
LETO L, št. 48   PTUJ, 27. november 1997    CENA 120 tolarjev
I Kataririino '97 Foto: M.Ozmec
VOLITVE -97
Po Kuianu - Kuian
Nedeljske volitve predsednika
Republike Slovenije niso prines-
le presenečenj, čeprav bi bilo po
javnomnenjskih       raziskavah
mogoče pričakovati še drugi krog
volitev, v katerem bi se pomerila
dosedanji predsednik Milan
Kučan in kandidat Slovenske
ljudske stranke Janez Podobnik.
Volilci pa so odločili v prvem
krogu in za novo petletno
predsednikovanje prepričljivo iz-
volili neodvisnega kandidata Mi-
lana Kučana.
Izid volitev je po preštetih
1.056.664 glasovih (99,88 %)
takšen, da ga tudi glasovi, ki še pri-
hajajo po pošti, ne morejo več
bistveno spremeniti. Udeležba na
nedeljskih volitvah je bila z 68,29
odstotka razmeroma dobra. Na-
jboljša je bila v kranjski volilni
enoti (72,49 %), najslabša pa prav v
ptujski, osmi volilni enoti (65,78
%). Zato pa je v osmi volilni enoti
prejel Milan Kučan kar 57 odstot-
kov glasov, nadpovprečno število
glasov je prejel tudi Janez Po-
dobnik - dobrih 27 odstotkov.
Izid volitev z možnostjo mini-
malnih sprememb je torej nas-
lednji:
1. Milan Kučan, 55,57 odstotka
glasov (575.169)
2. Janez Podobnik, 18,42
odstotka (190.647)
3. Jožef Bernik, 9,39 odstotka
(97.221)
4. Marjan Cerar, 7,07 odstotka
(73.127)
5. Marjan Poljšak, 3,22 odstot-
ka (33.322)
6. Anton Peršak, 3,08 odstotka
(31,903)
7. Bogomir Kovač, 2,70 odstot-
ka (27.992)
8. Franc Miklavčič, 0,55 odstot-
ka (5.667).
J. Bračič
TA TEDEN / TA TEDEN  ^^^^И
2
шт
AKTUALNO
Čemek, 27. november 1997 - TEDNIK
MOŠKANJCI / DRUŽINSKO PODJETJE ŽIHER MED VIDNEJŠIMI V SLOVENIJI
Podjetnik zojenfff velike stvari ж malim
Na lestvici najliitreje rastočiti maiiti slovenskih podjetij je
na visokem 14. mestu družinsko podjetje Žiher, d.o.o., iz
Moškanjcev. Podjetje je v zadnjih treh letih doseglo
bistven napredek, zaposluje 26 delavcev, registrirano pa je
za gradbeno, trgovinsko in gostinsko dejavnost. Svojo de-
javnost že razširjajo na proizvodnjo betona, saj so pred
časom odprli moderno urejeno betonarno v Ormožu. Di-
rektor podjetja Alojz Žiher je presenečen nad tako dobrim
mestom in hkrati zadovoljen, ključ do uspeha pa je po
njegovem samo trdo delo, vestni delavci in zaupanje v tis-
to, s čimer si v podjetju pravzaprav pričel. V podjetju
Žiher še niso končali vsega podjetniškega programa raz-
voja in bodo nadaljevali že prihodnje leto.
Pred časom smo obiskali
podjetje Žiher v Moškanjcih, ki
leži ob regionalni cesti Maribor
- Ormož v občini Gorišnica, o
uspešnosti tega malega podjet-
ja ter o načrtih pa smo se pogo-
varjali z direktorjem Alojzom
Žihrom.
TEDNIK: Najprej čestitke za
visoko mesto med najhitreje
rastočimi malimi podjetji v
Sloveniji. Kako vam je uspelo
priti tako visoko in kaj ta uspeh
pravzaprav pomeni za vaše
podjetje?
Alojz Žiher: "Resnično smo
presenečeni, da smo se povzpeli
tako visoko v razvoju naše firme,
čeprav smo na nek način
pričakovali dober rezultat. Kaj
drugega kot zadovoljni smo s
tem, kar smo v treh letih dosegli,
saj je primerjava narejena med
letoma 1993 in 1994, zame in za
vse delavce pa je to prijetno pre-
senečenje. Za nas to ni niti tako
kratek čas, saj smo podjetje usta-
vili že leta 1991 in v tem času se
je naša dejavnost že nekoliko
razširila, tako da imamo na eni
strani gradbeništvo (pre-
vozništvo), na drugi trgovino in
na tretji gostinstvo. Neka meja
med dejavnostmi se že vzpos-
tavlja, vendar naši načrti o
razširitvi dejavnosti niso nič no-
vega. Prepričan sem, da je nekje
pač potrebno začeti, imeti moraš
jasne cilje in šele potem se ti
odpirajo nova pota, vendar pa
velike stvari moraš začeti z ma-
lim."
TEDNIK: OmenUi ste, da je
vaše podjetje registrirano za
več dejavnosti in nekatere ste
priključili šele v zadnjem času.
Katere so tiste glavne de-
javnosti vašega podjetja in
kako ste začeli razvijati
podjetje Žiher?
Alojz Žiher: "Sam začetek v
obrtništvu je bil skromen, vsaj
po številu zaposlenih, vendar
sem že na začetku lahko spoznal,
da je prevoz betona donosna de-
javnost, zato je bilo to dejavnost
vredno nadaljevati in jo širiti. Z
ženo Marijo sva potem ustanovi-
la podjetje, od vsega začetka pa
se nama je porajala ideja, odpreti
bencinski servis v Moškanjcih.
Za realizacijo sva potrebovala za-
dostne površine na primernem
mestu in jih tudi našla, našli smo
skupno sodelovanje s Petrolom
in pred tremi leta je ta dejavnost
uspešno stekla, danes pa nam je
to ena najpomembnejših de-
javnosti v podjetju. Veliko smo
pri sami širitvi podjetja delali v
lastni režiji, verjemite, da bi brez
tega težko bili uspešni, vložili
smo mnogo svojega dela in pri-
dobili smo si zaupanje ljudi v
okolju, kjer smo začeli svoj raz-
voj. Dobro se namreč zavedamo,
da smo vezani na lokalno okolje
in samo na dobrih 30 kilomet-
rov, zato je začetno obdobje
bistvenega pomena. Poudaril
sem že, da imamo na eni strani
dobro razvito trgovinsko-gos-
tinsko dejavnost, na drugi strani
gradbeništvo, pridobljenih pa
imamo tudi več odločb za op-
ravljanje nekaterih dejavnosti.
Za novo betonarno, ki je sedaj v
Ormožu, smo si še kako prizade-
vali v Moškanjcih, vendar smo
prostor za gradnjo in več razu-
mevanja našli pri ormoškem
županu Viliju Trefeniku, kajti to
je za naše podjetje dodatna in
nujno potrebna dejavnost. Srečo
smo na neki način imeli tudi z
zaposlenimi, saj smo pravzaprav
začeli z mladim kadrom in ga v
vseh teh delih dodatno
izobraževali. Žena je prevzela ce-
lotno računovostvo, naša
družina pa je skoraj že v celoti
vključena v poslovanje firme,
kar nam daje še energije za na-
prej."
NAJPREJ RAZVITI
GOSPODARSTVO
TEDNIK: Kako pa lahko po
vašem mnenju postaneš dober
slovenski podjetnik?
Alojz Žiher: "Težko je poveda-
ti, kaj je potrebno za to narediti,
vendar pa kot sem že poudaril,
moraš nekje začeti in vedeti,
kako začeti. Poleg nenehnega
izobraževanja in iskanja novih
poti v poslovanju pa moraš biti
kot podjetnik v stalni navezi z
drugimi firmami in uvajati novo
tehnologijo. Počasi te morajo
spoznati tudi v drugih mestih, v
domači občini pa potrebuješ
razumevanja vodstva občine in
župana. Še zmeraj namreč trdim,
da bi moral vsak župan na prvem
mestu posvečati svojo pozornost
gospodarstvu, kajti če ne bomo
imeli tudi v teh manjših občinah
vsaj malo gospodarstva, potem
bomo težko shajali. Prepričan
sem, da si moraš kot podjetnik
zmeraj znova nabirati dodatno
znanje in tudi izobraževanju
posvečati več časa. Tehnologija
vsakega podjetja bi morala biti
sodobna, kot je na primer naša z
bencinsko črpalko, vsekakor pa
bi morala država mnogo bolj po-
dpreti naše gospodarstvo, ki je
sedaj v zelo slabem stanju."
TEDNIK: V občini Gorišnica
ste tudi svetnik in predsednik
odbora za gospodarstvo, torej
lahko tudi na tak način prispe-
vate kaj k razvoja gospodarske
dejavnosti. Kako bi ocenili raz-
voj gospodarstva v občini in
kako daleč je še do realizacije
ideje o razvoju obrtno-podjet-
niškega središča?
Alojz Žiher: "V naši občini se-
veda nimamo kakih večjih pri-
merkov na področju podjet-
ništva, saj nimamo ne tovarne in
ne večjih obratov. Na nek način
poskušamo vzpodbujati drobno
gospodarstvo s kreditiranjem,
vendar pa je izrednega pomena
podpora okolja. Sicer pa naša
občina tako nima dovolj
močnega gospodarskega kapita-
la. Zaenkrat je za nas še odprto
vprašanje objekta v Dolanah,
kjer bi lahko razvijali podjet-
niško-obrtni center, vendar bo
morala občina bistveno več vpli-
vati na tok dogajanja, čeprav
smo nekaj dogovorov že opravili.
Bomo pa si morali v prihodnje
prizadevati, da bomo podjetni-
kom ponudili prostore prav v
našem okolju in da se bodo prišli
k nam razvijat. Tudi
izobraževanje je ena od šibkih
točk, saj imajo podjetniki verjet-
no preveč dela s svojo obrtjo,
premalo pa se posvečajo
izobraževanju. Zavedati pa se
moramo, da so pogoji gospodar-
jenja trdi, zato je tudi čas, rezer-
viran za izobraževanje, kratek."
TEDNIK: Kakšna pa je vaša
ocena bodočega razvoja v
podjetju Žiher?
Alojz Žiher: "Vsekakor gre
razvoj v našem podjetju naprej
in prihodnje leto nameravamo
nadaljevati drugo fazo gradnje
pri bencinskem servisu. Zatak-
nilo se je pri urejanju prostors-
ko-urbanističnega plana, vendar
bomo gradnjo zagotovo lahko
pričeli prihodnje leto. Tako
bomo pridobili nekaj novih par-
kirnih mest, razširili bomo gos-
tinski lokal, naredili mehanično
delavnico, moderno avtopralni-
co in večje upravne prostore. Ves
čas poudarjamo, da smo mlado
podjetje, in načrtujemo, da bi
naše podjetje kmalu zaposlovalo
že 30 delavcev. Seveda imamo
kot družinsko podjetje nasledni-
ke: dva od treh otrok sta že
vključena v poslovanje firme,
tako da se nam nove poti vseka-
kor odpirajo. Naše in tudi druga
podjetja v Sloveniji pa bodo
uspešna samo takrat, ko bo
država bolj podprla gospo-
darstvo, ko bo manj plačilne ne-
discipline in ko bodo nam
podjetnikom skrajšani številni
upravni postopki."
Tatiana Mehorko
Uspešna podjetnika Marija in Alojz Žiher
Nova pridobitev podjetja Ziher je betonarna v
Ormožu. Foto: TM

Za 115 delavcev Ptujskih pekarn in slaščičarn je bil 21.
novembra praznični dan, ki so ga delili s predstavniki
poslovnih partnerjev, kupcev, dobaviteljev in drugimi.
Ob 50-letnici so odprli nove prostore slaščičarskega
obrata, ki so ga v centralni obrat na Rogozniški cesti
preselili iz Lackove ulice. Novi, tehnološko sodobni in
sanitarno ustrezni prostori so temelj za nadaljnji teh-
nološki razvoj in realizacijo novega proizvodnega
programa, ki ga načrtujejo že nekaj časa. Naložba je
veljala 60 milijonov tolarjev.
Simbolično predajo obrata je
opravil predsednik delavskega
sveta Stanislav Cuš, ki je ključe
predal vodji slaščičarskega obra-
ta Mileni Mlakar. Slaščice pres-
tavljajo danes že skoraj četrtino
proizvodnje Ptujskih pekarn in
slaščičarn. V izredno hudi kon-
kurenci, trenutno je v Sloveniji
že čez 350 pekarn, jim je uspelo
ohraniti tržni delež. Vlaganja v
tehnološki razvoj in kakovost ter
v nove izdelke so se obrestovala.
Danes poznajo zaščitno znamko
Ptujskih pekarn in slaščičarn v
celotni severovzhodni Sloveniji
in tudi širše.
Začetek podjetja Ptujske pe-
karne in slaščičarne sega v leto
1947, ko so bile z odlokom okra-
jnega odbora z združitvijo pe-
karn na Hrvatskem trgu in v
Lackovi ulici ustanovljene
Mestne pekarne, ki so takrat za-
poslovale 18 delavcev. Takrat so
z enkratnim polnjenjem peči
spekli 154 hlebcev, danes med
2500 in 3000. Proizvodnja
Ptujskih pekarn in slaščičarne
poteka danes v dveh centralnih
pekarnah v Ptuju in Kidričevem
ter petih mini pekarnah v Ptuju
in Mariboru. Leta 1966 so
ptujski peki proizvedli že 3348
ton pekovskih izdelkov, do leta
1996 se je ta proizvodnja
povečala še za okrog 1150 ton. V
teh letih se je spremenila tudi
struktura proizvodnje. Peciva je
bilo leta 1966 v strukturi celotne
proizvodnje 12 odstotkov, danes
se je ta delež povečal na skoraj
četrtino. Spremenile so se tudi
teže izdelkov, danes pečejo kru-
he in pecivo različnih tež.
Včasih so pekli dve oziroma na-
jveč tri vrste kruha, danes jih je
čez dvajset, vseh izdelkov, ki jih
dnevno proizvajajo, pa je že čez
tristo petdeset. Ko je bilo
podjetje ustanovljeno, je v
glavnem oskrbovalo le mesto
Ptuj, danes se je njihovo oskrbo-
valno območje razširilo na širše
območje SV Slovenije in še se
jim odpirajo nova tržišča. Zani-
mivo je, da je že statut mesta
Ptuja iz leta 1513 določal nadzor
nad cenami kruha in žemelj.
Prva omemba peka v Ptuju pa je
iz leta 1311. Leta 1443 je Ptuj
imel Pekovsko ulico, ki je po-
vezovala sedanji Vrazov trg in
Aškerčevo ulico. Leta 1513 je
bilo v Ptuju enajst pekov, leta
1754 sedem, leta 1785 trije, med
obema vojnama pa je bilo v Ptu-
ju pet pekarn.
V slavnostnem govoru je di-
rektorica Erika Mihelač
spomnila na vrsto pomembnih
prelomnic v dosedanjem 50-let-
nem delovanju podjetja, ki je v
tem obdobju doživljalo tudi več
statusnih sprememb. Kot sa-
mostojno podjetje Ptujske pe-
karne in slaščičarne delujejo od
leta 1989. V letu 1992 so v najem
oddali razvoz izdelkov, prav
tako tudi trgovine. V tem letu je
bilo vseh zaposlenih 92, od ta-
krat do danes so jih na novo za-
poslili 23. V obdobju, ko so dru-
ga podjetja zmanjševala število
zaposlenih, je ptujskim pekom
uspelo zaposliti nove. Kljub ne-
nehnim vlaganjem v tehnološko
posodobitev proizvodnje pa se
delovne razmere zaradi nočnega
dela bistveno ne izboljšujejo, saj
večino, 70 odstotkov, dela še
vedno opravijo ponoči, poleg
tega morajo delati vse dni v
tednu. Posledice se kažejo v
povečanem številu delovnih in-
validov. Šele zadnji dve leti so
njihovi osebni dohodki višji od
povprečja dejavnosti v Sloveniji.
