudi zaradi naslednjih sponzorjev, ki so nam omogočili srečelov in s tem tudi pomagali pri realizaciji naših planov:
-	Mercator d.d.,
-	Winterhalter Gastronom d.o.o., Grosuplje
-	Kovinostroj d.o.o., Grosuplje,
-	AB Design, Grosuplje,
-	Gril d.o.o., Grosuplje,
-	Pekarna Grosuplje d.d,
-	Debitel d.d,
-	Coca Cola Slovenija,
-	Picerija Kovačija, Grosuplje,
-	Elstab d.o.o., Grosuplje,
-	Seter d.o.o, Grosuplje,
-	Sitik d.o.o, Stična,
-	Šentjakobsko gledališče, Ljubljana,
-	TD Podgora,
-	Kamelija, Podgora,
-	Semenarna Ljubljana d.d.
in še mnogi drugi posamezniki, ki so pomagali k organizaciji.
Tudi vsem, ki ste na kakršen koli način pomagali našemu društvu, se iskreno zahvaljujemo.
"Dajati bi morali, kakor prejemamo: z veseljem, hitro in brez omahovanja; kajti nad bogastvom, ki se lepi na prste, ni blago -slova."- Seneka (4 pr.n.š. - 65 n.š.)
Društvo Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje
16
Iz društev
Gasilsko tekmovanje na Krki
Slavko Pajntar
Gasilsko društvo Hočevje oz. pomožni člani veterani so se udeležili tekmovanja s staro brizgalno na Krki. Sode -lovalo je 9 ekip, zasedli pa so 5. mesto, čeprav so po prvi
opravljeni nalogi vodili sekundo in pol pred kasnejšimi zmagovalci iz Žalne. Žal so v drugi vaji naredili napako in vodstvo je šlo po vodi. Kljub temu so se v skupnem druženju veselili in obljubili, da se prihodnje leto zopet srečajo.
Gobarji iz Novega mesta na obisku
Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje
Slavko Pajntar
V začetku julija so nas obiskali gobarji novomeškega društva. Srečanje smo začeli na trgu pred občino Dobrepolje, kjer so jih sprejeli naši člani in članice ter predstavnice Turističnega druš -tva Dobrepolje, ki so jih popeljale v Jakličev dom in bližnjo okolico, tako da so spoznali tudi ta del Dolenjske. Srečanje smo nadaljevali v Šentrumarju, v gobarskem domu. Tu smo prire -dili mini razstavo gob in determinacijo, katero je vodil gospod dr. Alojz Boh iz Novega mesta. V prijetnem vzdušju in ob zvo -kih harmonike je dan kar prehitro minil. Člani iz Novega mesta so si šli namreč ogledat še domačijo Josipa Jurčiča na Muljavi, kjer smo se poslovili in obljubili, da obisk tudi vrnemo.
Razstava gob na Krki
Slavko Pajntar
Ob otvoritvi nove šole in vrtca na Krki v obči -ni Ivančna gorica smo člani Društva gobarjev Štorovke dobili povabilo, da z ostalimi društvi pripravimo razstavo gob in predavanja na temo gobe. Tako smo kljub slabi rasti nabrali in pripravili 40 primerkov raznih gob, kar je bilo veliko za ta čas. Razstava je bila odprta štiri dni za vse obiskovalce, dva dni pa za vse učence in zaposlene iz Podružnične šole Ivančna Gorica. Tako smo poleg razstave pri -redili tudi sedem predavanj o gobah. ♦
Izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov
Dušica Hočevar, TD Dobrepolje
Zavest o naši naravni in kulturni dediš -čini je izjemno pomembna in dragocena. Poznavanje korenin naroda dviguje ugled in prepoznavnost kraja ter prispeva k ohranjanju spomenikov kulturne in naravne dediščine.
Z željo, da bi se zavedali pomena dediščine svojega kraja in na ta način postali tudi njeni varuhi in razglaševalci, smo v okviru programa TD Dobrepolje in v sodelovanju z občino organizirali IZOBRAŽEVANJE LOKALNIH TURI -STIČNIH VODNIKOV.
Izobraževanje je potekalo od 21. marca do 1. julija. Izobraževanje je vodil g. Edi Zgonc. Udeležilo se ga je 9 članov. Trije člani bodo zaključni izpit opravili v mesecu septembru, 6 članov pa ga je opravilo v juliju. Prejeli so potrdilo o uspešno opravljenem izobraževanju in postali lokalni turistični vodniki.
Judita Boštjančič
Na uvodnem predavanju nas je g. Edi Zgonc najprej seznanil z vsemi obvez nostmi in potrebnimi stvarmi, na katere kot turistični vodniki ne smemo pozabi ti in jih moramo dobro poznati ter delo vati v skladu z bontonom in etičnim kodeksom v turizmu. Opozoril nas je tudi na napake, ki jih pri samem vodenju sku pin lahko naredimo.
Nato smo pričeli »spoznavati« Dobre -poljsko, Struško in Ponikovsko dolino.
Kot študentko Ekonomske fakultete (smer turizem) me je predvsem zanimalo, kaj v Dobrepolju lahko ponudimo skupini turistov, ki pride na izlet v našo doli no. Ko je g. Zgonc pričel z vsemi razlaga mi in njegovim poznavanjem naše doli ne, podatkom ni bilo videti konca. Zelo veliko je tako naravnih in kulturnih zna menitosti, npr.: jame, cerkve, spomeniki, spominske sobe, izviri, požiralniki in še bi lahko naštevali. Na izobraževanje sem se prijavila, ker sem želela o svojem kra ju pridobiti še več znanja. Zato so mi bila ta predavanja zelo zanimiva in poučna, saj sem izvedela marsikaj novega.
Najbolj zanimivo je bilo tedaj, ko smo odšli na teren in si določene vasi tudi ogledali. Tako smo si vsi skupaj lažje predstavljali celoten pogled na našo doli no.
Veliko zanimivih stvari nam je o Tisov cu, Lipi, Pri cerkvi in Četežu povedal g. Janko Nose, ki nas je vodil in pripovedo val o starih časih, znamenitostih in osta lih zanimivostih. Za vodenje se g. Janku zahvaljujemo.
Za zaključek našega izobraževanja nas je čakalo še preverjanje znanja z vode njem po Dobrepolju. Vsak izmed bodo čih (sedaj že novopečenih) turističnih vodnikov je izžrebal listek, na katerem smo dobili svojo relacijo vodenja. G. Edi Zgonc nam je posredoval vse potrebne napotke in možne relacije vodenja po dolini, tako, da smo si lahko malo lažje predstavljali, kako bo vse skupaj poteka lo. Vendar lahko na podlagi svoje lastne izkušnje rečem, da vodenje še zdaleč ni
tako lahko delo, kot si marsikdo misli, saj se je na vodenje potrebno temeljito pri praviti in razmisliti, kaj bi bilo za turiste najbolj zanimivo, glede na njihovo sta rost, status in upoštevati je potrebno še veliko drugih dejavnikov. Ko je vodenje zaključil zadnji vodnik, je sledila analiza praktičnega usposabljanja in podelitev priznanj, kateri nas odlikujejo, da smo postali turistični vodniki.
Na koncu bi se rada zahvalila g. Ediju Zgoncu, kateri je vložil toliko truda in znanja, da je vse potekalo tako kot je potrebno in da smo izvedeli veliko zani mivih stvari o naši dolini, turističnemu društvo in g. županu za uspešno organi zacijo izobraževanja. ♦
Nova maša salezijanca Toneta Grma
Na prvo nedeljo v mesecu juliju 2011 so na Vidmu v Dobrepolju zaplapolali slavoloki v pozdrav novomašniku. Pozdravni napisi so bili postavljeni pred cerkvijo, pred župniščem in pred Zavodom sv. Terezije. Na vseh teh lokacijah se je to nedeljo tudi odvijalo praznovanje.
Klavdija Možina, foto: Tamino Petelinšek
Novomašnika, salezijanca Toneta Grma poznajo vsi domačini, iz različnih dogod -kov na njegovi življenjski poti. Življenju je zaupal in ga spoznaval od rokerskega benda do misijonskega dela v tujini. Pred nekaj leti se je odločil za pravo pot - služ bovanja Bogu.
Nedeljsko slovesno praznovanje nove maše, na katerem je bilo veliko domači nov in prijateljev, se je pričelo ob deseti uri s sveto mašo, pri kateri je sodelovalo več duhovnikov. Škof g. Jamnik je imel lep nagovor tako novomašniku kot vsem navzočim, v katerem je predstavil nauke in lastnosti življenja začetnika Salezijan cev Don Boska in sploh duhovniškega poklica. Po maši, ki je časovno zavzela dobršen del dopoldneva, je sledilo dru ženje pred cerkvijo, kjer so mladi in ani matorji z oratorija ponudili pijačo in pecivo, ki so ga napekle pridne dobre poljske gospodinje.
Vabljeni gostje so se ob 13. uri zbrali pod šotorom, pred Zavodom sv. Terezije. Kosilo so pripravili v kuhinji Zavoda. Za strežbo so poskrbeli mladi animatorji. V vrsti po dva, ter korakajoč ob zvokih koračnice, so istočasno postregli vsem
gostom. Na enak način so tudi odšli. Gos -pod novomašnik je še podelil blagoslov jedi in gostija se je pričela.
Po kosilu so razpoloženje popestrili še ansambel Zelena dolina ter mnogi, ki so tako ali drugače želeli izkazati zahvalo ali lepe želje novomašniku. Druženje je bilo prijetno, sproščeno, domače. Okoli 16.
ure so z novomašnikom odšli na fotografiranje pred župnijsko cerkev in nato na večernice. Medtem so animatorji ter osebje zavoda prostor pod šotorom pri pravili za samopostrežno večerjo in nadaljevanje programa. Ob šestih popold -ne je bila večerja pripravljena, gostje pa lačni pod modro rumenim šotorom pred
Zavodom sv. Terezije. Animatorji z modrimi predpasniki ter rumenimi serveti so ponovno poskrbeli, da so bile mize oblo žene. Kuhinjsko osebje je poskrbelo za samopostrežno mizo, polno mesnih in solatnih jedi. Sledilo je še presenečenje z velikansko torto, v katero je g. novoma šnik zarezal, nato jo je ga. Nada razreza-la za vse prisotne.
Počasi se je dan prevesil v večer, nekateri gosti so ostali in se ob ansamblu Zele -na dolina še pozabavali. Predvsem prijetno je vse prisotne pozdravljal, se pogo varjal novomašnik. Njegov obraz je izra -žal srečo in zadovoljstvo. Če je kdo mor da imel še kakšne dvome o njegovi pokli -canosti, je tam lahko videl, da je novo mašnik točno tam, kjer mora biti. Vsi prisotni smo bili veseli zanj in z njim.
G. Tone se je javno zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi prazno vanja, posebna hvala je bila namenjena g. Petru Pučniku, ki je samo praznovanje od prvega dne pravzaprav tudi organizi ral, ga obarval in na koncu tudi tako neverjetno izpeljal. Vsi, ki smo pri tem sodelovali, vemo, da je bilo veliko dela. Na koncu smo ugotovili, da je delo pote kalo tako lahkotno in pestro, kot bi bilo posebej blagoslovljeno. Po zaključku lah
ko najbrž za vse sodelujoče rečem, da smo veseli, da je dogodek uspel in smo gospodu novomašniku omogočili enega najlepših dni. Sam je komentiral dan in dogodek po salezijansko s »še kar«, kar je razložil z »več kot to je le še Bog«.
Gospodu novomašniku želimo še
naprej jasno začrtano pot, pri tem pa veliko uspeha in zadovoljstva, saj si je zadal veličastno in težko pot. Vendar o izpeljavi ne dvomimo, saj je človek s srcem na pravem mestu, z nasmehom na ustih, milostjo v besedi in z Bogom v vsem svojem bitju. ♦
Zahvalno srečanje v Zavodu sv. Terezije
V soboto, 25. junija, na državni praznik, smo imeli v Zavodu sv. Terezije še posebno slovesnost. Ne le, da smo dan deloma posvetili Dnevu državnosti ter dvajseti obletnici samostojnosti naše države, večji del smo ga namenili prijateljem našega Zavoda.
Ana Prijatelj
Za svojce naših stanovalcev smo končno izpeljali družabni dogodek v obliki pikni -ka s kulturnim programom, ki smo ga pravzaprav v nekoliko bogatejši obliki želeli izpeljati že jeseni 2010. Takrat so nam poplave preprečile ta načrt. Malce več poudarka smo ta dan namenili pre novi naše kleti po poplavah lansko leto. Trajalo je skoraj devet mesecev, da smo izpeljali uradno otvoritev kletnih prosto rov. Ko sem razmišljala, da je bilo to obdobje dolgo devet mesecev, sem bila presenečena, saj je zaradi obilice dela to obdobje minilo, kot bi trenil z očesom.
Zato smo na to našo lepo soboto žele li imeti v naši bližini tudi vse prijatelje, ki so oziroma ste nam v tem obdobju naj bolj pomagali pri sanaciji ter obnovi kle ti in zbiranju pomoči. Poleg naših stano
valcev in njihovih svojcev so bili povabljeni posamezniki in družbe, skupine. Najbrž smo koga izpustili, a smo upali, da je bilo vabilo dovolj vidno ter ne bo zaradi tega slabe volje. Kakorkoli, bili smo veseli nad njihovo številno udeležbo.
Dan smo ob 10. uri najprej priče -li s sveto mašo, ki jo je daroval doma či župnik g. Franc Škulj, somaševala pa sta župnik iz Srednje vasi pri Bohinju g. Ivan Jagodic in diakon iz Šentvida pri Stični g. Bogdan Petrič. Maša je bila svečana, za lepo ljudsko petje so poskrbeli pevci Schola Can -torum. Po maši je sledil blagoslov kletnih prostorov in ljudi, ki delajo v teh prostorih, ter dela, ki se odvijajo. Duhovnike so k blagoslovu pospre mili predstavniki Sveta Zavoda sv. Terezije in direktorica Zavoda. Večje število spremstva zaradi tehničnih ovir ni bilo najbolj praktično.
Ob 11. uri je sledil kulturni pro -gram, ki je privabil stanovalce Zavo da in obiskovalce pod šotor pred Zavodom, kjer so čakale mize, pogrnjene z oranžnimi prti ter pijačo. Program je povezovala naša usluž benka ga. Brigita Novak. Po povabilu k programu je prisotne najprej pozdravila direktorica Zavoda Klavdija Možina. V govoru je opisala, kakšna je bila povzročena škoda v času poplav, kateri prostori so bili poško dovani, kaj vse se je v teh devetih mesecih naredilo, ter tudi to, da smo se za možne poplave pripravili s pro tipoplavnim zaščitnim sistemom magnetnih plošč na vhodih, ki so bili takrat najbolj ogroženi. Zahvalila se je tudi vsem, ki so ob poplavi in po njej Zavodu kakorkoli priskočili na pomoč. Le ti so nudili pomoč pri črpanju vode, čiščenju, dobavljanju osnovnih pripomočkov in sredstev
za čimprejšnje ponovno delovanje Zavoda ter čim bolj nemoteno delo. V času poplav so se morali znajti predvsem z improvizacijami, zaposleni pa so ob teh izrednih razmerah, ob dodatnih zadol žitvah, opravili svoje redno delo skoraj v taki meri kot običajno. Za izredno potrpežljivost in razume -vanje se je direktorica Zavoda zahvalila stanoval cem Zavoda, saj so bili v prvih tednih precej odre -zani od rednih izhodov po Zavodu, zaradi okvar jenega dvigala.
V nadaljevanju programa smo nato najprej pri -sluhnili kvartetu Sever, ki že nekaj časa sodeluje z Zavodom. Gospodje so svojo dobro voljo pokazali tako na odru kot kasneje za mizo. Sledil je nastop domačinke Tiane. Ne le, da je njen glas zavel kot prijetna sapica med poslušalce, pač pa so njeni ritmi preskočili tudi na nas pod odrom. Sledil je nastop skupine Scena, ki je odigrala skeč z naslovom Darilo za vrat. Malce so nas zavedli z napovedjo v dveh delih, a vseeno smo dojeli, da je včasih bolje biti previden pri svojih pričakova njih okoli daril. Nato so se nam še enkrat pred stavili pevci Schola Cantorum, v sestavi domači nov, ki jih je bilo prijetno poslušati.
Na koncu so na oder prišli člani Kulturnega društva Podgora, ki so direktorici za Zavod sv. Terezije podelili naziv Kulturne ambasade in s tem odprli razstavo slik domačih avtorjev v kletnih prostorih, ki so jih namenili v trajno razstavo. Ob tem je sledilo javno povabilo k razstavi slik v prit ličju Zavoda. Avtorja teh slik sta Martin Šuštaršič in Mojca Možina, ki že sodelujeta z Zavodom od samega začetka in sta v Zavod poleg zadnje, podarila že nekaj del prej. Vsem smo hvaležni za to.
Sledil je odmor, ki je bil namenjena ogledu obeh razstav. Ob 13. uri je bilo odlično pripravlje -no kosilo, ki smo ga postregli zaposleni Zavoda sv. Terezije.
Hrana je bila odlična. Vsa pohvala kuharicam in kuharjem za tako izvrstno delo.
Nazadnje so nas na plesišče in v še boljše raz položenje zapeljali zvoki narodno zabavne glasbe pod mikrofoni ansambla Gama. Mladi trio se je neverjetno izkazal in smo bili veseli, da so naš program tako odlično zaključili.