Praznični dan so ptujskim pe-
kom olepšali komorni moški
pevski zbor Ptuj, osnovnošolci z
Destrnika ter plesalca Mojca
Mohorič in Jernej Brenholc. V
soboto pa se srečali tudi s svoji-
mi z nekdanjimi sodelavci ter
zaslužnim za dosedanji razvoj
podjetja podelili priznanja. Pre-
jeli so jih Franc Planee, Viljem
Pajenk, Janez Cvetko, Štefan
Čeh, Stanislav Muršec, Leo-
pold Lešnik, Anton Polanec,
Jerica Petrovič, Matilda Petek,
Marica Panikvar, Franc Fras in
Edvard Krajne.
MG
Razstava pekovskih in slaščičarskih izdelkov.
Dnevno jih izdelajo že blizu 400 vrst.  Foto: M. Ozmec
Erika Mihelač, direktori-
ca podjetja Ptujske pe-
karne in slaščičarne, go-
vori ob jubileju
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela. ki ga
je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj
teta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK,
d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki Klemenčič -
Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji),
Slavko Ribarič, (gratično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
«041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj; » (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Omot Vrazova 5;
tel.ifaks; (062) 702-345.
E-pošta: tednik @ kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije št.
23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje
Tednik za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne številke
3, za katerega se plačuje
petodstotni davek od prometa
proizvodov.
Nenaročenih fotografij in rokopisov
ne vračamo.
www.radio-tednik.si
nabiralnik @ rad io-ted n i k. si
TEDNIK - Četrtek, 27. november 1997
POROČAMO, KOMEMTlUßMO

Izvedeli smo
Izvedeli smo

v občini Majšperk so vsporedno s predsedniškimi volitva-
mi v nedeljo, 23. novembra v štirih krajevnih skupnostih
izvedli še referendum za uvedbo krajevnega samopris-
pevka. Za samoprispevek v naslednjih 5 letih so se odločili
le v KS Žetale, medtem ko v KS Stoperce, Ptujska Gora in
Majšperk referendum ni uspel.
V KS žetale je po neuradnih
podatkih občinske volilne komi-
sije glasovalo le 55,4 % volilcev.
Za samoprispevek jih je glasova-
lo 79 odstotkov. Vseh 35,9 mili-
jona tolarjev s samoprispevkom
zbranih sredstev bodo namenili
za sofinanciranje gradnje nove
šole v Zetalah, za katero so te-
meljni kamen položili že konec
oktobra.
V KS Stoperce je glasovalo
54,8 % volilcev. Za samoprispe-
vek jih je glasovalo samo 39,9
odstotka. Če bi samoprispevek
uspel bi od 18,9 zbranih milijo-
nov tolarjev kar 80 odstotkov
sredstev namenili za sofinanci-
ranje lokalnih in krajevnih cest,
po 10 odstotkov pa za gradnjo
cestne razsvetljave in sofinanci-
ranje društevnih aktivnosti.
V KS Ptujska gora je glasovalo
65,6 odstotka upravičencev. Za
samoprispevek jih je bilo le 29
odstotkov. Če bi referendum us-
pel, bi s samoprispevkom zbrali
okoli 38,5 milijona tolarjev; 35
odstotkov sredstev bi namenili
za dokončanje doma krajanov,
30 odstotkov za sofinanciranje
sanacije in modernizacije cest,
15 odstotkov za razširitev
mrliške vežice, ter 5 odstotkov
za      sofinanciranje      javne
razsvetljave.
V KS Majšperk pa je glasovalo
68,2 odstotka upravičencev. Za
samoprispevek jih je glasovalo
34 odstotkov. V tej KS so s sa-
moprispevkom nameravali zbra-
ti 61,8 milijona, kar 60 odstot-
kov zbranih sredstev bi porabili
za izgradnjo večnamenske šolske
dvorane, po 20 odstotkov pa za
adaptacijo mrliške vežice, ter za
sofinanciranje krajevne infi-a-
strukture.
M. Ozmec
Tako so volili v Žetalah.
foto: M. Ozmec
PODLEHNIK, LESKOVEC / USPELA REFERENDUMA
ZA petletno xbìranle
samoprispevka
v haloškem delu občine Videm, v krajevnih skupnostih Lesko-
vec in Podlehnik, so v nedeljo izvedli referenduma o uvedbi oziro-
ma o podaljšanju krajevnega samoprispevka.
V Krajevni skupnosti Leskovec samoprispevka nekaj let niso zbira-
li, sedaj pa jih je v to prisilila predvsem dograditev osnovne šole in
druge pomembne razvojne naloge. Krajani so prisluhnili pozivu
vodstva krajevne skupnosti in se z 76,87 odstotki odločili za uvedbvo
krajevnega samoprispevka, s katerim bodo v petih letih zbrali okoH
18 milijonov tolarjev. V sosednji krajevni skupnosti Podlehnik se je
obdobje samoprispevka izteklo oktobra, krajani pa so se z dobrimi 65
odstotki odločili za njegovo podaljšanje. Tudi v tej krajevni skupnosti
bodo del zbranih sredstev porabili za zagotovitev pogojev devetletne-
ga šolanja, sicer pa imajo velike načrte na področju infrastrukture,
kjer je na prvem mestu gradnja vodovoda. V petih letih bodo v
Podlehniku zbrali okoli 40 milijonov tolarjev. (JB)
Samoprispevka m ba
Vzporedno s predsedniškimi
volitvami so imeli prejšnjo
nedeljo v KS Voličina v
občini Lenart še referendum
za novi samoprispevek. Z
njim naj bi v prihodnjih petih
letih zbirali denar za pos-
pešeno modernizacijo cest, za
gradnjo vodovoda, kanalizaci-
je in novih učilnic. Samopris-
pevka pa krajani Veličine ne
bodo plačevali, saj se je na
referendumu proti takšni ob-
liki sofínanciranja krajevnih
potreb izreklo 50,4% tistih, ki
so prišli volit, za pa jih je bilo
47,5%. Našteli so tudi za sla-
ba 2 odstotka neveljavnih gla-
sovnic.
Tajnica KS Voličina Darja Or-
nik nam je povedala, da so poti-
homa pričakovali drugačen,
ugodnejši izid, da pa je pač volja
ljudi tista, ki jo je treba spoštova-
ti. Kljub temu da jim bo izpadel
pomemben vir financiranja, si
bodo v KS Voličina tudi v pri-
hodnje prizadevali, da bi zagoto-
vili hitrejši razvoj tega dela slo-
venskogoriškega podeželja.
M.TOŠ
...Okjj^^o ko^^manju volitev s
tram dveh razočaranih strankars-
kih liderjev sedaj povsem jasno,
1ш1ЈЂ^оћ-еопо v Sloveniji naredi-
ti:"^amenjati do dve tretjini
državljanov.
...DA se v Ptuju križajo politični
interesi z zahoda in z vzhoda.
Dva volilca (navdušena košarkar-
ja) sta namreč sledila modi iskan-
ja predsednikov v tujini, pa je
eden osmim predsedniškim kandi-
datom dodal še vzhodnega košar-
karja Nosova, drugi pa zahodne-
ga, temnopoltega McDormlda.
. 'u nedeljskih voli-^
i?.-iit   juršinskimi   liderji
\idnik strank nastopila ohla-
dUL-i ¡n io brez ledenega čaja.
...DA   лгд   tajnost   volitev   v
Maišperktf'^vzeli tako dobesedno,
--diLmlikev, komisije in volilnega
mesta ni bilo dovoljeno niti gleda-
ti, kaj šele fotografirati. Prihodnjič
J>odo morda volili že z zavezanimi
^)Čmi.
...DA so tudi v otroškem parla-
mentu mnenja zelo različna. Sicer
je prevladalo enotno mnenje, da so
odnosi med vrstniki obremenjeni z
nadležnim otipavanjem in da gre
v tem primeru za nespodobno
obnašanje. Majhna opozicija pa
je vseeno pripomnila, da pa tu in
tam komu to celo paše.
VIDI SE...
...DA so ptujske sladke punce
(beri slaščičarke) ponudile ob jubi-
leju svojim "odjemalcem" svoje
sladke obline, ki jih lahko ližejo,
grizejo, le mečkati ji ne smejo.
...DA        so        varnostniki
predsedniških kandidatov živeli
bolj slabo. Tako so si privoščili
maksi sendvič kar mimogrede,
medtem, ko je kandidat "pital" ra-
dijske poslušalce.
4
ZAMÊMIVOS7I, REPORTAŽE
Četrtek, 27. november 1997 - TEDNIK
HAJDINA / SREČALI SO SE NEKDANJI SOŠOLCI IN SOŠOLKE
Po 40 letih konm na¡e дтпажЦе
Hajdinsko osnovno šolo je sredi novembra letos obiskala
skupina nekdanjih učencev, ki se je srečala prvič po koncu
4. letnika nižje gimnazije. Prenovljeno in dograjeno šolo na
Hajdini jim je pokazal ravnatelj Jože Lah, posebej za to
priložnost pa je jim pripravil tudi nekaj odlomkov iz stare
šolske kronike. Srečanje nekdanjih hajdinskih učencev je
pripravila Anica Brumec, rojena Mohorič, povabilu pa se je
odzvalo 18 sošolk in sošolcev.
Po 40 letih je bilo srečanje še
posebej svečano, kajti mnogi
sošolci se po letu 1957 skoraj več
niso videvali, spomin na šolske
klopi pa jim je vendarle ostal.
Prva se je po dolgih letih tega
spomnila Anica Brumec ter
poiskala stare naslove svojih
sošolk in sošolcev, nekatere med
njimi kar po telefonskem imenu,
druge po domačijah, kjer so
nekoč živeli, v največjo pomoč
pa ji je bila zadnja ohranjena
šolska fotografija.
Brumčeva je po srečanju med
drugim dejala: "Odziv na pova-
bilo je bil presenetljivo dober,
saj nas je na srečanje prišlo kar
18 od 28, štirih naših sošolcev pa
žal ni več med nami. Vsi smo bili
izredno dobre volje in srečni, da
si lahko po tolikih letih povemo
kaj novega in obudimo spomin
na šolska leta, ki so nam ostala v
trajnem spominu. Posebej za to
prližnost nam je naš nekdanji
sošolec Vili Polajžar izdelal
svečana povabila in na njih je
bila tudi naša skupna šolsko fo-
tografija. Veselili smo se tudi v
družbi nekdanjih učiteljic Man-
ce Terbuc in Marjane
Podgoršek, še najbolj nenavadno
pa je bilo srečanje s sošolko
Miro, nekdanjo učiteljico v
Gornji Radgoni, ki je nismo vi-
deli polnih 40 let in smo se ji
morali ponovno predstaviti. Vse
nekdanje sošolke smo danes že
upokojene, moški pa so pretežno
še v službah. Obljubili smo si, da
se čez nekaj let ponovno
srečamo."
7. Mohorko
Nekdanji sošolci so ob obisku šole na Hajdini kar sedli v šolske klopi.
Foto: Langerholo.
TEDNIKOVO NAGRADNO VPRAŠANJE
Ali prepoznale krai na htograKíí?
Iz ptičje perspektive je videti vse
nekoliko drugače. V prejšnji, 47.
številki Tednika smo objavili Vi-
tomarce. Med Vašimi pisnimi od-
govori, ki jih boste poslali do
četrtka, 4. decembra, na naslov
Uredništvo Tednika, Raičeva 6,
Ptuj, bomo ponovno izžrebali
nagrajenca. Tokratna nagrada je
čestitka na Radiu Ptuj.
Po podarjeno čestitko pa lahko
pride Franc Plajnšek iz Zakla
17 pri Podlehniku, ki je pre-
poznal hidroelektrarno v Zlato-
ličju v 46. številki Tednika.
MZ
Ali prepoznate zaselek na fotografiji? Foto Milena Zupanič
DRAŽENCI / 30-LETNICA TRGOVSKE SOLE
Srečcin/e spominov
V gostilni Rajh v Dražencih so se
22. novembra srečali nekdanji
učenci ptujske trgovske šole. To je
bilo njihovo prvo srečanje po tride-
setih letih. Povabili so vseh 30
učencev in razredničarko Viktorijo
Dabič. Na srečanje, za katerega sta
se še posebej trudili Irena in Mari-
ca, jih je prišlo dvajset, vabilu pa se
je odzvala tudi razredničarka. Na
tiste, ki letos niso prišli, pa računa-
jo na prihodnjem srečanju.
Srečanje nekdanjih sošolcev in
sošolk je bilo izredno prijetno. Čas
je ob obujanju spominov kar pre-
hitro tekel, na koncu so se obljubi-
li, da se bodo ponovno srečali pri-
hodnje leto, ko jih bo nekaj že
dočakalo abrahama.
MG
Prvo srečanje po tridesetih letih.
Foto: Laura, Gorišnica
BARBARIN MODNI KOTIČEK
ietošn/f zimski plašit
Nakup zimskega
plašča prav gotovo
ne poteka vsako
sezono, zato se tudi
n¡iiiove modne smer-
nice spreminjalo ve-
liko počasneje ali pa
celo prehajajo ena v
drugo. Tako je plašč
izpred dveh ali treh
let še vedno aktua-
len. Če pa boste prcnf
za to zimo kupili no-
vega, pa nekaj
modnih informacij.
Tako kot na vseh
področjih      tudi      na
modnem obstojajo neka-
tere klasične linije. Pri
plašču je prav letos kla-
sični stil tisti, ki je osnova
za vse druge plašče, pri
katerih je novost material
ali kakšen dodatek. Linija
klasičnega plašča je
ravna. To pomeni, da po-
teka od rokava do končne
dolžine, ki se v pasu
včasih s pasom oprime te-
lesa. Fazone so manjše in
višje zapete ali velike in se
zapirajo šele v pasu.
"Nov" dodatek je krzno na
ovratnikih in zapestju, ki
je zelo bogato. Na ele-
gantnih plaščih iz kašmir-
ja ali kamelje dlake in
volne je krzno pravo in s
čim daljšimi dlakami.
Trendovski plašči za mla-
de pa imajo umetno
krzno v najrazličnejših
barvah. Novi material za
plašče je žamet, ki je lah-
ko gladek ali rebrast, no-
sijo pa ga večinoma mla-
di, saj je zelo nezahteven
za vzdrževanje in cenovno
dostopen za vsakogar.
Dolžina plašča naj bi se-
gala do gležnjev ali malo
nad njimi, nikakor pa ne
do sredine meč. Tisti
krajši pa se končajo nekje
vvišini kolen ali malo nad
njimi. Modne barve za
plašče so zraven klasičnih
nevtralnih še temno vijo-
lična (barva malancane)
ter vsi svetlejši in bolj živi
toni v tej barvni lestvici,
jajčno гиглепа, ki lahko
prehaja v olivno zeleno.
Ljubitelji modre pa izberi-
te barvo morskih globin.
Barbara Plaveč
TEDNIK - Cetrteky 27. november 1997
ZANIMÊVOSTh KMPORTAIE
5
PISE: BERNARDA В. PULKO / PO ZEMUI OKOLI SONCA
РоЕттф se ¡e laieh áB prvi poshmek АепоИш
Amerika je čudna dežela. Vsi te-
kajo in norijo in vsi imajo kaj
početi, za denar seveda. Še klošar j i
so na delu ob sončnem vzhodu, ko
zbirajo steklenice in plastenke.
Vsak kos navrže po pet centov
(okoli osem tolarjev). Dovolj, da
zberejo nekaj drobiža za dan, ki se
je ravnokar začel. Gore umazanije
in odpadkov se čez noč in proti
jutri morajo umakniti množici
dela željnih, ki se dvigne s toplih
postelj. Črni, beli, rumeni, veliki
in majhni, debeli in suhi ljudje, od
tu in tam. Vsi so v istem življenju,
med stonadstropnicami in nep-
reglednimi vrstami avtomobilov,
ki smradijo po velikanskih mestih
proti krajem, kamor so namenjeni.