Upamo, da smo približali Zavod svojcem in vsem prijateljem, ter da nas boste tudi v bodoče podpirali v tako velikem številu. ♦
Danes se bom malo sprehodila po spo -minu našega druženja 10. julija. Kdor se je udeležil piknika v Zalipovcu, je domov sigurno odšel nasmejan in dobre volje. In tako je tudi prav! Mislim, da smo se organizatorji potrudili maksimalno. Šef Milan in njegova žena Vida sta poskrbela za dobre porcije odojka, točajke pa za hladno pijačo. Ansambel »Bo že kaku« je špilal poskoč -ne in plesalci smo jih zlahka dohajali. Vidi se, da smo upokojenci utrjeni in vzdržljivi. Meni je žal le tistih naših članov, ki bi se nam radi pridružili, pa jim zdravje ni dopuščalo. Morda pa nasled nje leto. Menim, da smo se prav odlo čili, da se enkrat letno dobimo na takem druženju, saj je bila tudi tokrat
prisotnost zadovoljiva. To nam veliko pomeni. Lokacija je prava - taprava, ker je blizu naših domov. Dragi »veseljaki«, naslednje leto torej na svidenje v Zali povcu. Da ne boste mislili, da bomo do takrat pa kar mirovali. Ne, ne! Še kar nekaj imamo v planu do novega leta. Naslednje dogajanje je 11. avgusta. Za takrat imamo rezerviran kopalni dan v Izoli. Za vse ostalo boste sproti obveš čeni.
Škrjančki smo končali s pevskimi vajami, in smo na zasluženih počitnicah. Za konec pa še vesela novica: Do polovice leta smo imeli tudi tri slavljen ke, ki so praznovale okrogle obletnice. To so bile pevke: Anka, Anica in Slavka,
ki so si skupno prigarale točno 220 let. Vi pa le ugibajte, koliko jih ima vsaka^ Z vajami zopet začnemo v septembru. Novi kandidati, željni po petju, pridru žite se nam! Tudi glasilke se starajo, če poješ ali ne poješ, zato ne premišljuj in pohiti v pevske vrste, kjer škrjanček poje in žvrgoli! ♦
Piknik v Zalipovcu - še vedno zaljubljenih
Vse tri slavljenke in njihovih 220 let, in ostali prisotni na praznovanju
22
Iz dobrepoljske ambulante
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Odlike nosilcev slike
Kaj je slika? Slika je prostorsko predmetna situacija, prenesena na določen nosilec. Nosilec slike je lahko slikarsko platno, očesno ozadje, ogledalo, filmski trak, računalnik in še marsikaj. Kdo so pa ljudje, ki se s slikami ukvarjajo? Glede na vrste nosilcev slike ločimo slikarje, okuli ste, lepotne modele, fotografe, računalni čarje in tako naprej. Glede na to, da gre za medicinski članek, bomo v tem pris pevku govorili o organu vida pri človeku, to je o očesu.
Naj vam za začetek povem nekaj o pravljici, ki sem jo pripovedoval svojim otrokom, ko so bili še majhni. Gre za neke vrste legendo, ki razlaga, kako se je čuti lo za vid sploh razvilo. Povod za pravljico sem dobil s strani hčerke, ki me je neke ga jutra vprašala: "Zakaj so se ljudem razvile oči?" "To je pa dolga zgodba, ki ti jo bom povedal zvečer namesto pravljice za lahko noč." Misleč, da sem pridobil na času in se bom do večera naučil vsega, kar zadeva nastanka optičnega čutila, sem šel pomirjen v službo. A dan je hitro minil in šele zvečer sem se spomnil, da se na pravljico za lahko noč sploh nisem pripravil in da bo potrebna improvizaci ja... Takole sem razlagal svojim otrokom glede nastanka vida:
"V davnih časih, preden so živa bitja zaznavala svetlobo, so se v zemeljskem prostoru prepletali njeni odtenki v različ nih barvah. Med širjenjem po zraku in vodi so ena drugo izpodrivale in tekmo vale, katera bo prevladala. Nekaj časa je bila vodilna rdeča barva, drugič zelena, tretjič vse približno enako in tako izme njaje skozi zgodovino planeta vse do nekega prelomnega trenutka. To je bila situacija, ko je neko živo bitje sprejelo rdečo svetlobo za gretje in s tem uspešno obrambo proti prihajajoči ledeni dobi. To je bil velik prelomni dosežek, saj so od tistega obdobja naprej vse vrste svetlob nih barv dobesedno ponorele od tekmo valnosti, da kakorkoli prenesejo svoj vpliv na živa bitja. Kar nekaj barvnim spektrom se je uspelo vključiti v rastlinski svet, kjer so se in se še vključujejo v foto sintezo. To obdobje je trajalo zelo dolgo, dokler ni neko živo bitje živalskega pore kla z neko živčno celico spremenilo svet lobno energijo v dražljaj, ki je prenesel impulz do centralnega živčnega sistema.
Tovrstne mutirane živčne celice so se potem prenašale v naslednje generacije, v naslednje vrste živih bitij in se pri tem še izpopolnjevale. Točno določen pomen barvno svetlobnega dražljaja je čez mili jone let postal zaznava okolja v smislu slike; tej zaznavi rečemo čut za vid. Tako se je razvilo oko."
Ne vem, če je bila hči zadovoljna z razlago. Njeno naslednje vprašanje se je namreč glasilo: "Zakaj ljudje nimamo iste barve oči, ampak imajo nekateri rjave, drugi modre, eni pa zelene?" Spet me je ujela na trhli podlagi. Čeprav sem vedel, da gre pri barvi oči za različne pigmente v šarenici, sem se raje odločil, da odgovor priredim njenim otroškim predstavam. Takole sem odgovoril: »Nekoč se je Bog prikazal trem bratom, ki so živeli v vasi na zahodu Slovenije. Živeli so sami, saj so jim starši že pomrli. Vsem trem je naročil, naj gredo vsak na svoj konec pre -lepe Slovenije in naj mu do naslednjega dne prinesejo po eno vrsto mesa. Bratje so ga ubogali in nemudoma krenili na pot. Naslednje popoldne so se vrnili in
Sveta Lucija, zaščitnica slepih.
Tudi če imamo zdrave oči, ne bodimo slepi za koristne nasvete: prakticirajmo zdrav življenjski slog!
vsak je imel pri sebi kos mesa, ki ga je želel podariti Bogu. Ko so prispeli pred njegovo obličje, jim je Bog ukazal, naj ne odpirajo vreč, ter povedal vsakemu od njih: "Ti, najstarejši brat si mi prinesel meso divjega prašiča. Srednji brat, ti si mi prinesel meso morske tune, ti najmlajši pa meso jagenjčka." Bratje so osupli od presenečenja. Le kako je Bog vedel, kaj so imeli v vrečah... To so ga tudi vprašali in takole jim je odvrnil: "Preden ste šli na pot, sem ukazal vašim očem, naj prevza mejo barvo tistega okolja, ki vas bo obdajalo; najstarejši je prišel nazaj z rjavimi očmi, torej je bil v gozdu in tam ustrelil divjega prašiča. Srednji je prišel nazaj z modrimi očmi, torej je bil na morju in tam ujel ribo, najmlajši pa se je vrnil z zelenimi očmi, torej je bil na pašniku, kjer je zaklal jagenjčka. Resnično vam povem, da sem človeka ustvaril v skladju z naravo, za katero vemo, da odseva rjave, modre in zelene odtenke. Ker oči spreje -majo podobe iz narave, naj bodo take tudi njihove barve." Bratje so se pokloni li Bogu, mu darovali napolnjene vreče in ga prosili, če jim pusti, da ohranijo vsak svojo barvo oči. Bog jih je uslišal in barve oči so se prenašale na njihove potomce in se še prenašajo v razmnoževalni verigi človeške vrste.« Ob teh besedah je hčerka zaprla oči in prijetno zaspala.
A življenje na zemlji še niso nebesa, zato dobri Bog vsako stvaritev začini tudi z grenkobo, ki postavlja človeka, ki jo okusi, na hudo preizkušnjo. Tako je Bog tudi očem ustvaril nagnjenost k bolez nim. Oči so, kot vemo dandanes, podvržene nemajhnemu številu bolezni. Hkrati pa so tudi posredni pokazatelj škode, ki so jo na našem telesu naredile nekate -re kronične bolezni, predvsem arterijska hipertenzija in sladkorna bolezen. V davnih časih je bila denimo starostna postop -na izguba vida nekaj samoumevnega in neozdravljivega. Potem je človek izumil očala in s tem je bilo mogoče pomagati vsem, ki so imeli starostno slabovidnost zaradi dioptrije. Z napredkom moderne medicine je človeštvo naredilo velik korak pri preprečevanju zapletov na očeh zara di prej omenjenih bolezni: zvišanega krvnega tlaka in diabetesa. Pri teh dveh obo -lenjih je namreč edino preventiva način, da obvarujemo naše očesno ozadje (mrežnico in njeno ožilje) pred nepo pravljivo škodo. Očesno ozadje je namreč tkivo, ki ga ne moremo popraviti z ope racijo za razliko od očesne leče, ki jo lah ko zamenjamo z umetno in tako popra vimo okvaro vida zaradi sive mrene.
A Bog nam kljub grenkobam, ki spremljajo naše življenje, ponuja tudi rešitve, s katerimi se tem grenkobam, kot so deni -mo srčno žilna obolenja in sladkorna
bolezen, lahko izognemo. Te rešitve se nam ponujajo na vsakem koraku, o njih se veliko govori in piše, med drugim o njih veliko pišem tudi jaz. Problem je žal v tem, da jih ljudje, ki bi jih morali vide ti in upoštevati, namerno nočejo videti in slišati. Gre namreč za nasvete za zdravo življenje in nasvete za odpravo nez dravega načina življenja, kar je v veliki meri povezano po eni strani z odreka njem življenjskim slastem, po drugi stra ni pa z bolj ali manj naporno, a stalno in vztrajno telesno vadbo. To pa so stvari, za katere se radi naredimo slepe. A glej ga, zlomka: zelo dobro pa vidimo napake v družbi in ljudeh, ki nas obdajajo. Poglej -mo utrinek iz našega vsakdanjega življe nja, dovolite mi komentar, ki se nanaša na današnjo temo:
Smo v vlogi nevidnih opazovalcev v jedilnici družine Svetilnik. V prostoru je hladilnik, štedilnik, sobno kolo, televizor in omare s predalniki. Ob 16.00 uri pri -deta iz službe mož in žena, oba nejevolj na in konfliktibilna ali drugače rečeno "napadalna". Gospa Svetilnik si želi skuhati kavo, a ne more, ker je bila džezva še umazana v pomivalnem koritu. Takoj zabrusi možu, ki se je pravkar ulegel v naslonjač in začel iskati daljinca za TV: "Kolikokrat sem ti že rekla, da džezvo takoj po uporabi pomij s krpo in je ne
dajaj v pomivalni stroj! Tako si me razje -zil, da me je minila želja po kavi!" Mož ji nejevoljno odvrne: "Kaj boš s kavo, saj si že itak preveč naspidirana. Rajši povej, kam si odnesla daljinca, ko si včeraj zve čer gledala tiste tvoje nadaljevanke. Če si ga odnesla v spalnico, me je že minila volja, da pogledam nogomet." (Komentar: kot vidimo, sta oba imela za moteče dejavnike zelo odprte oči in sta hitro našla napake drug pri drugem). Po tem kratkem stiku se je v obeh nabralo precej negativne energije in notranjo napetost sta sklenila naglo sprostiti; vsak na svoj način: gospa vzame iz predala cigarete, na njihovem zavojčku je pisalo: Kajenje je škodljivo za zdravje. Izvleče cigareto, gre mimo sobnega kolesa na balkon in živčno prižge svojo že petnajsto cigareto tisti dan. Mož pa se odpravi proti hladil niku, ga odpre in vzame v roke steklenico piva, na kateri je pisalo: Alkohol škoduje zdravju, in ki je stala zraven kapsul Ome ga 3. Takoj odpre že četrto pivo tisti dan in ga skoraj polovico popije na eks že stoje pred odprtim hladilnikom. (Komen -tar: gospa Svetilnik je videla škatlo cigaret, ki so škodljive za zdravje, ni pa hotela videti opozorilnega napisa na zavojčku in sobnega kolesa. Gospod Svetilnik je videl steklenico piva v hladilniku, ki je v prekomernih količinah škodljivo za zdravje,
ni pa hotel videti opozorilnega napisa na steklenici in kapsul Omega 3.)
Kaj lahko rečemo za konec?
Oči so organ, ki projicirajo sliko naše ga vidnega okolja na očesno ozadje (mrežnico). Vidni živec prenaša zapored -je slik v obliki filma v naš centralni živč -ni sistem, možgane. A možgani, ki spre jemajo ta film, ne morejo biti pozorni na vse podatke, ampak "vidijo, ohranjajo in odgovarjajo" le na določene predmete iz okolice ali odlomke filma. Torej lahko rečemo, da so naši možgani tisti, ki odlo čajo o tem, da neko stvar vidimo ali ne vidimo, čeprav imamo ves čas odprte oči in vzpostavljeno pošiljanje optičnih podatkov. Videti pomeni namreč tudi videno zaznati, dojeti in na le to reagira ti. To pa je naloga možganskih struktur na nivoju zavednih zaznav in zavednih reakcij. Če hočemo sami sebi dobro, odprimo zavedne zaznave in sprožimo zavedne reakcije za tiste stvari, ki bodo koristne za naše zdravje. Po drugi strani pa omejimo zavedne zaznave in zavedne reakcije za stvari, ki se nas ne tičejo in nas največkrat po nepotrebnem delajo živčne in razdražljive. Z zdravim načinom življenja bo naše telo bolj zdravo, hkrati z zdravim telesom pa bodo bolj zdrave tudi naše oči, pa naj bodo le te rjave, modre ali zelene ... ♦
VSE O MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVAH
Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča vse občane občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, da je na svoji spletni strani www.jkpg.si objavilo dokument, v katerem so navedene vse potrebne informacije v zvezi z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (mKČN).
V primeru dodatnih vprašanj glede mKČN se obrnite na
Sektor varstva okolja na JKP Grosuplje na tel. 01/ 7888 - 924 ali 01/ 7888 - 932 oziroma se lahko oglasite na upravi JKP Grosuplje, vsak delovni dan med 7.00 in 15.00 (soba št. 18).
JKP Grosuplje
OBVESTILO STARSEM - VRTEC
Starše otrok, ki bodo 1. septembra letos prvič vstopili v vrtec, naprošamo, da oddajo vlogo
za znižano plačilo vrtca za leto 2011 do 15. avgusta 2011.
Obrazec za vlogo (VRT/1) dobite na občini, na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport: www.mszs.si in na spletni strani občine:
www.dobrepolje.si.
Misli
Življenje nam je darovano, zaslužimo ga s tem, da ga sami darujemo.
Rabindranath Tagore
24
Turistično okno
Potovanje po Aziji', 4. del
Gašper Klinc
Sredi spanca se naenkrat zbudim in jo po atletskem skoku iz najvišje postelje trinadstropnega pograda v kabini vlaka odbrzim po ozkem hodniku vagona proti WC -ju ... žal ugotovim, da bi prišel do navadne školjke, če bi zavil v drugo smer vagona, a od tu ni bilo povratka nazaj, ker je moj želodec takoj hotel dati ven tisto, kar sem dal vanj pred spanjem. Skočim v WC kabino, opremljeno z muslimansko napra vo za opravljanje velike in male potre be ... nekaj časa se sicer na vse pretege trudim vreči ven vsebino želodca, a kar ni šlo. Nazadnje sem dobil pomoč od spodaj, saj sem bil ob premetavanju vlaka deležen delčka odplak direktno v obraz ... na vlaku seveda delujejo WC -ji v stilu »štrbunka«.
Še ena neprijetna izkušnja
Ob prihodu v Quy Nhon, od katerega res nisva vedela kaj pričakovati, najprej spet zagledava nadležne oblake nad nama. Kot da to ni dovolj, se v množi -ci taksistov, ki čakajo sicer bolj na domačine kot tuje turiste, vne hud pre -pir okoli tega, kdo bo najin prevoznik do hotela. Meje zdravega razuma so bile prestopljene, ko so začele padati pesti po nosovih in stoli železniške postaje po glavah. Sicer za naju nič nevarnega, ker so obračunavali sami med sabo, a vseeno neprijetno.
Razkošje še nikoli ni bilo tako poceni
Vožnja v mesto traja skoraj uro in tačas vse -skozi gledava deževje nad nama, ki se ga nikakor ne moreva otresti. Slabovoljna zara di tega se odločiva, da prespiva v centru mesta, kjer se sigurno kaj dogaja. Zavedava se, da zna biti to precej drago, glede na to, da se tam nahajajo le najdražji hoteli. Voz niku taksija najino željo le nekako dopoveva (a so spet bolele roke od neutrudnega krilje -nja) in zapelje naju v najboljši hotel v mestu. Ob izstopu iz taksija mu spet nekako poiz kušam dopovedati, da ravno tja pa res nisva hotela, saj so nočitve predrage za najino 4 dnevo bivanje. Ker so tačas hotelirski usluž benci že znesli oba najina težka nahrbtnika k recepciji, nama ne preostane drugega, kot da vstopiva noter in preveriva, če je sprejem -ljivo ostati vsaj eno noč. Že ob vstopu sem si rekel, da je najbolje, da pobereva šila in kopita in greva drugam. Hotel je namreč petično opremljen. Med listanjem cenika se loviva med cenami, saj je 1 EUR okoli 30.000 Vietnamskih dong- ov. Posledično nimava nobene predstave o cenah. Kot da to ni dovolj, doda svoj delček kaosa še njihova navada, da k nekaterim cenam pišejo dolgo vrsto ničel in k drugim ne, k tretjim pa pri pišejo nule le do vrednosti tisočaka. Na najin predlog se grupa receptork odloči, da nama cene nekako spravijo v ameriške dolarje, da vsaj približno dobiva predstavo. Med prera čunavanjem jaz že kujem načrt, kako bova na eleganten način »pobegnila« iz tega hote -la, še preden naju v kaj prepričajo. K sreči to ni bilo potrebno, saj sva na koncu za 12 EUR
na osebo spala v najboljše opremljeni sobi z vključenim obilnim samopostrežnim zajtrkom, panoramskim pogledom na morje in na nivoju, ki ga še nisva dožive la. Pri nas bi za takšen tretma potegnila iz denarnice vsaj 10x toliko.