Amerika je čudna dežela. Trak-
torji okorno rijejo po njivah. Silosi
se polnijo z ozimnico za živino in iz
dimnikov diši po domačem
ognjišču. Zreli, bunkasti sadeži v
sadovnjakih se zbirajo v zabojih.
Koruza je dozorela, trta se šibi pod
težo grozdja in ptice se selijo na jug.
Za belo pogrnjeno mizo se gospo-
dar zahvali za nov dan, preden se
družina zbere pri zajtrku.
Pozdravljajo me žuljaste roke in
nasmejani pogledi preprostih ljudi.
255 milijonov ljudi živi na na-
jbolj raznobarvnem kontinentu
tega sveta. Versko, etnično in sta-
tusno pisana množica kaže ob
srečanju drugačen obraz kot v fil-
mih, od koder jo poznamo. Prav
tako je revna kot bogata. In hrupna
mestna križišča imajo za protiutež
samotne steze indijanskih rezerva-
tov. Da smo boljši od Američanov,
ni skrivnost. Res zaslužijo v po-
vprečju petkrat več kot povprečni
Slovenec, a stopnja izobrazbe v Slo-
veniji je višja za 8 %.
Etnična mešanica je izredno he-
terogena. Petindvajset odstotkov
prebivalcev živi na deželi in osta-
nek v mestih, čeprav so oddaljene
komune dobro preskrbljene z
avtomobili, telefoni in računalni-
ki, ki omogočajo povezavo in ko-
munikacijo.
Kvaliteta znanja, ki ga otroci
pridobijo v šoli, je sorazmerno
revna. Je posledica "prijaznega"
šolskega programa, kjer se v višjih
razredih učenci sami odločajo, ka-
tere predmete se bodo učili.
Brez izjeme imajo ameriške hiše
ogromne hladilnike, za tri normal-
ne, bi rekel Slovenec. Odlično sto-
ječa prehrambena industrija osvaja
ljudi z umetno obarvanimi in osla-
jenimi produkti, ki morajo biti v
vsakem hladilniku: kremno in
arašidovo maslo, žele ali džem,
krekerji, oranžni džus, gazirana
pijača, sladoled, majoneza, slanina
in puhast beli kruh. Tudi domači
ljubljenci so eno od ameriških
hišnih pravil. Težko najdeš
družino brez psa, mačke, akvarija
ali ptice. In ne vprašajte, koliko od
teh ubogih živali bi moralo biti na
shujševalni dieti! Kot da imajo vsi
želodci v Ameriki luknje ...
Amerika je čudna dežela zato,
ker je v toliko pogledih ne-
razumljiva in drugačna. Tako veli-
ka je in pisana. Svobodna je zaradi
velikosti in možnosti, ki se ponu-
jajo. Ceste hitre, počasne, lepe,
grde, luknjaste in gladke. Obleke
oblečene prav ali pa je notranja
stran obrnjena ven, da se vidijo
šivi. Ljudje bogati in revni ter
slavni in povprečni.
Živijo v vilah aH barakah, pros-
tornih in svetlih. In spet v zatoh-
lih, mračnih, utesnjenih sobah,
kamor si ne želi niti sonce. A sko-
raj vse hiše so lesene. Tople talne
obloge so pravilo, ki ga kršijo le v
domovih Evropejcev. Ljudje so
odprti in prijazni in radovedni.
Vedno jih zanimajo ista vprašanja,
a mi niso dali občutka, da jih zares
zanimajo. Hitro se odpro,
pokažejo prijaznost, a ko odrineš,
te večina tudi hitro pozabi. Preveč
so olikani za moj okus in pretira-
vajo z uporabo beseda hvala, pro-
sim in oprostite. Smešni ljudje so.
Vedno me presenetijo s čim no-
vim. Le malo razlik, razen narečja,
opazim, ko potujem iz kraja v kraj.
Slonim na prepereli okenski po-
lici, ki jo načenja vlažno vzhodno-
ameriško podnebje. Spominjam se
prvega Američana, ki sem ga
srečala na potovanju. Pravzaprav
je bilo še v Ljubljani, ko sem se na
dan odhoda, ki ga je kazala moja
letalska vozovnica, odpravila v
dolgo vrsto sredi Ljubljane, kjer
delijo ameriške vizume. Nep-
regledna vrsta. Ko prideš na
začetek prvič, te postavijo na rep
drugič. Takrat zato, da ti vrnejo
potni list z odobrenim vizumom.
Noro se mi je mudilo, še nekaj ur
je bilo do vzleta letala, pa še do
Trsta je bilo potrebno pririniti.
Vrsta pa neskončna. Ljudje so
potrpežljivo čakali. Vratar je začel
počasi odslavljati čakajoče, češ naj
pridejo jutri. Kar elektrika me je
spreletela. Jutri?! Odpade!
Zaletela sem se preko vrste in
brez razmišljanja preskočila
uslužbenca, ki se mu ni nikamor
mudilo. Saj jutri je še en dan ... Ko
sem se prikazala na pravem mestu,
so se me "razveselili": "Veste, vaše
prošnje nismo odobrili in, žal, vam
ne moremo izdati ameriškega
vizuma..."
Skozi zobe sem sikajoče preveri-
la, ali se nemara ne šalijo.
"Pokličite ambasadorja, prosim,"
sem vztrajala. "Nekaj kratkih ur do
odhoda, vesoljna Slovenija se je
poslovila od mene, časopisi in TV
dnevniki so me bili polni,
spremstvo je opravilo svoje in
poslovilna ceremonija se je
končala, oni pa razmišljajo, ali bi
mi dali vizum ali ne. Pa pripo-
ročilno pismo samega presvetlega
ministra so dobili. Zagotovo se
šalijo," nisem mogla ustaviti
možganov.
Prikazal se je suhljati mož. Vide-
lo se je, da je daleč od ameriškega
doma in da živi od zdrave, slo-
venske hrane. Nezaupljivo me je
gledal, ko sem mu dopovedovala,
da sem uradno že v Ameriki in da
je motor tudi že tam. Zanimalo ga
je, kdo bo plačal to silno potovan-
je, in ko sem mu začela pripovedo-
vati še o sponzorjih, je izgubil še
tistega nekaj zaupanja.
Pogled je ujel kazalce na uri in
potrpežljivost me je minevala. Po-
grabila sem mapo, v kateri so se
zbirali objavljeni članki o čudni
solo pustolovščini neke moto-
ristke na poti okoli sveta. Stresla
sem vsebino na mizo.
"Lepo vam prosim, da pohitite.
Da mi nabijete tisto nalepko čim-
prej v potni list in da grem," sem
bila prepričana, kaj hočem.
Namestil si je naočnike in začel
listati. Očitno ne zna slovensko, le
naslovi časopisov in revij, ki jih je
očitno ocenil, so ga odtajali. "Torej
za Guinnessovo knjigo rekordov
se pogajate?"
"Da," sem bila kratka.
"Stop, tega poznam. In Jano
tudi. Torej je to resen projekt," se
je popraskal v zadregi nekoliko
zbegan.
"Jaaa," sem že stotič potrdila res-
nico, ko se mu je končno odprlo.
Nalahno je pokašljal, kot da se je
hotel vljudno opravičiti, potem pa
je poklical nekoga in mu pomignil
v znak, da je urejeno in da naj mi le
izdajo vizum. Za menoj je le še
pihnilo in veter si je oddahnil šele
na letališču.
Jaz pa tudi, saj je bilo letalo še
vedno na tleh.
Nadaljevanje čez štirinajst dni
Prvič sva se srečala pred
leti. Letos sta se najini
poti naključno prekrižali
pred pošto. Še vedno je
isti in njegova očala so še
zmeraj umazana. Moj sta-
ri fotograf.
Ameriški domovi so
domači, delujejo toplo in
prijazno zaradi veliko
lesa in mehkih talnih
oblog, ki so pravilo in za-
kon. Vedno in povsod.
Kako žalostno življenje - vse življenje na istem mestu
6
KULTURA, 1ЖОВиАЖШ¥АШШ
Četrtek, 27. november 1997 - TEDNIK
CIRKULANE / USPEŠNO DELO VAŠKIH PEVCEV
iiudske pesmi a nahskm gn
Vaške pevce iz Cirkulan poznajo domala po vseh okoliških vaseh,]
k^ti brez ljudskega petja si danes skoraj ne moremo predstav^ati
kakšne prireditve v tem koncu Haloz. Sedem moških glasov se jej
zbralo pred dobrimi šestimi leti, ustanovili so svojo skupino in V|
zadi\jih letih nastopili na skoraj vseh prireditvah v domačem
окоЏи. Zadnji nastop so imeli na tretjem martinovanju na gradu
Borlu, radi pa nastopajo povsod, kamor jih povabijo.
Jože Petrovič je eden tistih čla-
nov, ki je začel prepevati z vaškimi
pevci, in danes pravi, da je zani-
manja za to zvrst petja v domačem
okolju več kot dovolj. V skupini
poje nekaj  starejših pevcev, v
zadnjem času pa jim je uspelo pri-
vabiti še mlade glasove. Ljudem
na deželi je ljudska pesem še zme-
raj zelo blizu. Največ prepevajo
domače pesmi, tiste, ki jih znajo
sami, in tudi takšne, za katere so
besedila dobili od starejših kra-
janov. Skoraj dvajset jih zapojejo,
so pa to različne napitnice, šaljive
pesmi, ljubezenske in pretežno
vezane na haloško pokrajino, ne-
kaj jih je tudi v narečju in mnoge
so znane slovenske ljudske pesmi.
Petrovič je povedal, da imajo že
dovolj pesmi za prvo kaseto, o ka-
teri so že razmišljali, za kar pa bi
morali še trdneje prijeti za delo in
zbrati veliko denarja. V vseh letih
delovanja so bili veseli vsakega po-
vabila na domače prireditve:
proslave, občinski praznik in še
posebej na martinovanje, kjer so
tudi letos odpeli nekaj pesmi.
Vaški pevci iz Cirkulan vadijo
ponavadi le pred nastopi, sicer pa
člani pravijo, da prepevajo čisto po
domače in da take pesmi gredo
dosti lažje iz grla kot zborovske.
Veseli pa bodo, če se jim bo še kdo
pridružil, odzvali se bodo vsakemu
povabilu na nastope in s petjem
ohranjali ljudsko izročilo v Halo-
zah.
Г. Mohorko
Vaški pevci iz Cirkulan med nastopom na Borlu.
Foto: Laura
ISKORB^mEDSWAGŒDAUS^SLfP^^
To nedeljo, 30 novembra, ob 17. uri se bo ptujskemu gleda-
liškemu občinstvu prvič predstavilo gledališče slepih in slabo-
vidnih Nasmeh s komedijo Velantina Katajeva v treh dejanjih
pod naslovom Dan oddiha v režiji Mateje Fabjan. Predstava
bo zaradi specifičnih potreb takšnega gledališča v domu kra-
janov v Skorbi. Vstopnice po 600 tolarjev bodo naprodaj uro
pred predstavo.
Kot je povedala Sonja Pušnik iz
Nove Cerkve pri Celju, ena od
igralk, ki skrbi tudi za stike z
javnostjo, bo ptujska predstava nji-
hovega gledališča že 30. oziroma
31. Z njo bodo nastopali še do kon-
ca januarja (zadnja predstava bo
tako kot prva v Breznici), med
drugim so jih povabili tudi v Zag-
reb, zatem pa bodo pričeli vaje za
novo igro, še prej pa bodo z avdici-
jo iskali nove igralce. Novo igro
bodo predvidoma pričeli študirati
marca prihodnje leto.
Prva pobuda o organizaciji gle-
dališča slepih in slabovidnih se je
porodila že leta 1993. Sicer pa je
gledališče pred uradno ustanovit-
vijo lani novembra v bistu že delo-
valo v okviru posebne delavnice v
okviru raziskovalnih taborov slepe
in slabovidne mladine, ki se iz leta
v leto selijo v druge kraje. Trenut-
no šteje gledališče Nasmeh, kot se
imenuje prvo in za zdaj edino gle-
dališče slepih in slabovidnih Slo-
venije, enajst igralcev: Viki Ver-
tačnik, Meta Pavšič, Brigita Ko-
zlar, Miha Kosi, Sonja Pušnik, Er-
lend More, Frenk Mlačnik, Tanja
Meža, Suzana Dajčman, Valter
Vertačnik in Damjan Gert. Po-
sebnost tega gledališča je, da igral-
ci prihajajo iz različnih krajev Slo-
venije, zato imajo lahko vaje le
vsak konec tedna, potekajo pa v
Breznici, kraju v bližini Žirovnice
na Gorenjskem, v bližini Prešer-
nove Vrbe. Veliko pozornost pos-
večajo gibom in mimiki; slednja je
pri ljudeh z motnjami zelo neizra-
zita. Za gibanje na odru potrebuje-
jo posebne oznake za orientacijo,
pa tudi scena mora biti vedno na-
tančno na določenem kraju, da si
slepi in slabovidni igralci lahko
ustvarijo dobro sliko.
Meta Pavšič, članica skupine, ki
igra upravnico, je za dosedanje
delo na področju gledališke in lut-
kovne umetnosti prejela letos maja
Linhartovo značko, pred kratkim
je postala tudi dobrotnica leta v
akciji Naše žene Ljudje odprtih rok.
Pavšičeva se zavzeto bori za boljši
položaj invalidov, z lastnim zgle-
dom pa dokazuje, kako pomem-
bno je, da se invalidi tudi sami
potrudijo in iztisnejo iz sebe vse
tisto, kar jim je bilo z boleznijo ali
nesrečo okrnjeno ali odvzeto. Zan-
jo je največja sreča, da se ob člove-
koljubnem delu človek tudi sam
duhovno razvija, raste in oblikuje.
Skupina slepih in slabovidnih
igralcev gledališča Nasmeh nam s
predstavo Dan oddiha ponuja ve-
lik koš smeha. Sprejmimo ga.
MG
Z enega od nastopov gledališča slepih in slabovidnih
Nasmeh
UUBUANA/ H. FESTIVAL NEODVISNEGA FILMA IN VIDEA SLOVENIJE
Treffe mesto za
TinAa Evanušo
V Ljubljani je bil 24. in 25. oktobra II. festival
neodvisnega fílma in videa Slovenije. Na njem
so sodelovali samostojni ustvarjalci, ljubitelji,
avtorji filmov in videofilmov. Več kot uspešno
se ga je udeležil tudi ptujski videofìimar
Tinček Ivanuša.
Z dokumentarnim videofdmom Po stopinjah
poguma je Tinček zasedel tretje mesto. Film je
enajstmimutna življenjska zgodba Angele
Medved, ki od svojega rojstva opravlja vsa dela z
nogami, ker rok zaradi prirojene hibe ne mor^
uporabljati. Pri svojih 65 letih še vedno riše,
piše, šiva, kvačka in kuha z nogami in to tako
spretno, da človeku zastaja dih. Spremno besedi-
lo za nagrajeni film je napisal novinar Franc
Milošič.
Do sedaj je Tinček Ivanuša za svoje filmsko
ustvarjanje prejel že 14 mednarodnih nagrad,
petnajsta, za videofilm Po stopinjah poguma, pa je
prva domača. Film bo kmalu na programu slo-
venske in tudi ptujske televizije.
MG
I PTUJ / UTRIP EKONOMSKE ŠOLE_|
ŠTEVILO DIJAKOV EKONOMSKE SOLE V PTUJU SE VSAKO LETO
POVEČUJE, LETOS JIH JE V 44 ODDELKIH KAR 1322
Počasi, a vseeno prehitro se bliža konec prvega ocei\jevalnega
obdobja, tako da so že največji zamudniki ugotovili, da so počit-
nice res samo še lep spomin. Življenje in dejavnosti na EŠ pa
medtem že potekajo po usiljenih tirih.