Kaj dosti ob danem vremenu teh nekaj dni niti ni bilo kaj početi v tem mestu. Po nekaj sprehodih po razmočeni peščeni plaži in ob neusmiljenemu dežju in vetru zopet skleneva, da beživa še dlje na jug, kjer naj bi deževje le popustilo. Žal nama vremenska napoved odsvetuje obisk naji ne največje načrtovane postojanke Nha Trang, ki naj bi bil biser turizma v tej drža -vi. Nič zato ... po pravici povedano, se kar malce oddahnem, saj to letovišče slovi po največji kabinski žičnici na svetu, ki iz celi ne vozi na vrtoglavi višini na bližnji otok. Jaz in višina pa nisva ravno najboljša pri -jatelja.
Mui Nich Beach
Povsem spontano z ozirom na vremensko napoved in popotniškega knjižnega vod nika izbereva za naslednji cilj Mui Ne Beach - surferski, obalni in potapljaški raj. Zato zopet na železniško postajo, kjer kupiva karte in temu sledijo priprave na 8 urno sedenje na vlaku.
Sredi noči prispeva na najin cilj. Na zelo majhni železniški postaji izstopiva s precej načetimi živci, saj ti vsak od zaposlenih na vlaku pove povsem drugačno časovno oddaljenost od tvoje izstopne postaje. In potem, ko ti en reče še dve uri, drugi še štiri in tretji spet nekaj povsem tretjega, ti dvigne pokrov. Sploh zato, ker se nihče ne briga, kje pravzaprav moraš izstopiti, na postajah ni vidno, za katero postajo gre in možakar, ki opravlja službo napovedoval ca postaje po zvočniku, ponoči enostavno zaspi, ti se pa znajdi kakor veš in znaš.
Okoli petih zjutraj se s taksijem pripe ljeva pred enega izmed neštetih, kot jim oni pravijo, resortov. To so skupine bun galovov, posejane vzdolž celotne obale, ki se lahko pohvalijo z enimi izmed najlepših plaž na svetu. Bungalovi se skrivajo v pri kupnih botaničnih vrtovih, za katere 24 ur na dan skrbi prava množica vrtnarjev. Zju -traj stopiva na obalo ... na kratko poveda no, bela mivka in dih jemajoče palme, ter drugačna botanika ... stvari, ki sva jih do sedaj videla samo po televiziji.
Dopoldan se sprehajava po obali in si izbirava najlepši resort za preživljanje dveh tednov počitnic brez hujših vmesnih transportov. Takoj opaziva, da je na soncu skoraj vseeno, s kakšno kremo se človek zaščiti, saj faktor 34 pomeni, da se lahko po dnevni pripeki sprehajaš ne dlje kot
nekaj 10 minut. Vse ostalo se konča z živo rdečim, če že ne vijoličnim odtenkom.
Med potapljanjem nog v vročo mivko pobereva nekaj ponudb za nastanitev in ne morem se načuditi večinoma nemškim in skandinavskim tepcem, ki izbirajo izjemno drage resorte, ki imajo 10 metrov od morja postavljen bazen. Zakaj za vraga bi se ob tako sanjski plaži namakal v hotelskem bazenu?!
Izbereva si resort, ki v določenih bun-galovih že tradicionalno gosti švicarsko skupino za pomoč odraslim osebam s težavami pri duševnem razvoju, a sva že takoj začutila neko domačnost in tega ni bilo moč čutiti nikjer prej. Njihov topel pozdrav in nasmeh ob vsakodnevnih sre čanjih je bil povsem nekaj drugega kot pa prisiljeni nasmehi natakaric v drugih resortih.
Poleg tega pa so premogli tudi vodičko s hrvaškimi koreninami, a nama je to potem povzročalo precej preglavic, ker sva že avtomatsko z vsemi govorila angleško in je preklapljanje med tremi jeziki že pošteno nagajalo.
Nastanitev
Po hitrem ogledu vseh bungalovov nama pade v oči tisti čisto ob obali z najlepšo in malce odmaknjeno lokacijo. Ko nama vodja resorta pove ceno (nekaj pod 15 EUR za osebo na dan), takoj zagrabiva priložnost, saj ob veliki zasebni terasi na peščeni plaži v hladni senci palm ni več kaj dosti preostalo za razmislek. Takšne ponudbe so največja prednost, če se odlo čiš za obisk države v nizki sezoni, ko je ponudbe preveč in turistov skorajda nič.
Kulinarika
Eden izmed trenutkov, ki nama je ostal najbolj v spominu, je bil obisk bližnje »restavracije«. To so namreč domače kuhinje in ne gostinski lokali v pravem pome nu besede. To izgleda nekako tako, da družina v svoji revni kolibi ob morju pre more še nekaj plastičnih stolov in miz, ter jih potem nič ne stane, če postavijo ob cesto še bazen z raki, ribami, jastogi, školj -kami in podobnim. Gre v bistvu za višek tega, kar v ranih jutranjih urah nalovi »gazda« za preživetje družine. To privlači turiste in ko si izbereš, kaj iz bazena bi pojedel, roma ta nesrečnež direktno pod nož in na čiščenje, medtem ko imajo na velikih žarih že pripravljeno žerjavico za peko. Vse skupaj se seveda dogaja pred tvojimi očmi, saj so kuhinje pol na pro stem in pol pod streho. Na mizi poleg tebe pa mladi Vietnamček barva pobarvanko ali če je družina dovolj premožna rešuje domačo nalogo za šolo. Midva sva naro
čila, mislim da, mangov sok in mati kma lu zatem pride iz kuhinje, porine nož malemu učenjaku v roke in ta spleza na najbližje drevo, odreže sadež ali dva in z njima priteče nazaj. Se pravi, postane ali zmrznjene hrane tukaj definitivno ne bomo jedli.
Medtem ko midva zaključujeva z naji no večerjo, pridejo v gostilno tudi lačni Nemci, katerim je lastnik dobrih 10 minut po tleh lovil izbrano ribo iz bazena, ki nikakor ni hotela na žar. Malo kruto je bilo tudi pečenje jastoga, ki gre živ iz hladnega bazena direktno na razbeljen žar. Še dobro, da ga nisva naročila še sama. Zopet še ena obilna »draga« večerja ... okoli 7 EUR za vse skupaj.
Led
Ker so hladilniki tukaj prava redkost, na recepciji resorta prosiva za malo ledu, da bodo pivo in sokovi v najini hišici vsaj malo hladnejši. Že ko mi dajo v roke velik vrč, zvrhan ledu, se mi zdi nekam čudno kajenje iz le tega. Še zdaj mi ni jasno, kako je mogoče, da je led v vrču zdržal okoli 30 ur v najinem apartmaju v trdem stanju, ker sva s pomočjo klime vseskozi vzdrževala okoli 25 stopinj, ki so se zdele že prav zimske napram zunanjim. Te se v vrhuncu sezone namreč dvignejo tudi do 42 stopinj v senci in v kombinaciji z visokim odstot -kom vlage v zraku zna biti na trenutke situacija že prav nevzdržna.
Posledice vojne
Za razliko od severa Vietnama so tukaj hude brazgotine pretekle državljanske vojne že in še zelo dobro opazne. Ljudje so fizično v vsaj 50 odstotkih pohabljeni. Manjkajoči ali dodatni prsti na rokah in nogah, manjkajoči, zakrneli ali dodatni udi, pohabljeni obrazi in drugi deli telesa, izrastki, tumorji in podobno so vsakdanjik na ulicah. O vietnamski vojni je skorajda škoda izgubljati preveč besed, ker je bilo okoli tega že toliko napisanega in poveda nega, da nima smisla pogrevati tople vode. Vendar, ko človek doživi vse te posledice in zelo zanimive odzive prizadetih ljudi, ni druge, kot da si fasciniran. Domačini namreč ne gojijo zgodovinskih zamer in ameriški turisti so recimo ravno tako dobrodošli kot vsi drugi, čeprav je jasno, da so s svojim vmešavanjem v to vojno naredili precej več škode kot koristi.
Na (zelo) kratko povedano se je vojna razvijala tako, da se je Vietnam ločil na severno (komunistično) in njej nasprotno južno (ki je bila deležna pomoči iz strani ZDA) stran. Realnost pa je precej drugač -na, kot jo prikazujejo v neštetih ameriških filmih o tej vojni. -Američani so pobijali vse
živo brez kančka usmiljenja, četudi je to pomenilo poboj vasi, polne otrok, žensk in ostarelih v cilju dokazati svojo premoč nad severnimi vojaškimi silami.
Seveda imajo vse strani v vojni svoje grehe, a metode, ki so se jih posluževale ameriške sile, nimajo nobene povezave z zdravim razumom. Namerno zastruplja nje pridelovalnih vietnamskih zemljišč s pomočjo škropilnih letal, in kot da to ni bilo dovolj, so to počeli z radioaktivnimi strupi, za katere je bilo že tedaj jasno, da bodo le ti pobijali in pohabljali nedolžne prebivalce teh pokrajin še nekaj deset generacij naprej, saj so tako močno odvisni od ubogih krpic razmočene prsti. Metanje napalma nad sovražna ozemlja, ki je požigal celotna prostranstva gozdov, živali in ljudi, ki so živeli v njih. Amerika se je naslanjala na svojo »čudovito« viso kotehnološko vojno industrijo, njihovi nasprotniki pa so se jim upirali z orožjem, ki je bilo nekaj desetletji zadaj. Na Vietnam je ZDA odvrgla 4 x toliko bomb, kot so jih odvrgli britanski in ameriški bombniki na Nemčijo v 2. svetovni vojni. Mislim da to pove vse.
Če ne drugega, se hrabrost ameriškega posredovanja na tuji zemlji vidi iz drama tičnih fotografij, kako brcajo iz svojih heli kopterjev nekaj deset metrov nad zemljo svoje »zavezniške« južnovietnamske voja -ke, ki so hoteli ubežati gotovi smrti potem, ko je severna vojska vdrla v zadnjo ame riško bazo v prestolnici ameriške in juž -novietnamske naveze - Hanoi - a.
Zelo žalostna zgodba, ki lepo dokazuje zmožnost manipulacije nad ljudmi v tak šni meri, da počnejo nečloveške stvari ...
Vietnamci kot narod
Nikoli ne bom pozabil govora, ki sem ga na potovanju slišal iz ust skromnega osta relega vojnega veterana: »Vietnamci smo veseli, da smo končno svobodni. Že sto letja nas poizkušajo spraviti v podrejeni položaj iz vseh strani sveta. Od tega, kar imamo sedaj, ne odstopimo, četudi živi mo v bedi in opustošenju, če bo potrebno, se bomo še branili. Pokažite mi narod na tem svetu, ki je doživel toliko krvavih muk, izgub, trpljenja in žalosti, pa gleda na pri hodnost kot na novo priložnost ... čeprav živimo v blatu in brez vsakih materialnih dobrin.«
Če ne bi do tedaj prepotoval že skoraj večino te države, bi rekel, da gre za še eno patriotsko govorjenje, a dejansko ta stavek pove vse o vietnamcih. To je narod miru in nevrjetne strpnosti ... čeprav si mogoče mislimo, da so oni daleč za nami, smo mi po drugi strani še dlje za njimi. ♦
Plavalni tečaj za učence in učenke 3. razredov - Terme Ptuj 2011
Danilo Drobnič, vodja plavalnega tečaja
Kot že vrsto let smo tudi letos organizira li dvajseturni tečaj plavanja za učence 3. razredov matične šole in podružničnih šol, ki je potekal od 20. 6. do 24. 6. 2011 v Termah Ptuj.
Stanovali smo v samem centru mesta Ptuj, v CŠOD Kurent, v terme pa smo se vozili z avtobusom.
Prvi dan plavanja smo preverili znanje plavanja in učence razdelili v 5 homoge nih skupin po predznanju plavanja. Za učenje plavanja smo imeli zelo dobre pogoje, saj smo imeli sončno, včasih še prevroče vreme, tako da smo večino časa prebili na zunanjih bazenih. Na razpolago smo imeli olimpijski bazen, bazen z valo vi, manjši bazen, tobogane in notranji bazen, kjer smo bili, ko je sonce najmoč neje pripekalo. Na »plaži« smo igrali nogo -met, odbojko, se lovili, jedli sladkarije ^
Poleg plavanja pa smo imeli tudi dru ge dejavnosti:
•	srčkov ples prijateljstva
•	ogled Ptujske knjižnice in srečanje s pravljičarko
•	ogledali smo si Ptujski grad, zbirko starih glasbil in zbirko orožja
•	imeli športne igre (tek na 300 m, skok v daljino, badminton, risanje, nogo -met, odbojko, vlečenje vrvi)
•	napisali smo razglednico
•	v »kinu« ogledali film Zlatolaska
•	ogledali smo si staro mestno jedro
•	privoščili ogromne kepice sladoleda
•	imeli kviz Kaj vem o Ptuju
•	risali kurente
•	igrali »enko« in še in še
Ves teden smo pridno vadili in se uči li pravilne tehnike plavanja, zato je v petek sledilo preverjanja našega plaval
nega znanja, ki smo ga kljub slabemu vremenu opravili na zunanjem bazenu. Rezultati so bili odlični, saj so učenci osvojili 2 zlata konjička (preplavala sta 25 m), 5 delfinčkov (preplavali so vsaj 35 m) in 32 bronastih delfinčkov (skočili na noge, preplavali 50 m in naredili vajo varnosti). Tečaja se je udeležilo 40 učencev in učenk, žal pa je morala ena učenka zaradi bolezni predčasno domov.
Zadnji večer smo imeli ples ter pode lili priznanja in nagrade najhitrejšim v teku, najdaljšim skokom v daljino, vsem, ki so imeli najlepše pospravljene sobe in najboljšim v kvizu. Vsi učenci so dobili priznanja za udeležbo na tečaju, diplome o znanju plavanja, spričevala ter majico, ki jih bo spominjala na plavalni tečaj. Sledilo je še sladko presenečenje, ki ga je s seboj prinesel ravnatelj, ko nas je obiskal.
Tako smo odplesali in odplavali zadnji dan tečaja pa tudi zadnji dan pouka, zato smo se vsi srečni, zdravi in zadovoljni ter z novimi izkušnjami in znanji vrnili domov na zaslužene POČITNICE.
Na koncu bi se rad najlepše zahvalil vsem, ki ste nam omogočili izpeljavo tečaja. Predvsem učiteljem plavanja: Barbari Režek, Anji Perko, Romanu Zabukov-cu, Marku iz Ptuja, naši »mami« Mateji Hočevar in tudi ravnatelju Ivanu Gran-dovcu za vso podporo, pomoč in razu mevanje.
Otrokom želim še naprej lepe in razi grane počitnice. ♦
Zdaj tečemo tudi že ponoči
Bojan Novak, za ŠD Dobrepolje
Člani tekaške skupine ŠD DOBREPOLJE smo se v soboto, 9. 7., udeležili prav posebnega teka - Nočne desetke na Bledu. Slovenski turistični biser je privabil 2011 tekačev na najbolj prijeten nočni tek v Sloveniji. Začetek teka je bil namreč ob 22.00, trasa teka pa je potekala pretežno po urejeni promena di okrog jezera. Kljub vročemu dnevu se je temperatura do teka spustila na znosnih 25 stopinj, kar je omogočalo lov na dobre čase ali pa samo uživanje v nočnem vzdušju. Vseh 6 tekačev iz Dobrepolja je tek opravilo za čisto desetko in zadovoljni smo si lahko v cilju privoščili kremšnito. Naslednje leto pa se spet podamo na to nenavadno, a prijetno dogodivščino.
V Bruhanji vasi je dogajalo^
»Čudovito, enkratno, težko bi bilo bolje.« To so bile besede tako športnikov kot obiskovalcev prireditve 8. športni dan v Bruhanji vasi.
Zmagovalne trojke v odbojki na mivki
Zmagovalni ekipi v nogometu s sodnikom
Pripravil: Alojz Kuplenk
Že sončno dopoldne in prihodi nogome -tašev so naznanjali, da bo dan lep in živahen. Med organizatorji je vladala delovna mrzlica, a do začetka prireditve je bilo vse nared.
Pričele so se nogometne tekme na deloma preurejenem nogometnem igriš ču. Obiskovalcev je bilo vse več. Opaziti je bilo veliko družin z majhnimi otroki. »To je tisto,« smo dejali. »To je naš
namen!« Privabiti v prelep rekreacijski park Gmajna čim več družin in mladine. Da jih odtegnemo od vsakodnevnih opravil in da si naberejo ob rekreaciji, družabnem klepetanju, ali samo sprem ljanju tekem, novih moči.