Zaradi zelo velikega števila dija-
kov (ptujska ekonomska šola je na-
jvečja v Sloveniji) in prostorske
stiske v šolskem centru poteka
pouk v vseh, tudi pretesnih učilni-
cah. Kljub temu da je zaradi po-
manjkanja prostorov okrnjeno de-
lovanje obšolskih in interesnih de-
javnosti (kar je kronični problem
vseh šol v centru) pa dijaki in pro-
fesorji nikakor ne obupujejo, am-
pak poskušajo narediti kar največ.
Tudi v tem šolskem letu ostaja
EŠ zvesta svoji posebnosti - prire-
janja razstav, projektnih tednov
ter kulturno-zabavnih dejavnosti.
Ob začetku leta je vodstvo šole iz-
dalo glasilo Ekonomska šola se
predstavi, s katerim je predstavilo
letošnjo organiziranost in doga-
janje v lanskem šolskem letuj po-
pis vseh dosežkov dijakov ES ob-
sega kar 30 strani. K izdaji glasila
so pripomogli mnogi sponzorji,
zato se jim najlepše zahvaljujemo.
V slabih dveh mesecih se je na
EŠ zgodilo že štirinajst razstav in
en projektni teden. Večina razstav
je bila posvečena aktualnemu do-
gajanju in velikim imenom umet-
nosti. Tako je bila pripravljene
zrastava o delu in življenju Frana
Levstika, Cervantesu Saavedri in
njegovem Bistroumnem plemiču
don Kihotu iz Manche ter Nobelo-
vem nagrajencu Hermanu Hessu
ob 70-letnici njegovega romana
Stepni volk. Razglednice iz
različnih časovnih obdobjih so
bile na ogled pod naslovom Ko
ekonomček na rajžo gre, ob Svetov-
nem dnevu živali pa je bila v
knjižnici ŠC pripavljena razstava o
življenju živali v mariborskem azi-
lu. Na fotografijah smo si lahko
ogledali ljubke živali, ki so jih nji-
hovi brezsrčni lastniki zavrgli in
so bile pogostokrat rešene v
zadnjem trenutku.
V sklopu razstav Mojstri kla-
sične glasbe je bil takrat
predstavljen Franc Schubert, os-
rednji prostor šole pa so prijetno
poživili Čudoviti svet mineralov.
Eksotični sadeži. Darovi jeseni -
prepoznajmo listavce, iglavce in
grmovnice.
Pripravljena je bila tudi razstava
o gospodarskih dogajanjih doma
in po svetu, voščilnic z veliko-
nočnimi motivi, poslikanih pir-
hov, domačih zdravil, fotografije s
športnih tekmovanj, keramičnih
posod, ki so jih uporabljale naše
babice in dedki, itd.
Od 20. do 24. oktobra je na EŠ
Ptuj potekal projektni tedn z nas-
lovom Moč (življenjska radost,
šport, kultura) : nemoč. Na to
temo so si dijaki in profesorji ogle-
dali različne filme in razstavo 22
dijakov. Razstava Zasvojenost v
šolah pa je bila na povabilo EŠ na
ogled širši javnosti.
Filme o življenju in zasvojenosti
smo si ogledali v dvorani za malim
odrom kot v vzpodbudo za raz-
mišljanje, razgovor in pravilno
zdravo odločitev v življenju. Profe-
sorji razredniki so se o tej temi po-
govarjali na pedagoških delavni-
cah, sestavljenih iz treh sklopov: 1.
zgodbe zasvojencev, 2. zgodba o
Alenki in Andreji, 3. razmišljanja
in izdelki dijakov.
Letos je predsednik dijakov EŠ
postal Martin Korošec, ki tako
zaseda vse vodilne funkcije v EŠ in
Šolskem centru Ptuj nasploh,
postal pa je tudi poslanec v
dijaškem parlamentu Republike
Slovenije. Pod njegovim vodstvom
si bo dijaška sekcija EŠ prizadeva-
la za ohranitev in dopolnitev sta-
rih projektov, na novo pa sta bila
ustanovljena novinarski in gleda-
liški oz. dramski krožek, ki že de-
lujeta (o tem več v prihodnjih ses-
tavkih), okrog novega leta pa naj
bi izšla nova številka Ekonomčka.
Kot cilj si je dijaška skupnost za-
dala tudi vključevanje v programe
dijaške vlade in drugih organiza-
cij, ki se ukvarjajo z mladimi.
Vodja novega benda je postal
Tadej Kampl, referent za kulturo
pa Dejan Klasinc, ki pripravlja ne-
kaj velikih projektov, ki so še
skrivnost, a se bo o njih gotovo še
veliko govorilo.
Martin Korošec
Razstave Eksotični sadeži, Svet mineralov, Cvetje v je-
seni in Franz Schubert na Ekonomski šoli Ptuj.

Sreča je dišava, kije ne moreš
izliti na druge, ne da bi poškro-
pila tudi tebe.
Neznani avtor
Iztekajoče se leto prinaša tudi
večje število novih knjig, ki jih
skušajo knjigotržci na vse
načine priporočiti za novoletno
obdarovanje. Na domači nas-
lov ste in še boste dobili števil-
ne knjižne kataloge različnih
založb, ki z novoletnim okras-
jem ponujajo stare in nove
knjižne izdaje, zraven pa obl-
jubljajo tudi ugodne praznične
cene. Res je: knjiga je lepo dari-
lo, a pri nakupu je nujen pre-
mislek, predvsem je pomem-
bno, da vas ne premami boga-
ta, svetlikajoča se knjižna opre-
ma in nizka cena. Praviloma so
takšne knjige dvomljive
vrednosti, še posebej med
otroškimi knjigami je veliko
takšnih skropucal med pri-
redbami znanih pravljičarjev.
Zato je bolje odšteti kakšen to-
lar več in oplemenititi domačo
knjižnico z dobro knjigo.
Danes vam predstavljam dvo-
je novosti za najstnike, ki jim je
nekoliko težje zadovoljiti bralne
želje, a sem prepričana, da
bodo ti dve knjigi z veseljem
brali.
SIXTEN ali NOVA
ŽENA ZA OČKA
je novost iz zbirke Mlada
obzorja založbe Obzorja iz Ma-
ribora. Sixten, tak je vzdevek
glavnega junaka, je osmošolec,
ki živi sam z očetom. Odkar ju
je mama zapustila in se znova
poročila, je oče brezmejno na-
vezan na sina, ki potrpežljivo in
razumevajoče prenaša okrnje-
no družino, kjer sicer izredno
ljubeči oče s težavo skrbi za
gospodinjstvo. Tem bolj, ker je
šofer avtobusa, ki opravlja le
nočne vožnje, zato čez dan
počiva. Sixten s prijateljem ugo-
tovi, da bi se očetu prilegla
ženska družba. Ker je oče na to
uho gluh, nadebudneža stopita
v akcijo in po oglasih skušata
najti prijateljico za Sixtenovega
očeta.
Ulf Stark je zgodbo napisal
lahkotno in tekoče ter brez
vzgojne navlake. Neposreden
jezik in blaga humorna nota
bosta pritegnila mlade bralce.
ki jim bo v veselje tudi drobnost
in tankost knjige (72 strani
manjšega formata). Knjigo je
prevedla Helena Bauman in jo
priporočam tudi odraslim bral-
cem.
GOLE ROKE
je naslovljena 292. knjiga iz
zbirke Sinji galeb, ki jo vrsto let
izdaja Mladinska knjiga. Tudi to
je zgodba razdrte družine, ki jo
doživlja desetletni deček. V
nasprotju s knjigo Sixten je
zgodba Gole roke pretresljiv za-
pis čustvovanja desetletnika, ki
se bori za materino ljubezen in
se zateče tudi k okrutnosti, ko
ne razume sveta odraslih. Tem
se premnogokrat zdi, da je
otroštvo enostavno in lahkotno,
a problemi iz otroštva se
odražajo tudi v odraslih dušah.
Flamski pisatelj mlade genera-
cije Bart Moeyaert (rojen 1964)
je prvi ljubezenski mladinski ro-
man izdal pri devetnajstih letih.
Tematika njegovih knjig za mla-
de bralce so problemi
odraščanja, ljubezni in manj pri-
jetne izkušnje mladostnikov.
Zgodbe Barta Moeyerta so
kljub resnosti in pretresljivosti
zelo priljubljene med mladimi
bralci. Knjigo je prevedla Mate-
ja Seliškar, ilustrirala Ana Košir,
spremno besedo pa je prispe-
vala Metka Cotič. Tudi Gole
roke niso zajetno branje, saj
ima knjiga 95 strani.
Lllfana Klemenili
TEDNIK - Četrtek, 27. november 1997
7
sfircirsfvofff na хетШ in im neou"
Pogovor z Mileno Merlak Detela (цјепо življenje in delo
smo na kratko predstavili v 46. številki Tednika) je nastal
pred njenim sodelovanjem na Viktorinovem večeru, ki sta
se ga z možem udeležila v petek, 14. novembra.
J.E.: Z možem Levom Detelo
delita usodo tujine. Ali rada pri-
hajata k njegovim sorodnikom v
Središče ob Dravi? Kaj pa vaš
rod? Kje so vaše korenine? Ali
vas v tujejezičnem okolju ne
muči domotožje?
Milena Merlak Detela: Čeprav
sva vse do demokratizacije v Slo-
veniji v letu 1990 imela oba status
političnih beguncev, nisva -8. av-
gusta 1960 odšla v sosednjo, takrat
že večstrankarsko in parlamentar-
no republiko Avstrijo popolnoma
prostovoljno. Oba sva trpela tudi v
ožjem domačem krogu zaradi ne-
razumevanja do želja, da bi se po-
dala na pisateljsko pot. Moji rodi-
telji Andrej in Antonija Merlak so
bili kmetje v Žibršah pri Logatcu
na Notranjskem. Hiši se po
domače reče Pri Rečanu. Doma
nas je bilo devet otrok. Rodila sem
se kot osmi otrok, dve uri za menoj
pa sestra dvojčica Zvonka,
poročena Kleč, ki živi v Dolnjem
Logatcu. Stara mati po očetovi
strani je bila prav tako iz
kmečkega rodu, doma z Vrha pri
Sv. Treh kraljih nad Žiremi, ka-
mor sem kot otrok in dekle rada
hodila tri ure peš z našo gospo-
dinjsko pomočnico Marijo Boga-
taj, s sestro dvojčico, pa tudi z dru-
gimi na božjo pot. Babica po ma-
mini strani je bila prav tako s kme-
tije v Črnem Vrhu nad Idrijo. Z
dedkom sta imela petnajst otrok.
Od teh je bila moja mama najsta-
rejša. Rodila se jima je eno uro
pred začetkom našega stoletja na
Petkovcu, ki leži med Rovtami
nad Logatcem ter Planino in Zap-
lano nad Vrhniko. Tej kmetiji se je
po domače reklo zaradi njene lege
V Rupi (kotanji).
O najinem življenju v Avstriji je
pisal že moj mož, zato bi jaz le ne-
kaj dodala. Zaradi tisočletne zgo-
dovinske povezanosti med
avstrijsko monarhijo in različnim,
zlasti slovenskim življem, na
našem področju se je med mentali-
teto slovenskega in avstrijskega
človeka razvilo veliko sličnega in
povezovalnega in odkrivanje le-
tega mi je kmalu pregnalo občutek
tujosti in domotožja. K temu je
pripomoglo še rojstvo treh sinov:
Gregorja ter dvojčkov Tomaža in
Matije.
J.E.: Kako je mogoče biti kos
tolikim nalogam: biti žena pisa-
telja v dveh jezikih in kulturnega
posredovalca, mati treh sinov,
gospodinja in babica ter kljub
temu poleg vsega pisati poezijo v
slovenskem in nemškem jeziku
in občasne sestavke iz aktualne
znanosti ter med drugim pri-
ložnostna kulturna poročila
predvsem za zamejske verske in
laične časopise, različne revije in
zlasti radijske postaje?
Milena Merlak Detela: Kakor
hočeš narediti, zmerno odgovorno
in primerno izvršiti le v skladu z
mejami in merami svojih dejans-
kih telesnih in duhovnih zmoglji-
vosti, za katere se moraš vsak dan
znova truditi, da jih z Božjo
pomočjo kolikor mogoče dobro
ugotoviš in se po njih ravnaš, če ti
do dopušča stvarno okolje.
Z ozirom na vse to najprej gle-
dam, da v družini in njenem naj-
ožjem okolju vzdržujem potreben
dnevni red in čistočo ter skrbim za
dober in čimbolj zdrav način preh-
rane pa tudi oblačenja. Živeti
skušam v skladu z Božjim stvar-
stvom na zemlji in na nebu. Opa-
zovanje vremena, ki ga dela Bog
neba, dreves, živali, je človeku po-
trebno, da prav občuti in spoznava
svoje pravo mesto med drugimi
živimi bitji na zemlji. Tak način
vsakodnevnega doživljanja sveta
krepi veselje do življenja ter pogla-
blja v človeku potreben občutek
bogaboječnosti. Po drugi strani
dobro vpliva na naše razmišljanje,
čustvovanje in delovanje ter nam
pomaga pri raznoterih nalogah.
J.E.: Kaj vam pomeni pisanje,
kaj poezija?
Milena      Merlak     Detela:
Vsakršno pisanje, pa naj bodo to
pesmi, kratka proza, aktualni ses-
tavki, verska in kulturna poročila,
celo prevodi, doživljam kot pogo-
vor z Bogom. Njega prosim tudi
pri pisanju za duhovno vodstvo.
Pri vsem tem me bolj ali manj
prevzemajo bogaboječe misli in
občutki, ker se že od nekdaj bojim,
da bi zapisala kaj takega, kar ne bi
ustrezalo resnici in pravici ter bi
škodovalo bralcu. Prizadevam si,
da bi bila vsaka stvar, ki jo ravno
pišem, samokritična ter politično,
družbeno in kulturno gledano kri-
tična na podlagi resnicoljubnega
razmišljanja in presoje.
J.E.: Niste samo žena in mati,
temveč tudi babica. Nisem pa
zasledil, da bi napisali kaj za ot-
roke?
Milena   Merlak   Detela:   Z
možem imava skupna zanimanja
za različne vrste pisanja, vendar se
pisanje za otroke kljub nekaterim
nastavkom pri meni ni razvilo. Ali
bom kdaj te še neuresničene nas-
tavke utegnila oblikovati v primer-
no otroško literaturo vsaj v eni
knjigi, je v Božjih rokah. Pač pa
sem za slovenske radijske oddaje v
Trstu in v Cdelovcu priredila ne-
kaj manj ali bolj znanih pravljic,
nekatere po svoje tudi (pre)obliko-
vala. Prav letos so jih v programih
radia Trst A (RAI) več spet pono-
vili.
J.E.: Kako je z življenjem Slo-
vencev na Dunaju? Delujejo tudi
kakšna slovenska kulturna
društva?
Milena Merlak Detela: Tukaj
so v glavnem družine na Dunaju
zaposlenih koroških in drugih
Slovencev, tudi sezonsko zaposle-
nih in imamo skupno Slovensko
pastoralno središče v petem okra-
ju. V istem poslopju so cerkev
Presv. Srca Jezusovega, župnišče,
dvorana za prireditve ter delovni
prostor za slovenskega socialnega
delavca, ki ga določa ljubljanski
metropolit ob sodelovanju z du-
najsko nadškofijo. Slovensko pas-
toralno^ društvo vodi g. župnik
Tone Štekl. Izdaja tudi občasno
glasilo "Dunajski valovi". V cerkvi
pri maši, ki je ob nedeljah dopold-
ne, nastopa domači pevski zbor.
Tega vodi na Dunaju zaposleni
požrtvovalni koroški Slovenec
Hanzi Gabrijel. Pod njegovim
vodstvom nastopa tudi tamburaški
orkester. Do lanskega leta je delo-
valo tudi Slovensko kulturno
društvo Ivan Cankar, a je zdaj
zamrlo zaradi pomanjkanja
vodstva. Do leta 1991 je obstajal na
skoraj dvomilijonskem Dunaju
tudi "Dunajski krožek" za slo-
venske izobražence in njihove
avstrijske prijatelje, ki ga je 13 let
mesečno organiziral in vodil znani
koroški Slovenec, publicist in po-
dpredsednik Avstrijske lige za
človeške pravice dr. Feliks Bister.
Za Dunajski krožek je bil značilen
družaben, človeško povezovalen
duh, ki je vsak mesec privabil v
gostilno Weidinger v 4. okraju na
Dunaju živeče slovenske
izobražence različnih prepričanj iz
Koroške pa tudi iz središča Slove-
nije (kot je že omenjeno), ki so bili
strpni in pripravljeni na razgovor
z drugače mislečimi tudi že v
nekdanjem sistemu. O delovanju
Dunajskega krožka, o predavatel-
jih s političnimi, gospodarskimi in
kulturno-literarnimi srečanji, tudi
verskimi, sem redno poročala v
"Našem tedniku" v Celovcu ter v
slovenskih koroških in tržaških
radijskih programih. Dandanes
tako povezovalno dejavnost
pogrešamo. V Albertgasse, v 8.
okraju, stoji študentski dom "Ko-
rotan", ki ga je za slovenske štu-
dente in Slovence na Dunaju pred
več kot tridesetimi leti zasnoval in
omogočil skupaj z drugimi, ob po-
dpori države Avstrije, požrtvoval-
ni duhovnik klaretinec p. Ivan
Tomažič, drugače na Slovenskem
znan tudi kot pobudnik venetske
teorije. V Korotanu, ki ga je ne-
davno prenovil znani slovenski ro-
jak univ. profesor arhitekt Boris
Podrecca, se nahajajo galerija, dvo-
rana in kapela. Prirejajo različne
likovne razstave, koncerte, literar-
ne večere in predavanja. V Korota-
nu se nahaja tudi knjižnica z vrsto
slovenskih in dunajskih časopisov
in revij. Dom je zdaj last Družbe
sv. Mohorja v Celovcu. Vodi ga ak-
tivni magister Tone Levstek. V
domu lahko slovenski obiskovalec
avstrijskega glavnega mesta dobi
sobo z visokim standardom, ki pa
seveda ni ravno poceni. Baje pa
dobe obiskovalci iz Slovenije po-
pust. Omeniti pa moram tudi klub
slovenskih študentov v ulici
Mondscheingasse, ki izdaja časo-
pis "Punt" in skrbi za lastne kul-
turne programe. Pa še kaj bi se
našlo, saj je, kot vidite, slovensko
življenje na Dunaju kar precej
pestro in živahno.
J.E.: Kako se dopolnjujeta z
možem Levom Detelo kot pisa-
telja? Ali si pomagata pri pisanju?
Milena Merlak Detela: Izhaja-
va iz dveh različnih življenjskih
okolij. Moža je tudi v Središču ob
Dravi, kjer je živel v otroštvu in
preživljal počitnice kot šolar in di-
jak, obdajalo okolje meščanskih
izobražencev. Njegov oče je bil v
Ljubljani znani botanik, njegov
ded v Mariboru državni tožilec.
Moj rod pa je bil tako po očetovi
kot po materini strani povsem
kmečki. Na podlagi tega dejstva
sva vedno imela in še imava veliko
spodbud za razgovore in skupna
spoznanja in se lahko dopolnjuje-
va. Rada vprašava eden drugega za
nasvet in kritično mnenje, kadar
so tematska področja, o katerih
piševa, podobna. Zaradi poman-
jkanja časa za branje sem hvaležna
možu, ker me rad seznanja z doga-
janjem v slovenski in mednarodni
literaturi, saj lahko potem z njim o
marsičem razpravljam, česar dru-
gače ne bi mogla.
J.E.: Kako je z odhodom v po-
koj? Bosta kot upokojenca živela
naprej na Dunaju ali pa se name-
ravata vrniti v Slovenijo?
Milena Merlak Detela: Sedaj
imava dve domovini, kot je najin
položaj v dveh študijah dobro in
pravilno označila gospa dr. Janja
Žitnik, znanstvena sodelavka na
inštitutu za slovensko izseljenstvo
pri SAZU v Ljubljani. Tamkajšnji
znanstvenoraziskovalni center pe-
riodično izdaja slovensko-angle-
ško revijo Dve domovini Two Ho-
melands. Na Dunaju imava druži-
no, vnuke, dobre prijatelje in sose-
de, osebne in poklicne stike s kole-
gi, možnost dokaj objektivnih in-
formacij s širšega (srednjeevrop-
skega) prostora s pomočjo različ-
nih medijev, med katerimi je na
prvem mestu bolj ali manj medna-
rodno usmerjeni tisk. Ker sem tri
leta in pol starejša od moža, sem že
dve leti upokojena kot svobodna
književnica z literarnim delom v
slovenskem in nemškem jeziku.
Osnovno je, da imava primerno
stanovanje in avstrijsko socialno
zavarovanje. Kako bi lahko preži-
vela v Sloveniji, ne vem. Vsekakor
pa rada prihajava h gostoljubnim
sorodnikom, kjer imava možnost
bivanja. Včasih naju kolegi pova-
bijo tudi na razna srečanja, na pri-
mer v Vilenico.
J.E.: Kako gledate na razmere v
Sloveniji?
Milena Merlak Detela: Danes
ne smemo misliti samo na poli-
tične, družbene in kulturne raz-
mere. Sedanje razmere v Sloveniji,
Avstriji, pa tudi drugod po svetu
so v nebo vpijoče glede na vse-
splošno odlašanje z nujno potre-
bnimi pravimi ukrepi in glede na
zanemarjanje regionalne, konti-
nentalne in svetovne ekološke
problematike, saj so ogrožena vsa
živa bitja na Zemlji, ne samo člo-
vek in človeštvo, temveč tudi
rastline in živali. Te razmere kar
same kličejo in so polne strahu
pred brezizhodno prihodnostjo,
kličejo po nadaljnjem vsečude-
žnem Božjem varstvu in pomoči.
Samo Bogu Stvarniku se moramo
zahvaliti, da po vseh stoletja traja-
jočih in stalno stopnjujočih se
Zemljo uničujočih posegih neka-
terih ljudi, skupin in dela člove-
štva na kopnem, v vodi in v ozra-
čju še lahko živimo in se skupaj z
drugimi bitji veselimo življenja.
Zaupajmo torej, da bodo po vseh
hudih preizkušnjah svet na vseh
celinah in po vseh državah vedno
bolj vodili ljudje, ki bodo pris-
luškovali Božjemu vodstvu in spo-
štovali absolutno dobre Božje za-
konitosti v sebi in v stvarstvu. To
istočasno pomeni resnicoljubno in
pravicoljubno priznavanje meja
človeških možnosti spoznanja in
delovanja ter temu primerno pra-
vočasno individualno in skupno
preusmeritev.
S, Emerili
PISE: BRANKO VNUK / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 50
Dominikanski
samostan
Tlorisna zasnova prezbiterija
nam je znana le iz utrdbenih
načrtov mesta Ptuja iz 17. sto-
letja. Dejansko gre za dva
načrta, ki prikazujeta mestno
obzidje in mestne utrdbene
postojanke: starejši, upora-
bnejši načrt, je delo ing. Tobia-
sa Kreiztallerja iz leta 1644,
mlajši načrt pa je delo ing. M.
Stiera iz leta 1657. Ker smo ju
že obravnavali na drugem mes-
tu, se v razlike med njima ne
bomo še enkrat spuščali. Usta-
vimo se na kratko le pri Kreiztal-
lerjevem načrtu, v delu, kjer se
vidi prezbiterij: v prezbiterij se
je vstopalo iz neobokane ladje
po stopnicah, ki so vpete med
oba stranska oltarja. Sam kor je
pri drugem zunanjem oporniku
z oltarno steno, pred katero sto-
ji mensa, razdeljen v dva dela.
Ob kor je v širini prve obočne-
pole (pri stopnicah) prislonjen
križno rebrasto obokan pravo-
kotni prostor, ki se na drugi
strani naslanja na vzhodni trakt
v vsej njegovi širini (z izjemo
križnega hodnika), zaseda pa
tudi širino sedanjega
baročnega prehoda. Ta prostor
se nahaja na mestu, kjer je stal
zvonik. V parku pa je ob južno
stranico prezbiterija prislonjena
zakristija. Sam prezbiterij opira
šest zunanjih opornikov, ven-
dar lahko na severni strani, na
mestu, kjer vstop na dvorišče
zapira zid, domnevamo še sed-
mi zunanji opornik, saj bi dru-
gače petosminski zaključek
imel dokaj nenavaden videz,
vsaj kar se tiče opornikov. Ris-
ba kaže v zaključnem delu le
štiri na zalome zaključka pravo-
kotno postavljene opornike,
čeprav bi jih dejansko moralo
biti šest. Se pravi, da dva man-
jkata: severnega smo že ome-
nili, južni pa se po vsej verjet-
nosti skriva v vzhodni stranici
zakristije. S tem pa dejansko
dobimo dolgi kor, ki ima tri
obočne pole in petosminski
zaključek. Če pri tem upošteva-
mo, da se prvi opornik na se-
verni stranici nahaja v nivoju
vzhodne fasade vzhodnega sa-
mostanskega trakta, se za to
obočno polo izkaže, da je to
prav ta, ki je še danes ohranje-
na: šilastoločno banjasto obo-
kan prostor, ki je vpet med
"oba" slavoloka in iz katerega
se je prihajalo pod "zvonico"
skozi šilastoločni portal iz sredi-
ne 13. stoletja iz vzhodnega sa-
mostanskega trakta v cerkev in
obratno. Pravzaprav predsta-
vlja prostor pod zvonico pre-
hod za menihe.
Iz navedenega lahko sklepa-
mo: ko so pričeli graditi novi
dolgi kor, ker je bil stari redovni-
kom premajhen ter neugleden,
so tlorisno zasnovo starega
kora (vsaj delno) obdržali, to pa
po vsej verjetnosti zaradi kripte,
ki se je že takrat nahajala pod
njim. Tej tlorisni zasnovi so do-
dali še dve obočni poli s petos-
minskim zaključkom in tako do-
bili novi dolgi kor, ne da bi kaj
posebej morali posegati v
samo substanco preostalega
dela že obstoječe cerkve. S
tem pa smo že pravzaprav pri
formuli za nastajanje dolgega
kora, ki nam jo podaja R. Wag-
ner-Rieger in smo jo že
obravnavali v prejšnjem delu.
Dobimo namreč vzdolžno us-
merjen kor prehodnega sloga:
2 združitvijo oltarnega prostora
in "chorusa" ter kripte, ki se na-
haja pod kornim kvadratom
(prečno postavljenega pravo-
kotnika). Ali sta bili dodani
obočni poli kvadratne ali pravo-
kotne oblike, danes ne moremo
reči; odgovor bodo lahko dala
šele arheološka izkopavanja.
Zunanji videz prezbiterija nam
je znan le iz ptujskih vedut, ki
so nastale v 17. stoletju. Skup-
no vsem je, da kažejo pogled
na samostan z desnega brega
Drave, iz jugovzhodne smeri.
To so štiri vedute:
1. G, M. Vischer]?): Osnutek
za veduto Ptuja, SDA, Ortsbil-
dersammlung Pettau 11/1 ;
2. G. M. Vischer - A. Trost:
Ptuj, 1681, bakrorez, 13 x 21,5
cm, PMP, inv. št. G 495g;
3. G. M. Vischer: Stihae Duca-
tus Belicosissimi Gemina figu-
ra, 1681;
4. Neznani slikar: Ptuj, 1687,
o. pl., 48 X 69cm, PMP, inv. št.
G 829s.
Na njih vidimo vzhodni zakl-
juček prezbiterija z jugov-
zhodne strani, v stranice zakl-
jučka so vrisana tri podolgovata
ozka okna, iz katerih lahko raz-
beremo, da res gre za petos-
minski zaključek. Ob južno stra-
nico prezbiterija pa je prislonje-
na podolgovata dvoosna
nadstropna zakristija, ki sega
do južnega okna prezbiterija.
Zanimiva pa je še ena veduta
Ptuja, ki do zdaj v literaturi o do-
minikanskem samostanu sploh
še ni bila upoštevana. To je ol-
tarna slika neznanega slikarja
"Sv. Florijan gasi mesto" iz
ptujske minoritske cerkve, ki so
jo darovali ptujski meščani 20.
septembra 1744, po katastro-
falnem požaru, ki je prizadel
mesto; slika je danes znana le s
fotografije. Na njej je namreč še
zmeraj vidna nadstropna zakri-
stija, ki je prislonjena ob prezbi-
terij, in južni del vzhodnega
zaključka prezbiterija. Ta slika
tako, če je dokumentarno vero-
dostojna, postavlja v dokaj ču-
dno luč trditev, da so zgodnje-
gotski prezbiterij podrli leta
1692 in da je sedanja baročna
fasada cerkve nastala okrog
leta 1710.
O samem slogovnem značaju
tega novega prezbiterija prav
tako ne vemo kaj dosti. Arhitek-
tonskih ostalin, ki nam bi kaj več
povedale, je ostalo bore malo.
To so: hruškasti profil rebra in
odkriti, v baročno fasado cerkve
zazidani "prvi" slavolok.
Že F. Stele je ugotovil, da je
hruškasti profil rebra z zavihki iz
kora ptujske dominikanske cer-
kve (dozidana okrog leta 1252)
povsem enak profilu reber iz
kora nekoliko mlajše ptujske
minoritske cerkve (2. polovica
13. stoletja - raje bliže sredini
stoletja), obadva pa profilu re-
ber iz samostanske cerkve v
Kostanjevici na Krki (po 1234),
ki je v tem razvojnem sklopu
najstarejša. Tudi mere teh reber
so skoraj povsem enake: širina
osnove reber v Kostanjevici
znaša 26 cm, na Ptuju 25,5 cm;
višina kostanjeviškega rebra
meri 31,5 cm, ptujskega 31 cm;
rahlo šilasti ločni vrh profila re-
ber ima pri obeh višino 9 cm.
Osnovna širina tega vrha pa
meri v Kostanjevici 15 cm,
ptujsko rebro pa je imelo širši
vrh, ki meri 16,5 cm (podatki po
F. Steletu).
Tudi J. Curk meni, da je
kamnoseška oprema prezbi-
terija ptujskega dominikanske-
ga samostana v sorodstvu z
mlajšo kamnoseško opremo pri
minoritih, temu sklopu pa pri-
piše še kamnoseško opremo
še mlajše, južne ladje v ptujski
proštijski cerkvi. Glede na stilno
sorodnost med obema cerkva-
ma beraških redov na Ptuju ter
časovno in krajevno bližino
med obema meni, da bi to delo
(slavolok, rebra, kamnoseški
znaki) lahko opravita ista ali
zelo sorodna delavnica, saj je
Ptuj v času češke vladavine raz-
vil zelo razgibano gradbeno de-
javnost.
Povrnimo se še enkrat na krat-
ko k Zadnikarjevemu opisu
"prvega" slavoloka: na slavo-
ločno vertikalo se na vsaki stra-
ni naslanja tričetrtinski steber,
podobno kakor v minoritski cer-
kvi, le da v dominikanski cerkvi
ne stoji na tako zelo visokem
podstavku. Steber ima nizko,
močno potlačeno bazo, ki sega
čez rob nizkega pravokotnega
podstavka. Na mestih, kjer pa
baza presega pravokotni
podstavek, je podprta z značil-
nimi konzolicami, kakor jih
poznamo iz sočasnih arhitektur
na gradu pri Slovenj Gradcu, v
Gornjem Gradu, Vuzenici in v
Kostanjevici. To pa je motiv, ki
je značilen za prehodni slog
sredine 13. stoletja. Južni ste-
ber ima poleg tega še tik nad
bazo kamnoseškemu znaku
podoben zavoj, ki spominja na
zrcalno obrnjeno črko S. Pri
južnem stebru je bil odkrit tudi
močno poškodovan kapitel, ki
je v zgornjem delu povprek žle-
basto paličasto profiliran, v
spodnjem delu pa ga pokriva
polžasto zavita reliefna dekora-
cija.