Ob dvanajstih je bil čas za prijavo in žrebanje ekip v odbojki na mivki. Teh se je nabralo 11. Bilo bi jih tudi več, vendar smo omejili število ekip, ker so istočasno potekale tekme v nogometu. In se je začelo - z odličnimi tekmami in odlični -
REZULTATI
NOGOMET
Sodelovalo je 8 ekip (ŠDD Veliki Sne-žak, Outsider, ŠD Cesta, Velike Lašče, Klapa, Šmarje Sap, Bruhanja vas, ŠD Predstruge)
1.	mesto - Šmarje Sap
2.	mesto - Outsider
3.	mesto - ŠDD Veliki Snežak
4.	mesto - Bruhanja vas
Fair play - Bruhanja vas Naj strelec (4 goli) -Nikola Jandrič (Šmarje Sap) Naj vratar - Potočar Jure (Bruhanja vas)
ODBOJKA NA MIVKI
Sodelovalo je 11 ekip iz različnih koncev Slovenije.
1.	mesto - Pr^Martinet (Ivan Kastelic, Tadeja Veit, Simon Krakar)
2.	mesto - Zgube (Urška Tavželj, Urška Pelc, Primož Pelc, Silvester Blatnik, Miha Javoršek )
3.	mesto - Trio adijo (Andreja Novak, Maja Virant, Roman Zabukovec, Matjaž Šušteršič)
Miss mivke - Urška Tavželj Mister mivke - Alen Kavčič
Prelep pogled na množico v rekreacijskem centru Gmajna
mi posamezniki. Res je, odbojka na mivki je za poletni čas zakon.
Na nogometni zelenici sta se v popol danskih urah odvili tudi dve še posebno zanimivi tekmi. Najprej so se spopadli med seboj dečki do 15 let, za njimi pa še veterani Dobrepolja z žensko nogometno ekipo. Pri drugi tekmi je bil rezultat v drugem planu, pomembno se je bilo dobiti in razmigati že malo zatrdele kosti in mišice.
V popoldanskih urah se nam je pridru-
žil tudi župan Občine Dobrepolje, gos pod Janez Pavlin. Na vprašanje o prvih vtisih je povedal, da je prvič v tem parku in da je pozitivno presenečen. Dodal je še, da je to tisto, čemur je potrebno v bodočnosti dajati poudarek. Še bolj pa je potrebno strniti vrste in s skupnimi moč -ni pripraviti morda še boljšo in odmev nejšo prireditev.
Ure so kar prehitro tekle in približal se je čas podelitve priznanj in nagrad naj boljšim. To je bil vrhunec dneva, zado
voljstvo izjemno. Zaključek je popestril Tomaž Kuplenk z igranjem na harmoni ko.
Organizatorji - člani Športnega druš tva Dobrepolje in vaške skupnosti Bru hanja vas - smo si oddahnili. Utrujeni, vendar zadovoljni. Drug drugega smo spraševali, kako je bilo. Niti sami ne moremo verjeti, da je iz leta v leto boljše in da je vedno več obiskovalcev. Naj tra ja ... ♦
Osvežitev v bazenu
Župan s predstavnikom zmagovalne ekipe
Veterani OZVVS Grosuplje na Maistrovem pohodu
Jelka Janežič
V soboto, 4. junija 2011, smo se vete -rani Območnega združenja zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se z avto -busom odpeljali proti Štajerski, točneje v Jurovski dol v Slovenskih goricah, na že tradicionalni Maistrov pohod.
Kot vedno, ko se odpravljamo na Mai -strov pohod, smo bili dobre volje že navsezgodaj, saj je med našimi Štajerci vedno veselo.
V Jurovskem dolu se je zbralo več kot 300 pohodnikov iz vse Slovenije, vse pa je pozdravil župan občine Sv. Jurij v Slo venskih goricah, g. Peter Škrlec ter pred sednik OZVVS Lenart g. Darko Škerget. Z enominutnim molkom smo se poklonili padlim v osamosvojitveni vojni.
Kot vedno so gostoljubni Štajerci poskrbeli za izdatno okrepčilo, pripravili pa so nam tudi lep kulturni program, ki ga je pripravila tamkajšnja osnovna šola.
Kmalu smo krenili na približno 10 km dolgo pot. Vodil nas je Stojan Bračič s svojimi sodelavci. Pot nas je vodila po prelepi naravi v osrčju Slovenskih goric, mimo naravnih znamenitosti skozi vasi Partinje, Vardo in nazaj v Jurovski dol. Občudovali smo prelepo naravo in svo jevrstno arhitekturo.
Med potjo so nas prijazni gostitelji pogostili z domačimi dobrotami in osve žilnimi napitki.
Končno smo prispeli nazaj v Jurovski dol. Prijazni in gostoljubni domačini so nas pogostili z odličnim bogračem in ruj -no kapljico iz slovenjskogoriških vinogradov.
Prišel je čas za odhod. Poslovili smo se od gostoljubnih in prijaznih Štajercev, ponosnih na svojo domovino in na svo jega junaka generala Rudolfa Maistra, pesnika in vojaka, ki je vedel, da se bori za Slovenski narod.
Tudi mi smo ponosni na Rudolfa Mai -stra, zato se bomo pohoda udeležili ved no, ko bo to mogoče, ter tako počastili spomin na njegovo junaštvo in spomin na našo osamosvojitveno vojno.
Ko smo se končno posedli na avtobus, smo bili polni vtisov lepega in zanimive ga dne.
Poučno
Družina kot temelj medosebnih odnosov
in relacijska družinska terapija
mag. Urška Ponikvar, zakonska in družinska terapevtka
Družina predstavlja prvi in najpomembnejši prostor, v katerem se vzpostavljajo medosebni odnosi. V prvi vrsti gre za odnos med staršema, ki je temelj vseh naših kasnejših odnosov. Če je med očetom in materjo ljubeč odnos, poln topline, povezano sti in čustvene naklonjenosti, potem smo dobili lepo popotni co za življenje v dvoje. Vendar pa v večini primerov ni tako. Vedno več je namreč družin, v katerih se partnerja ne razume ta, ne sprejemata in med seboj nista povezana, s tem pa nam dajeta zgled patološkega odnosa, ki pogosto vodi v travme in zlorabe (npr. alkoholizem, nasilje, nezvestoba, ločitev^). Takšna dinamika družinskega sistema nas zaznamuje, saj vzorci in odnosi, ki so se vzpostavili v otroštvu, nezavedno vplivajo na naša ravnanja in obnašanje. Tako bomo v odraslem življenju na novo vzpostavljali takšne vzorce in temeljno vzdušje, kot smo ga bili vajeni v primarni družini. Nerazrešene afekte bomo nezavedno ponavljali in odigravali v svojem partnerskem odno -su. Takšno funkcioniranje nam je namreč najbolj poznano, saj nam obljublja odnos, varnost in pripadnost, pa čeprav je pogo -sto nefunkcionalno, boleče in travmatično.
Družinski sistem ima tri ravni, ki so med seboj povezane: sistemsko, interpersonalno in intrapsihično. Sistemska raven pomeni, da gre za družino kot celoto. Interpersonalno raven predstavlja odnos med zakoncema, ki naj bi funkcioniral v okviru njunega podsistema. Intrapsihična raven pa pomeni odnos, ki smo ga imeli s svojimi starši. Vsaka družina ima svo ja pravila in vloge, ki vodijo in urejajo družinski sistem. Ta pra vila in vloge se nenehno ponavljajo in s tem vzdržujejo sistem v ravnovesju in homeostazi. Vsak član družine je del celote, hkrati pa je tudi celota del vsakega posameznika. Za dobre in funkcionalne odnose mora družina poskrbeti za razmejitve med starševskim in otroškim podsistemom. Ko govorimo npr. o konfliktu med zakoncema, naj bi ga zakonca reševala v okvi -ru svojega podsistema, da se negativni vplivi ne bi prenašali na otroški podsistem. Vendar pa se vsa (nerazrešena) negativna čutenja med staršema, tudi če jih še tako spretno prikrivata, nezavedno prenašajo na otroke in tako otroci postanejo nosil ci njunega konflikta. S tem so osnovne razmejitve v družini porušene, saj se temeljni afekt prenaša po celotnem sistemu.
Relacijska družinska terapija poskuša ugotoviti ta temeljni afekt oziroma prebuditi stare odnose, ki nas v svoji nefunkcio nalnosti omejujejo in zavirajo. Kot vidimo, so bili ti patološki odnosi pogosto vzpostavljeni že v zelo zgodnji dobi preko travmatičnih izkušenj v primarni družini ter se znova ponavljajo v odrasli dobi. Pojavljajo pa se zato, da bi se lahko čimprej raz rešili. Terapevt bo najprej iskal vzroke za nefunkcionalno regu lacijo čutenj na sistemski ravni, v odnosu med družinskimi
člani. Če tam ne bo prišel do rešitve, bo iskal v smeri interper sonalne ravni, med partnerjema oziroma zakoncema, in nazad -nje na intrapsihični ravni, kjer so v nas zasidrani odnosi z najpomembnejšimi osebami iz našega zgodnjega otroštva.