TEDNIK - 27. NOVEMBER 1997
PO NAŠIH KRAJIH -13
PTUJ / MESTNA OBČINA KMALU V CELOTI POKRITA Z VODOVODOM
Voda za okrog 120 gospodin¡stev
MESTNA OBČINA PTUJ IN OBČINA DESTRNIK-TRNOVSKA VAS SKUPNA INVESTITORJA GRADNJE VODO-
VODA GRAJENŠČAK-JIRŠOVCI-GOMILA • VREDNOST INVESTICIJE VEČ KOT 100 MILIJONOV TOURJEV
z gradnjo vodovodnega
omrežja Grajenščak-Jiršovci-
Gomila, ki bo končana spomladi
leta '98, bo vodo dobilo še okrog
120 gospodinjstev na obrobju
mestne občine Ptuj, v naseljih
Grajenščak, del Mestnega Vrha,
Gomila, Jiršovci in Krčevina pri
Vurberku. Končana bo dveletna
investicija, celotno območje
mestne občine pa bo končno po-
krito z vodovodnim omrežjem,
saj njeno obrobje doslej ni imelo
vodovoda.
Prvi krak tega vodovoda je bil
zgrajen že v letu 1996 v Grajeni,
ko je bilo priključenih okrog
dvesto gospodinjstev, zgrajenih
pa je bilo okrog 14 km cevovoda.
V zdajšnji investiciji bo zgrajene-
ga 12,5 km primarnega vodovod-
nega omrežja, dva vodohrana in
tri prečrpalnice. Večino investici-
je (92 odstotkov) bo mestne
občina Ptuj pokrila iz proračima,
iz sredstev razširjene reprodukcije
vode, preostanek v višini 8 odstot-
kov pa predstavlja vložek občine
Destrnik-Trnovska vas. Prikl-
jučke si bodo gospodinjstva sama
zgradila.
Do 25. novembra je bilo zgraje-
nega okrog deset km cevovoda. Iz-
vajalec del je zasebno podjetje
Vodnar, d.o.o.. Direktor Janko
Žnidarič je povedal, da gradnja
poteka brez večjih problemov.
Delo na trasi še poteka, vse pa bo
odvisno od vremena. Če bo ugod-
no, bodo cevovod še letos v celoti
položili. Pri gradnji sodelujeta
Gradbeno podjetje Ptuj, ki gradi
dva vohohrana, in podjetje Sintel
iz Celja, ki bo gradi vso potrebno
avtomatiko za uravnavanje
prečrpavanja vode v vodohranih.
MG
Z gradbišča na Grajenščaku. Foto: JOS
SLOVENSKA BISTRICA / ODPRTJE NOVEGA GASILSKEGA DOMA
125 let slovemebistríaífíi gosi/cev
V novembru praznujejo slovenjebistriški gasilci 125 let
svojega dela, saj so tega meseca v daljnem letu 1872 usta-
novili svoje društvo in vzdržali neprekinjeno vse do danes,
ko so svoje delo kronali z dvema velikima pridobitvama:
novim gasilskim domom in novim vozilom.
V nedeljo, 17. novembra, je bil
za Slovenjebistričane pomemben
dan. Gasilci in meščani so se zbra-
li na slovesnosti in po desetletnih
peripetijah končno le predali na-
menu novi gasilski dom v mestu
Slovenska Bistrica. Bistriške ga-
silce so ob tej slovesnosti obiskali
gasilci iz nemškega mesta Bar-
singhausna blizu Hannovra, s ka-
terimi imajo prijateljske stike po
posredovanju slovenjebistriškega
gasilca in zdomca Dušana
Korošca, ki dela v tem mestu in se
je tam vključil v delo nemškega
gasilskega društva.
Na častni tribuni so se zbrali vsi,
ki so kakorkoli sodelovali pri ure-
sničevanju nove gasilske pridobit-
ve, od občinskih predstavnikov
do predstavnikov ministrstva. Vsi
so pohvalili dosedanjo požrtvo-
valnost slovenjebistriških gasilcev
in jim zaželeli še naprej uspešno
delo in sodelovanje z okoljem. Iz
njihovih govorov smo izvedeli
tudi za pisano zgodovino mestne-
ga gasilskega društva.
Gasilci so bili v vsakem kraju
pomembna organizacija, ki ni po-
magala ljudem samo v stiski
(požari, poplave, potresi), ampak
so na Slovenskem bili v vsakem
kraju pomembni tudi v narodnem
pogledu. Taki so bili tudi sloven-
jebistriški gasilci, ki so gladili na-
sprotja med različnimi sloji
meščanov. Svoje rojstvo datirajo v
daljni 24. oktober 1872, ko je bil
ustanovni zbor požarne obrambe
mesta, in 24. november 1872, ko
so bila od tedanjih oblasti potrje-
na društvena pravila. Že naslednje
leto so dobili prvo brizgalko in
doživeli prvi ognjeni krst. Postali
so uspešni gasilci in si v letu 1893
zgradili v mestu gasilski dom.
Leta 18% so dobili prvi požarni
voz, 1919 imeli prvi občni zbor v
slovenskem jeziku in dobili ime
Prostovoljno gasilsko društvo v
Slovenski Bistrici, 1932 prvi gasil-
ski avtomobil, 1964 prvo avtocis-
terno. Ob 95. obletnici so leta
1967 pripravili veliko parado z
zgodovinskim prikazom gasilstva.
Leta 1987 so se zaradi prostorske
stiske odločili za gradnjo novega
gasilskega doma, ki je potekala
vse do letošnjega leta, ko so
končali glavna dela in novi dom v
nedeljo predali v uporabo. Kraja-
ni so jim pri tem pomagali, saj je
kar 341 darovalcev darovalo za na-
bavo novega gasilskega vozila Ste-
yr kar 3.186.051 tolarjev in jim
zaželelo, da bi nadaljevali tradici-
jo svojih dedov in da bi pomnožili
svoje vrste z mladimi.
EP
Otvoritev novega gasilskega doma je bila 15. novembra
PTUJ / JEZERO ZNOVA GOSTI
LABODE IN RACE
Labodi in raike
klitejo h humanosti
Trenutno pri restavraciji Ribič ob Dravi domuje blizu 40 labodov
in okrog 120 račk, za katere že nekaj let vzorno skrbi 12-članski ko-
lektiv restavracije, pridno pa mu pomagajo tudi drugi ljubitelji
živali. Najraje imajo koruzo. Kot dobri jedci tudi letos labodi sku-
paj z racami "pozivajo" dobre ljudi, da zanje napolnijo vrečke s ko-
ruzo in jih prinesejo v restavracijo Ribič. Kolektiv te ptujske restav-
racije se ob tej priložnosti obrača na javnost tudi zato, ker so njihovi
pernati prijatelji vse bolj ogroženi in to od presetljivo mladih ljudi,
otrok pri sedmih in osmih letih, katerih žepi so px)lni petard, ki jih
spuščajo v bližino ptic in jih po nepotrebnem plašijo. Veliko
vprašanj se poraja ob tem, predvsem pa, kaj naše mlade ljudi, dobe-
sedno otroke, vodi v takšno ravnanje. Vsi ti primeri pa kažejo tudi
na brezvestnost trgovcev oziroma prodajalcev petard, ki jih starost
kupcev ne zanima, samo da zaslužijo.
MG
PJU3, ORMOŽ / GOSPODARSKA
GIBANJA V DEVETIH MESECIH
Steiajni postopek
grozi lil poaietjem
V ptujski podružnici Agencije
Republike Slovenije za plačilni
promet so zbrali nekatere najpo-
membnejše podatke o gospodar-
skih gibanjih, porabi in invest-
iranju v desetih občinah - deve-
tih ptujskih in ormoški - v deve-
tih mesecih letos. Gre za podat-
ke, ki jih v agenciji zbirajo iz po-
datkov plačilnega prometa in
zanje vodijo evidenco. Osnovna
ugotovitev je, da se razmere še
bolj zaostrujejo, povečuje se šte-
vilo pravnih oseb z blokiranim
žiro računov, število podjetij, ki
jim grozi stečaj, in manjšajo
plačila za investicije.
Junija letos je imelo blokirane
žiro račune 174 pravnih oseb, sep-
tembra že 177, skupni znesek nji-
hovih neporavnanih obveznosti
pa je dosegel dve milijardi 276 mi-
lijonov tolarjev. Ta podjetja za-
poslujejo 2359 delavcev. V pri-
merjavi z enakim obdobjem
prejšnjega leta se je povprečni
znesek blokade povečal za 13 od-
stotkov, število pravnih oseb z blo-
kiranim žiro račimom pa za 29 (19
odstotkov). Stečajni postopek grozi
111 pravnim osebam, ki imajo blo-
kirani žiro račun več kot leto dni.
Plačila za investicije so ob kon-
cu septembra letos dosegla mili-
jardo 732 milijonov tolarjev, kar
je za devet odstotkov manj kot
lani. Podatki kažejo, da se je in-
vesticijska dejavnost zmanjšala
skoraj v vseh občinah. Še vedno
pa prevladujejo investicije v kme-
tijstvu s 25,5-odstotnim deležem,
sledi predelovalna dejavnost s
24,9, na tretjem mestu pa so s
15,4-odstotnim deležem investici-
je v upravo in obrambo. Vplačila
javnofmančnih prihodkov so v
devetih mesecih letos večja za 21
odstotkov v primerjavi z enakim
obdobjem leta '96, dosegla so tri
milijarde 52 milijonov tolarjev.
Dohodnina kot najpomemb-
nejša skupina javnofmančnih pri-
hodkov je v devetih mesecih letos
dosegla 68 odstotkov vseh eviden-
tiranih javnofmančnih prihodkov
na območju, ki ga s svojim delo-
vanjem pokriva ptujska po-
družnica Agencije Republike Slo-
venije za plačilni promet. Primer-
java na enako obdobje prejšnjega
leta kaže, da se je v tem obdobju
povečala za tri odstotke. Pri pobo-
tih je v tem obdobju v povprečju
sodelovalo 97 pravnih oseb (ob
polletju jih je bilo 96). Prijavile so
za 12 milijard 202 milijona tolar-
jev obveznosti, poravnanih pa jih
je bilo 18,3 odstotka.
MG
DORNAVA/ NEKDANJI ŠTUDENTJE RAZVESELILI
VAROVANCE
пшШЕМмттттштЛЕ
Pred časom so se po večih le-
tih ponovno srečali nekdanji
študentje ptujskega kluba štu-
dentov na prireditvi, ki so jo
poimenovali Stare bajte, kje
ste?. Za vse udeležence prire-
ditve je ostalo to nepozabno
doživetje, saj so se tako po dol-
gih študentskih letih ponovno
srečali.
Ker jim je po prireditvi ostalo
nekaj denarja, so se odločili, da z
njim polepšajo življenje varovan-
cem dr. Marijana Borštnarja, ki
živijo v starem delu zavoda - v
dornavskem gradu. Predstavniki
organizacijskega odbora omenje-
ne prireditve so na krajši slove-
snosti v petek v dornavskem gra-
du izročili varovancem barvni te-
levizor, glasbeni stolp, Videore-
korder, kasetnik ter več avdio in
video kaset. Mladi v Domavi so
bili darila nadvse veseli.
MS
Varovanci v Domavi so bili daril zelo veseli
KOMENTIRAMO
Ali sever ali jug-
avtoiesta mora biti!
Lenarški politični vsakdanjik je vse bolj obremenjen z aktual-
nimi razpravami o skorajšnjem začetku izgradnje avtoceste po
Slovenskih goricah. Še ne dolgo tega je občinski svet javno kri-
tiziral državo in njene pristojne službe, da gradnjo namerno
zavlačuje in da se lahko zgodi, da iz te moke spet ne bo kruha.
Takrat so tudi naložili županu in občinski upravi, da nastopata
ofenzivno in da se ne pustita ugnati.
V Lenartu so resno računali, da jih bo obiskal prometni minis-
ter mag. Anton Bergauer. V središču Slovenskih goric so ga
pričakovali prejšnji petek, vendar ministra zaradi delovne preo-
bremenjenosti ni bilo. Prišel pa je državni podsekretar v mi-
nistrstvu za promet in zveze Angel Polajnko. Razgovori s pred-
stavniki lenarške občine, KS Sveta Trojica, Cerkvenjak in Len-
art so bili ostri in polemični, nam je po sestanku povedal tajnik
lenarške občine Edo Zorko. Ni hotel podrobneje komentirati
uradnih stališč, povedal je le, da občina Lenart svojih stališč in
sklepov o predvideni trasi bodoče avtoceste od Črnega lesa do
Cogetincev ne bo spreminjala. To pomeni, da naj bi na odseku
od Črnega lesa mimo Lenarta obveljala severna varianta, ta pa
bi v dolini Velke prešla v južno in nadaljevala pot mimo Senar-
ske po dolini Brengove. Zdaj se v Lenartu vse pogosteje slišijo
napovedi, da bo država podprla čisto južno varianto, ki je grad-
beno in izvedbeno cenejša. Menda so med vrsticami tako razu-
meli tudi državnega podsekretarja.
Občina Lenart ne namerava popuščati, pri avtocesti vztrajajo
za vsako ceno, saj bodo sicer posegli tudi po neljubih ukrepih -
že pred časom so napovedali zaporo magistralke skozi mesto
(mimogrede, njena groba obnova je končana, prejšnjo nedeljo
so položili še fino, vrhnjo plast asfalta; ostajajo pa pločniki in
bankine), saj drugače ne bo šlo. Bolj kot to pa računajo na razu-
mevanje v vladnih kabinetih in tudi v DZ, saj so jim podporo
obljubili tudi nekateri strankarski prvaki.
Okoli lenarških cestnih zagat ostaja torej veliko odprtih
vprašanj, kopja se bodo očitno še lomila, ljudje pa bodo neje-
voljni, ker se jim zdi, da je vse skupaj del igre. Kaj pomenijo
cestni križi, so že izračunali nekateri gostinci. Tako so na petko-
vi novinarski konferenci Gostinstva Vindiš iz Lenarta povedali,
da so utrpeli vsaj 20 milijonov tolarjev škode. Odškodninski
zahtevek bodo poslali državi, dolgoročno pa se bodo posledice
počasne obnove magistralke še kako poznale v vsem mestu Len-
art, je povedal Stanko Vindiš.
Naj bo tako ali drugače, lenarške tegobe s cestami bodo marsi-
komu grenile spanec, najbrž pa bodo tudi del svojevrstne poli-
tične trgovine in lobiranja. Morda je prav slednjega Lenart po-
treboval nekoliko več, predvsem pa bolj učinkovitega, se te dni
sliši v središču Slovenskih goric, ki je bilo vse poletje eno samo
veliko gradbišče.
M.TOŠ
14 - AKTUALNO
27. NOVEMBER 1997- TEDNIK
PTUJ / POGOVOR S PODJETNIKOM FRANCEM GOJČIČEM
Жпт1ф - osnovni
GOJA MED NAJHITREJE RASTOČIMI PODJETJI V SLOVENIJI Џ V RAJŠPOVi
UREJAJO VELIKO JAVNO PARKIRIŠČE ZA TOVORNJAKE, SKLADIŠČNE PROSTO-
RE IN BENCINSKO ČRPALKO ZA PARTNERJE PREVOZNIKE
Dosedanje skoraj šestinpoUet-
no poslovanje podjetja Goja,
do.o, ki je registrirano za
opravljanje mednarodne špedi-
cije in za transportno posredo-
vanje, je več kot uspešno. Tre-
nutno so med prvimi desetimi v
svoji panogi, čeprav je resnici na
ljutx) potrebno povedati, da se
drugih devet ne ukvarja zgolj s
špedicijo in transportnim posre-
dovanjem, kar pomeni, da so v
Goji v resnici še više.
Med špediterji na ravni carinske
uprave so takoj za veUkimi tovrst-
nimi giganti, ki še obstajajo. Prvi
skok na lestvici gazel (tako ime-
nujejo najhitreje rastoča podjetja
po podatkih Gospodarskega vest-
nika) so zabeležili leta 1994, tri
leta po ustanovitvi podjetja, rast
pa se je pričela že leto prej. Leta
1994 je bila Goja med 400 in 500
najhireje rastočimi podjetji, leta
1995 je bila že 361., lani že 231.
Okoli 70 odstotkov posla opravijo
v Nemčiji in Italiji, sledijo druge
evropske države. Rusija jim ni
bila nikoli zanimiva, tudi takrat
ne, ko se je dalo z njo veliko zas-
lužiti. Danes se je ta zaslužek
močno znižal. Vseh poslovnih
partnerjev imajo okoli 300, od
tega 150 stalnih. Posebej velja
omeniti partnerja iz tujine, s kate-
rim so lani podpisali pogodbo v
vrednosti dva in pol milijona do-
larjev letno. Stalno sodelujejo s 60
oziroma 70 podprevozniki.
S svojimi 17 zaposlenimi in peti-
mi poslovalnicami (Koper, Mari-
bor, Središče ob Dravi, Dolga vas
in Ptuj) obvladujejo celo Sloveni-
jo. V bodočnosti načrtujejo vsaj še
dve poslovalnici v Sloveniji (naj-
verjetneje v Ljubljani in na enem
od mejnih prehodov s Hrvaško), v
letu 1998 pa tudi poslovalnici v
Nemčiji in Italiji. Ureditev poslo-
valnic je izključno vezana na
transportno posredovanje.
V dejavnosti špedicije in trans-
portnega posredovanja v Sloveniji
vlada v tem trenutku huda konku-
renca, ki v številkah pomeni nekaj
sto špediterjev in agencij. Ker pa
gre bolj ali manj za take, ki imajo
enega ali nobenega zaposlenega,
se bodo razmere bolj ali manj
kmalu uredile. Trši oreh pred-
stavljajo sorodna velika podjetja,
za katerimi stoji tudi politika. "Da
se lahko obdržimo v tej hudi kon-
kurenci, veliko vlagamo v kadre.
Zaposlujemo dva diplomirana
ekonomista, deset jih ima višjo
šolo, drugi pa srednjo. Povprečna
starost kolektiva je 26,5 leta. Se
bolj pa trdo delamo na komercial-
nem področju. Razpolagamo pa
tudi z zavidljivim znanjem tujih
jezikov, angleščine, nemščine, ita-
Hjanščine in madžarščine. To so
jeziki, ki jih pri našem vsakdan-
jem delu najbolj potrebujemo. Iz-
rednega pomena je tudi nenehno
spremljanje razmer na trgu, saj če
želimo biti uspešni, moramo biti
vedno korak pred konktu-enco.
Napak bi ravnali, če bi se preveč
ukvarjali s svojo konkiurenco, kot
to nekateri zelo radi počno. V ko-
lektivu vsi dobro poznamo svoje
delo in ga temu primemo opravl-
jamo. Lahko rečemo, da je vsak v
največji meri motiviran za svoje
delo, da ga kvalitetno opravlja.
Kako to dosegamo, naj ostane
skrivnost. Delavci so maksimalno
stimulirani in nagrajeni za svoje
delo. Ruktuacije ne poznamo," je
med drugim povedal direktor
Goje, d.o.o., Franc Gojčič.
BREZ VIZUE NI
RAZVOJA
To ptujsko speditersko in trans-
portno podjetje je eno izmed tis-
tih, ki ničesar ne prepušča nakl-
jučju. Razpolaga z dolgoročno vi-
zijo razvoja, iz katere se vidi,
kakšno pot bodo izbrali ob vstopu
v Evropsko skupnost, ko bodo za
več deset odstotkov upadli posli
uvoza in izvoza. Ta bo takšna, kot
jo že sedaj poznajo sorodna pod-
jetja v Nemčiji in Italiji. "Dolgo
ne bomo mogli prodajati samo pa-
meti, zato želimo našim partner-
jem, ki za nas opravljajo delo, po-
nuditi čim več: skladiščne prosto-
re, parkirišča, bencinsko oskrbo
in podobno. Ta del naših razvoj-
nih načrtov že uresničujemo. V ta
namen smo kupili glavno stavbo
nekdanjega Agrotransporta s pri-
padajočim zemljiščem. Ta nakup
dolgoročno za nas predstavlja ve-
lik zalogaj. Špediterji bodo še na-
prej ostali na Rogozniški c. 33, na
novo lokacijo v Rajšpovo 18 pa
bomo po končani investiciji pre-
selili transport in druge dejavnos-
ti podjetja. Tudi sedež podjetja bo
na novem naslovu. Predvideva-
mo, da bomo ureditvena dela
končali v dveh do treh tednih. V
tem času bo dokončanih tudi
okrog 150 parkirišč za tovornjake.
V okviru naše investicije torej
rešujemo velik občinski problem -
do sedaj nerešeno javno parkiran-
je tovornjakov v Ptuju. Pričakuje-
mo, da bo občina v zameno, da se
je rešila enega od večjih ptujskih
problemov, izpolnila obljubo o
ureditvi kompletne Rajšpove ces-
te in ceste mimo Mercatorja do
novo iu*ejenih parkirišč, ki
vključuje še dostop, razsvetljavo
in vse drugo, kar je vezano na
takšno iu"editev. Pa tudi nekaj no-
vih delovnih mest se bo odprlo z
ureditvijo Rajšpove 18."
AGROTRANS-
PORT NI BIL ZA
STEČAJ
Z nakupom dela premoženja
bivšega Agrotransporta so oživele
nekatere govorice, s katerimi
Franc Gojčič na kratko in hitro
opravi. Nekateri mu namreč želijo
naprtiti krivdo za stečaj tega nek-
danjega ptujskega prevoznega
podjetja, v katerega ga je prinesel
ukrep družbenega varstva in v ka-
terem je bil le pol leta, odšel pa je,
ker ni uspel s svojo vizijo in
reševanjem težav Agrotranporta,
ki se je nekaj let po njegovem od-
hodu in pod drugim direktorjem
znašel v stečaju, ki še ni končan.
"Agrotransport ni bil za stečaj, v
stečaj ga je pahnila zavist nekate-
rih ljudi. Danes sem s svojim za-
sebnim biznisom naredil to, kar
mi v Agrotransportu ni uspelo.
Bilo je veliko težje, ker sem si mo-
ral vse izboriti na novo. Agro-
transport je imel vse in je zaradi
že omenjenih ljudi vse izgubil.
Prepričan sem, da bi Agrotrans-
port še danes živel, če bi mojo raz-
vojno vizijo podprli. Ne nazadnje
delam v transportu že več desetle-
tij. Ob tej priložnosti bi tudi rad
poudaril, da sta biznis in denar
edini politiki, ki me zanimata."
MG
Franc Gojčič, direktor
podjetja Goja, d.o.o.
Nekdanji Agrotransport z novo podobo in vsebino.
Foto: M. Ozmec
PREDSTAVITEV DIREKTNE PRODAJE
Kvalitetni izdellii
ter dober zaluželi
Za naše rojake, ki živijo v tujini, je značilno, da radi prenašajo
v naše okolje izkušnje in novosti tudi iz poslovnega življenja, šel
posebej če so sami uspešni, saj nikoli ne vedo, kdaj bo domo-
tožje po vrnitvi tako močno, da se bodo vrnili v Slovenijo. Nekaj J
podobnega razmišljata tudi zakonca Katica in Miran Mislovič,i
ki živita v Nemčiji in sta zelo uspešna podjetnika. Že devet let Ì
imata eno največjih mrež za prodajo nakita in kozmetike Multi- j
Level - Marketing.
Mladi poslovnež Miran Mislovič in njegova žena sta svojo prodaj- :
no mrežo pred kratkim prenesla tudi v Slovenijo in omogočila za-1
poslitev že 26 brezposelnim. In kaj je Muki - Level - Marketing?
To je način direktne prodaje in gospodarski strokovnjaki trdijo, da
bo v prihodnjih letih na ta način prodanih več kot 30 odstotkov|
blaga in storitev. |
ZAVRH / MAISTROVE PRIREDITVE SO SE POTRDILE
MAISTROV BOREC JOŽE JURANČIČ SE JE JAVNO ZAHVALIL ZAVRŠANOM in if
Kot smo v Tedniku že obširno
poročali, so bile tudi letos na
Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih
goricah Maistrove spominske pri-
reditve. Lepo so uspele, o tem ni
več nobenih dvomov, organiza-
torji so se potrudili in tudi v ne-
mogočih prostorskih razmerah
dokazali, da jim je spoštovanje
preteklosti in zgodovinskega spo-
mina velika obveznost.
Najprej je lenarški župan Slavko
Kramberger sprejel Maistrovega
borca Jožeta Jurančiča, sicer slo-
venskogoriškega rojaka, 95-letne-
ga čilega moža, ki je ponosno
prišel na Zavrh in se tam poklonil
spominu svojega vojskovodje.
Počaščen je bil, da je bil med red-
kimi še živečimi borci za severno
mejo, ki so se lahko poklonili
Maistrovemu spominu. Zahvalil
se je vsem organizatorjem za trud
in požrtvovalnost in poudaril, da
je bila vloga Maistra in njegovih
borcev izjemno pomembna in v
tistih težkih časih tudi usodna.
Slovenci tega prispevka ne smemo
pozabiti, je dejal Jurančič in pove-
dal nekaj zanimivih drobcev iz
lastnega doživljanja takratne zgo-
dovine.
Po sprejemu pri lenarškem
županu je bilo na Zavrhu veliko
zborovanje, ki se ga je udeležilo
nekaj visokih predstavnikov slo-
venske vojske, občine in Upravne
enote Lenart, občinskih svetni-
kov, predstavnikov kultm^nega in
javnega življenja in seveda veliko
domačinov iz Zavrha in Voličine.
V hladnem petkovem popoldnevu
so spremljali bogat kulturni pro-
gram, v katerem so nastopili pi-
halna godba Mol iz Lenarta,
Završki fantje in igralec Silvo Sa-
fran. Nato se je dogajanje preselilo
v dvorano kulturnega doma na
Zavrhu, v kateri je bila okrogla
miza o dr. Ožboltu Ilatmigu, le-
narškem kronistu in piscu zgodo-
vinskih povesti. Ob tej priložnosti
se je pobudnik Maistrovih prire-
ditev Aleš Arih zahvalil vsem, ki
so v preteklosti sodelovali pri or-
ganizaciji in simbolično izročil
spominsko knjigo iz zdaj zaprte
Maistrove spominske sobe pred-
sednici TD Zavrh Anici Fekonja.
To društvo bo odslej glavni orga-
nizator in usklajevalec prireditev.
V kulturnem delu drugega dela
programa so nastopili ženski ok-
tet iz Voličine in člani dramske
skupine KUD Ivan Cankar iz Ju-
rovskega Dola, ki so predstavili
nekaj odlomkov iz dramatizirane
povesti Črni križ pri Hrastovcu.
To je najbolj znano delo, ki ga je
napisal dr. Ožbolt Ilaunig.
Letošnje prireditve so sklenili z
dobrimi željami, da bi jim do pri-
hodnjega leta država le prisluhni-
la in da bi skupaj rešili status Mai-
strove spominske sobe in kultiu--
nega doma na Zavrhu. Za
nameček pa so v lovskem domu v
Voličini pripravili še sproščeno
dnižabno srečanje.
M. Toi
hÇIDRIÇEV^M^^OWRN^^^^^^^^^^I
V petek, 21. novembra je minilo 43 let od pričetka proiz-
vodnje v nekdanji Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem,
današnjem TALUM - u. V kolektivu z okoli 1.400 zaposleni-
mi, ki je najmočnejši industrijski dejavnik na širšem ptuj-
skem območju so s prireditvami ob tovarniškem prazniku
pričeli že v soboto 15. novembra, ko si je na tradicionalnem
dnevu odprtih vrat proizvodne in upravne prostore Taluma
ogledalo blizu 100 obiskovalcev. V četrtek, 20. novembra je v
kidričevski restavraciji potekalo tradicionalno srečanje, ki
se ga je udeležilo blizu 500 od okoli 1200 upokojenih sodel-
avcev, osrednja proslava pa je bila na sam prazničen dan, ko
so štirim sodelavcem izročili najvišja priznanja Taluma - 4
zlate metulje.
Zbrane sodelavke in sodelavce je
v petek popoldne na osrednji
proslavi v kidričevski restavraciji
nagovoril glavni direktor družbe
Danilo Toplek. Že v uvodu je
ugotovil, da ni pravega razloga za
dolge govorance, zato je v krat-
kem   nagovoru   opozoril   na
uspešno dokazovanje kvalitete
Talumovih proizvodov in celot-
nega servisa na vsebolj zahtevnih
evropskih trgih. Povedal je, da je
ves poslovni proces podrejen za-
dovoljevanju kupcev, saj se zave-
dajo, da je to edini pravi način za
preživetje in nadaljni razvoj. Pri
tem seveda ne gre pozabiti na pri-
zadevanja za zniževanje stroškov
proizvodnje, kjer po njegovem
mnenju še niso dosegli kar bi mo-
rali, niti vsega kar so si zadali. Ne-
katerim se je pač včasih težko pos-
loviti od starih navad, oziroma
razvad Poudaril pa je da vsega kar
so dosegli ne bi bilo brez velikega
truda vseh zaposlenih.
Opozoril je tudi na dejstvo, da
proces lastninjenja Taliuna ne po-
teka tako, kot so si želeli in zasta-
vili, ter na možnosti integracijske-
ga procesa, kajti po njegovih bese-
dah je vse manj prostora za proste
strelce.
Štirim najbolj zaslužnim sodel-
avcem so izročili najvišje delovne
nagrade Taluma. Zlatega metulja
za življensko delo je prejel Ivan
Kosi, ki se je v družbi zaposlil leta
1968 kot ključavničar. Z njegovim
interesom in ob dodatnem izo-
braževanju se je zahtevnost njego-
vih del nenehno stopnjevala, tako
da danes z veliko samoiniciativ-
nostjo in izboljšavami vzdržuje
naprave v obratu izparilnikov. Ža
uspešno delo v zadnjem obdobju
pa so Zlate metulje prejeli še Iva-
na Banič - Krajnčevič, ki že vrsto
let uspešno vodi, oziroma sodeluje
pri najpomembnejših razvojnih
projektih Taluma, Olga Sagadin,
ki ji kot uspešni izvozni referentki
gre velik del zasluge, da je Talum
v kratkem času pridobil status
pooblaščenega izvoznika, ter Ja-
nez Šterbal, ki se je v zadnjem
času uspešno angažiral na progra-
mu zmanjšanja poškodb pri delu,
uvajanju osvežilnih napitkov za
delavce, ter pri pripravi doku-
mentacije za pridobitev dovoljen-
ja za opravljanje strokovnih nalog
iz varstva pri delu.
Za 30 - letno zvestobo Talumu je
direktor družbe Danilo Toplek
izročil tudi jubilejne listine
osmim sodelavcem: Milanu
Tkalčecu, Stanku Horvatu, Marti-
nu Čušu, Bojanu Potočniku, Dra-
gu Muršecu, Ivanu Kosi ju, Stane-
tu Lobodi in Albini Miurko.