Relacijska družinska terapija patološke odnose najprej pre -budi in jih naredi poznane. Nato poskuša med terapevtom ter posameznikom, zakoncema ali družino vzpostaviti nov odnos, v katerem bo imelo osrednje mesto varnost in zaupanje. Samo v varnem odraslem odnosu je namreč možno spremeniti stare vzorce odnosov iz patoloških v bolj funkcionalne. Tako bo v terapevtskem procesu terapevt ob posamezniku, paru ali dru žini doživljal različna čutenja (npr. strah, sram, žalost, gnus, jezo^) in fizične senzacije (npr. bolečine v nogah, rokah, hrb -tu, želodcu, glavic), ki jih bo poskušal nasloviti. S tem bo v bistvu naslovil določene zlorabe, ki so se zgodile klientu, sen zacije pa bodo prenehale delovati na fizičnem nivoju. Tako bo npr. med zakoncema nastal nek nov medosebni prostor, v katerem bosta sedaj imela priložnost spregovoriti o odnosu in najbolj bolečih čutenjih. To je prostor za nov stik, ki zakoncema odpre možnost za novo povezanost, zaupanje in sočutje v zako -nu. ♦
^griček za sUulokusce
Mini sadna tortica
Sestavine
•	3 jajca (ločimo rumenjak in beljak)
•	3 žlice sladkorja
•	3 žlice tople vode
•	3 žlice moke 1 vanilin sladkor
•	1/2 pecilnega praška
•	sadni sok	|	'
•	sadje (najboljše je sveže) _>• preliv za torte ,
•	papirnati modelčki za muffine. p .
Priprava


G \ !
Najprej ločimo rumenjak od beljaka, stepemo sneg iz beljakov in ga postavimo v hladilnik.	^
Rumenjaku dodamo sladkor, vodo in vanilin sladkor in stepamo, dokler se sladkor ne raztopi. Nato dodamo moko s pecilnim praškom in na koncu še previdno umešamo sneg iz beljakov. Modelčke napolnimo T"maso, približno 1 "Tm pod robom. Pečemo v vnaprej ogreti pečici: (ventilacijska 170 stopinj, 15-20minut; navadna 200 stopinj, 15-20 minut - če niste prepričani, da je masa pečena, lahko preverite tako, da vanjo zapičite zobotrebec - če se masa prime nanj, še ni pečena.) Tortice pustimo, da se v modelčkih ohladijo. Po želji jih lahko navlažimo s sadnim sokom.	|
Ko se tortice -ohladijo, nanje zložimo sadje in prelijemo (ali premažemo s čopičem) s prelivom za torte, ki smo ga skuhali po navodilih na paketku.
ZSahvale
Življenjski slog
Poleti so naši lasje bolj obremenjeni, saj smo bolj izpo
stavljeni nevarnim UV žarkom, soncu, barvanju, toplot
nim preparatom, morski vodi, kloru ... Vse to lahko osla
bi in poškoduje naše lase in povzroči razcepljene konice.
Zato jih poleti zaščitite.
•	Pred UV žarki lahko lasje zaščitite z pokrivali;
•	izogibajte se sušilcem in toplotnim oblikovalcem las, oziroma omejite uporabo le teh;
•	omejite tudi porabo kemikalij, kolikor je možno, sploh barvanju, saj morska voda in visoke temperature zelo izsušijo barvane lasje in po dopustu so taki lasje vide ti kot slama;
•	poskrbite za vlažilno nego z vlažilnimi maskami in zaščitno nego las z razpršili z zaščitnim faktorjem;
•	poleti si lahko pripravite tudi domačo masko iz oliv nega olja. Potrebujete nekaj žlic olivnega olja in jajce. Vse skupaj zmešajte in mešanico nanesite na lase. Pustite delovati vsaj pol ure in nato dobro izperite;
•	razcepljene konice lahko negujete z silikonskim dodatkom in različnimi olji (olivno, jojoba, arganovo, šent janževo);
•	k lepim lasem pripomore tudi uravnotežena in pravilna prehrana ter zadostna količina vode.
Zahvaljujemo se
vsem krajanom Četeža, predvsem družinam Pugelj, Perko, Meglen, Turk, Ivančič in Novak ter vsem gasilcem, ki ste nam ob požaru pomagali rešiti imetje ter hišo.
Brez vaše pomoči bi nam pogorelo vse. Zahvaljujemo pa se tudi vsem dobrotnikom, ki nam v nesreči na katerikoli način pomagate.
Peter Vidrih z družino
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in tašče
MARIJE PERKO
(1936 - 2011)
iz Zdenske vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in zanjo molili.
Hvala za vsako izrečeno sožalje in za vsak stisk roke.
Hvala gospodu kaplanu in gospodu župniku za obiske in pogrebni obred, hvala moškemu pevskemu zboru, hvala osebju zdravstvenega doma za pomoč pri oskrbi, hvala cvetličarni Lilija za prijazno pomoč pri pripravi pogreba.
Iskrena hvala vsem, ki ste mami in nam v težkih trenutkih kakorkoli stali ob strani.
Vsi njeni

f
*
i
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, Spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, Spomin je svetloba, ki dušo obliva, Spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
ZAHVALA OB SMRTI JANEZA POTOKARJA
Ob boleči izgubi dragega očeta se vsem iskreno zahvaljujemo, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, dali darove za maše in cvetje , za zaigrano žalostinko in ga pospremili k večnemu počitku.
Hvala!
Vsi njegovi.
Misli
"Vsi se trudijo, da bi popravili nekaj, karje izven njih samih. A popraviti je treba samo naš lastni pohlep." "Še morje solza ima nekje svoj nasprotni breg, drugače ne bi bil nikoli nihče zajokal."
Rabindranath Tagore
m d
□WnWn
-vrata'
NORO DOBRT CENE
PRODAJNO RAZSTAVNI SALON
C. Ljubljanske brigade 23A, 1000 Ljubljana
gsm: 041/402 780, 041/449 334, tel.
01/510 55 30

Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenjestekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanjestekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljenosteklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
fax: 01/510 55 31, e-mail: priba@amis.net, del. čas: pon - pet, 8h - 12h, 14h - 17h
Poletni večer/ v občini Dob^epojje
Občina Dobrepolje v sodelovanju z društvi prvič organizira POLETNE VEČERE, ki bodo ob nedeljah ob 20. uri.
Prireditev bo pred Jakličevim domom na Vidmu, v Strugah pa pri gasilskem domu.
V primeru slabega vremena bo prireditev v Jakličevem domu, v Strugah pa v avli podružnične šole.
Vzemite si čas in za uspešen začetek novega tedna obiščite Poletne večereTPrepričan sem, da vam bo prijetno,
zagotovo si boste želeli, da ti večeri postanejo tradicionalni z raznovrstno vsebino. Vljudno vabljeni.
■ - .	. :	' ■ , , ■ župan Janez Pavlin

VIDEM, na trgu
•	31. julij, 20:00, Koma 750
•	7. avgust, 20:00, TD Dobrepolje, Zagoriški fantje, Dramska skupina Scena , Družina Erčulj
avgust, 20:00, Stiški Kvartet in Ksenija Rebeka Matkovič
STRUGE, pri gasilskem domu
•	21. avgust, 20:00, KD Godba Dobrepolje, Sekstet Komplet, Folklorna skupina Ponikve, MPZ Ponikve
CENTER USTN t HIGI
ZcbwdiBvstvov iBtns higiena, pofwtortotogi)fl, pntetika, esOeOlto Babmtv/Ovo.


ZDRAVLJENJE ZOB IN BOLEZNI OBZOBNIH TKIV
Cikava A, 1290 Grosuplje, 9Sfn; OSI 797 797, t; 01 7365 424, e: Info^center-ustne-higlene.si
www.Gemer-usine-higiGiie.si
6
	
i-- ^	aiSji—
	
	jI
	
	
LONova
|N»eima pon hA«
Počitniški krediti
Privoščite si zasluženi dopust z LONovimi počitniškimi krediti
-	ugodne obrestne mere
-	hitra in enostavna realizacija
Stanovanjski kredit
nizki stroški odobritve ugodne obrestne mere različne oblike zavarovanj daljše ročnosti
Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem.
Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510
www.lon.si
HRANILNICA LON
^MinCSho It«, yuietnür Oseben fJtUCn
LotusArt
^ raj i na -^rtovi
[načrtovanje urejanje vzdrževanje i
TT.

lotus art d.o.o.
Šentvid pri Stični 26a 1295 Šentvid pri Stični Tel; 01 780 0066 Mob: 041 725 962
www.lotusart.si
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.