M. Ozmec
Zlate metulje Taluma so letos prejeli (od leve) Ivan
Kosi^ Ivana Banič Krajnčevič, Olga Sagadin in Ja-
nez Sterbal.
Za 30 ietno zvestobo kidričevski tovarni je direktor
Danilo Toplek osmim sodelavcem izročil jubilejne
listine. Foto: M. Ozmec
TEDNIK - 27. NOVEMBER 1997
AKTUALNO -15
PTUJ / OSMO ZASEDANJE OTROŠKEGA PARLAMENT
Dobri odnosi se skrivah v snih
v veliki dvorani Narodnega doma na Ptuju so se minuli
četrtek ponovno srečali mladi parlamentarci iz skoraj vseh
osnovnih šol s ptujskega območja. Osmo zasedanje otroškega
parlamenta je ponovno pripravilo ptujsko Društvo prijateljev
mladine ob pomoči Centra interesnih dejavnosti, letošnji
parlament pa je potekal na temo Odnosi med vrstniki. Mladi
parlamentarci so prišli na zasedanje dobro pripravljeni s pla-
kati in zloženkami, na šolskih urah in zasedanjih pa so že
prej pripravili izhodišča za skupno srečanje. Letošnji otroški
parlament je vodila Danila Jurgec s Centra za socialno delo
Ptuj.
Najglasnejši so bili v skoraj
treh urah zasedanja znova osnov-
nošolci, ki so se s problemi odno-
sov med učenci že soočili na šol-
skih parlamentih, zato so tokrat
med vrstnike le posredovali
mnenje svoje šole, potem pa so se
vključili tudi v razpravo. Na
šolah so o letošnji temi veliko
govorili v oktobrskem Tednu
otroka, nekako pa naj bi bila
tema nadaljevanje lanskoletne,
ki je govorila o pravicah otrok in
o (ne)urejenosti otroških igrišč,
predvsem v mestu. Nevenka
Gerì, članica DPM Ptuj, je
spomnila na lani zastavljena
vprašanja in podane pobude
vodstvu mestne občine Ptuj:
kdaj bodo ob Dravi ponovno ure-
dili športni park za otroke in
kdaj bo Ptuj dobil napovedano
drsališče. Ampak pričakovanja
so bila prevelika, kajti od pred-
stavnikov mestne oblasti ni bilo
slišati niti enega samega odgovo-
ra na vprašanja, kljub temu da so
bili (vsaj v prvem delu zasedanja
otroškega parlamenta) med otro-
ki Ivan Vidovič, vodja oddelka
za družbene dejavnosti, in Stane
Napast, vodja oddelka za okolje
in prostor, ter še nekateri. Brez
odgovorov je lanski otroški par-
lament brez pravega pomena,
kajti osnovnošolci so na odgovo-
re čakali leto dni, nekaterim pa
se ni bilo vredno niti oglasiti.
Zato pa gre pozdraviti nedavno
akcijo Društva prijateljev mladi-
ne in Centra interesnih dejav-
nosti, ki sta skupaj organizirala
dražbo umetniških del in tako
zbrala skromno, a pomembno
vsoto denarja za napovedano
gradnjo športnega igrišča ob
Ј)шљ.^.,^ ........________._____________
KDO JE
NASILNEŽ
Mladi parlamentarci so se letos
ukvarjali z vprašanjem dobrih in
slabih odnosov med vrstniki, ki
vsaj po nekaterih pripovedovanj-
ih naj ne bi bili tako slabi, čeprav
se prevečkrat pojavi nasilje na
šoli. Predstavniki OS Ljudski
vrt so dejali, da se otroci prvič
srečajo z vrstniki že v vrtcu, po-
tem pa se skupna pot nadaljuje v
šoli, zato bi se morali potruditi,
da bi bili odnosi čim boljši. Prav
zato so v zadnjem času več nare-
dili za prijateljstvo na šoli, za
zaupanje, sporazumevanje. Ses-
tavili so zloženko in uvedli "obu-
pano" škatlo, v kateri zbirajo vse
predloge, kako popraviti odnose
med učenci. Tudi na OŠ Mladi-
ka so iskali rešitve za boljše od-
nose med vrstniki, na parlamen-
tu pa so poudarili, da bi morali
biti učenci strpni in želeti vsako-
mur samo dobro, predvsem pa bi
se morali za vsako spremembo
pri odnosih potruditi sami pri
sebi. Hajdinski osnovnošolci so
oblikovali skupno misel, da do-
bre odnose nosimo le v srcu, na
OŠ Breg pa so mnenja, da mora-
jo učenci predvsem zaupati vase
in ohraniti optimističen pogled
na prihodnost. Tudi na OŠ
Destrnik, Majšperk, Grajena,
Žetale, Cirkulane, Zavrč, Vi-
dem in še kje, smo slišali, da se
učenci trudijo narediti več za
boljše razumevanje med vrstniki,
vendar imajo pri tem kar preveč
težav in ovir, ki so jih tokrat iz-
postavili. Na nasilje na šoli so
spomnili Kidričani, skupaj pa so
potem mladi parlamentarci po-
skušali ugotoviti značilnosti na-
silneža in najti odgovor, kako
mu pomagati.
Sicer pa mimo pravic otrok
tudi tokrat niso šli, ena od mla-
dih parlamentark je glasno pove-
dala, da se imajo otroci pravico
zmotiti, kar v deklaraciji o otro-
kovih pravicah ni zapisano. Z
Danilo Jurgec so prišli tudi do
sklepa, da je nasilja na šolah pre-
cej, vsi skupaj pa si bodo prizade-
vali, da bodo več naredili za
boljše odnose med vrstniki,
čeprav ti niso tako zelo slabi. To
skupno ugorovitev osmega
otroškega parlamenta na Ptuju
bodo mladi parlamentarci pred-
stavili na zasedanju državnega
otroškega parlamenta v Ljublja-
ni; tam pa bo osnovnošolce iz
mestne občine Ptuj zastopal
osmošolec Matej Serdinšek z
OŠ Hajdina.
Tatjana Mohorko
KAJ SI ZELIIO
OTROCI?
Ljubezni, varnosti, sreče,
prijateljstva, zaupanja,
varnosti, pozornosti,
strpnosti, razumevanja,
pomoči, spoštovanja,
iskrenosti, mini, enako-
pravnosti, dobrih odnosov,
pogovora med vrstniki,
otroških delavnic, šolsldh
plesov, več pogovorov in
krožkov, klub mladih in
mnogo več druženja z
vrstniki.
ORMOŽ / OTROŠKI PARLAMENT
Odnosi mecí vrstnild
v ponedeljek se je na pobudo Občinske zveze prijateljev mla-
dine Ormož v prostorih ormoškega gradu dogajal malce ne-
navaden sprejem. Župan Vili Trofenik je sprejel 21 mladih
parlamentarcev iz vseh osnovnih šol v občini in iz šole Stan-
ka Vraza. Učenci so prišli v spremstvu mentorjev in ravnatel-
jev, župan pa jim je namenil običajen protokol. Od obveznega
rokovanja in drobnih vljudnostnih vprašanj, do nagovora v
katerem je povedal, da so bili na podoben način v Ormožu
sprejeti številni visoki gostje, veleposlaniki, ministri, po-
membni občani in gostje, pa vse do pozorne pogostitve.
Mladi gostje so si nato ogledali
še ostale prostore in zasedli svoje
prostore v sejni dvorani, kjer si-
cer zaseda občinski svet. Pred-
sednica OZPM Jasna Munda je
nagovorila zbrane in se zahvalila
za možnost zasedanja v grajski
dvorani. To gesto pa je ocenila
kot znak, da jih jemljejo kot po-
memben dejavnik družbe. Nato
pa je otroke vpeljala v oblikovan-
je parlamenta. V otroškem parla-
mentu so imela glavno besedo
dekleta: Jožica je bila županja,
Mateja pa predsednica parla-
menta. Predstavniki posameznih
šol so podali poročila o delu na
svojih šolah. V skladu s temo
Odnosi med vrstniki so opozorili
na različne probleme. Priznali
so, da je kriza sporazumevanja
med učenci, da se starejši učenci
pogosto tudi fizično znašajo nad
manjšimi, rešitev pa so videli
predvsem v pogovoru in tudi v
vključevanju centra za socialno
delo. Povedali so, da je treba
vrstnika ceniti po njegovi no-
tranjosti in ne po obleki, ki jo
nosi. Ugotovili so, da je učni
uspeh pogosto merilo dobrih ali
slabih odnosov v razredu. Izpos-
tavili so problem učencev s
slabšim učnim uspehom in tis-
tih, ki se zaradi osebnih težav ali
neprilagodljivosti držijo vedno
po strani. Mateja je sejo vodila
izjemno suvereno in tudi sicer bi
marsikateremu mlademu govor-
niku starejši "kolegi" lahko le za-
vidali. Najbolj prepričljiva pa je
bila Petra Štrman, učenka OŠ
Ormož, ki so jo zbrali za svojo
predstavnico, ki bo odpotovala
na otroški parlament v Ljublja-
no. Deklica je se je suvereno za-
hvalila za izkazano zaupanje.
Učencem je v njihovih raz-
mišljanjih pomagal gost parla-
menta psiholog mag. Franci
Prosnik, ki je otroke poučil o
umetnosti nastopanja in po-
skušal razbiti začetno tremo.
Zaključke parlamenta^ pa je pov-
zel psiholog Marjan Skvorc. Da
pa je parlament potekal še bolj
svečano, so učenci OS Središče
ob Dravi pripravili kratek kul-
turni program.
Organizacija prvega otroškega
parlamenta v Ormožu je le ena iz-
med aktivnosti ZPM. Ob 1. de-
cembru, dnevTi boja proti AIDSU,
hodov Omrožu postavili kondo-
mat, sredstva zanj pa so že zbrali
pri številnih sponzorjih. Seveda
pa se pospešeno pripravljajo na
decemberske aktivnosti, saj so
prazniki že skoraj pred vrati.
vki
Takšen sprejem so doživeli mladi parlamentarci.
ZDAJ V KULTURI
•MDestrničan
Aleš Šteger izdal
zbirko Kašmir
Kašmir je naslov nove pe-
sniške^ zbirke študenta
Aleša Štegerja iz Destrni-
ka. Zbirko je izdala Nova
revija v ediciji Samorog, ki
se Je že predstavila na
letošnjem knjižnem sejmu
v LJubljani, kjer so Jo pro-
glasili za najlepše
opremljeno zbirko na sej-
mu. Aleš Šteger Je na Ptuju
svoje nove pesmi že pred-
stavil, in sicer prejšnji te-
den v prostorih Zveze kul-
turnih društev oziroma
Teatra III. Ob tem Je bila v
istih prostorih postavljena
tudi razstava akademske-
ga slikarja Dušana Fišerja z
naslovom Zgoščanje. Ab-
solvent primerjalne
književnosti na Filozofski
fakulteti v LJubljani Aleš
Šteger je nase opozoril že
pred dvema letoma, ko Je
bil njegov pesniški prvenec
Šahovnica ur ocenjen kot
najboljši prvenec leta na
knjižnem sejmu v Ljubljani.
Mostovi
Ptuja v Ljubljani
Sociologinja Tjaša Mrgole
Jukič Je ob dokončanju
tretjega ptujskega mostu
postavila razstavo Mostovi
Ptuja, v kateri je prikazala
zgodovino Ptuja s poudar-
kom na njegovih mostovih
od let pred našim štetjem
pa do danes. Z razstavo,
po kateri Je kasneje posne-
la še krajši dokumentarni
film. Je gostovala že v mari-
borskem arhivu, Jutri pa jo
bodo odprli v Arhivu Repu-
blike Slovenije v Ljubljani.
Razstavo bo odprl ptujski
župan Miroslav Luci, ob tej
priložnosti pa bo zapela
Neca Falk.
Čudežni zaboj na
otroški festival
OJ čudežni zaboj, otroška
predstava ptujskega gle-
dalšča, ki Jo Je režiral
Ptujčan Peter Srpčič, bo ta
petek gostovala v Kopru, v
nedeljo bo nastopila na 5.
festivalu otroških predstav
poklicnih gledališč in gle-
daliških skupin za nagrado
"zlata paličica 1997" v
LJubljani. Festival se je
pričel 8. novembra in bo
trajal do 20. decembra, ko
bodo podelili zlato paličico
najbolji predstavi. Na Festi-
valu sodeluje 10 predstav
iz vse Slovenije, Trsta in
Češke. Naslednji teden bo
predstava OJ, čudežni za-
boj ponovno igrala za
domače šolarje, in sicer si
Jo bodo 1. decembra ogle-
dali osnovnošolci iz Rogat-
ca in Žetal.
•M
Adrin koncert uspel
Minuli teden Je dobrodelna
organizacija Adra Ptuj or-
ganizirala koncert skupine
Agape iz zagreba, ki Je
povsem napolnil refektorij
minoritskega samostana.
Skupina Agape, ki Je
pričela delovati leta 1983,
neguje in izvaja duhovno
glasbo. Izdala Je že kasete
in zgoščenko ter gostovala
v Nemčiji, Italiji, Avstriji in
na Madžarskem.
Zbrala: Milena Zupanič
Aleš Šteger
BRALCI SPRAŠUJEJO ...
... TEDNIK IŠČE ODGOVORE
Koliko nas /e
v naši eetrti?
Iz mestne četrti Breg
sprašujejo, koliko je v njihovi
četrti prebivalcev. Odgovor
smo poiskali kar za vse četrti
skupaj, če bi morda še koga za-
nimalo.
Število prebivalcev se vsak
dan spreminja iz različnih
vzrokov (rojstvo, priselitev,
odselitev, smrt). Točne podat-
ke lahko vsak dan med ted-
nom dobimo na Upravni enoti
Ptuj. V Mestni občini Ptuj je
devet mestnih četrti in največ
prebivalcev ima Ljudski Vrt
(6278), nato pa po vrsti Center
(4326), Markovci (4013), Haj-
dina (3876), Breg (3596), Ro-
goznica (3485), Jezero (2431),
Grajena (2090), Panorama
(1927). Tako nas je v celotni
Mestni občini Ptuj 32022.
Štipendijsko
zavarovanje
Na nas so se obrnili nekateri
bralci, ki so del svojega živl-
jenja preživeli v tujini. V za-
hodnih deželah, predvsem pa
v Ameriki, starši začnejo
varčevati za študij svojih otrok
že pri njihovem rojstvu. Zani-
malo jih je, ali ima tudi pri nas
katera od bank ali zavaroval-
nic takšen program, da je to
mogoče.
Odgovor na to vprašanje smo
našli samo v eni ustanovi pri
nas. V Zavarovalnici Triglav
so ta program začeli v
letošnjem letu. Štipendijsko
zavarovanje je namenjeno
vsem tistim, ki želijo in hočejo
otroku dati možnost izbire
izobrazbe in s tem poklica po
meri otroka. Pri tem zavaro-
vanju so zavarovanci običajno
starši, stari starši, botri ki
plačujejo premijo in s tem ust-
varjajo sredstva, iz katerih se
po dogovorjenem datumu za
dogovorjeno obdobje upra-
vičencu izplačuje süpeiidüa.
Bistvena prednost štipendij-
skega zavarovanja, po kateri se
še posebej loči od rentnih
varčevanj v bankah, pa je ta,
da je otrokom zagotovljena šti-
pendija tudi v primeru, če za-
varovanec umre in ne uspe
vplačati vse premije.
V osnovi ločijo dve vrsti šti-
pendijskega zavarovanja: z
mesečnim plačevanjem zava-
rovalne premije ali z enkrat-
nim plačilom zavarovalne pre-
mije. V primeru štipendijske-
ga zavarovanja z enkratnim
plačilom zavarovalne premije
se lahko odločite za takojšnji
ali pa za odloženi začetek iz-
plačevanja štipendije. Naj-
nižja pristopna starost zavaro-
vanca je lahko 18, najvišja pa
65 let. Zavarovanje se lahko
sklene tako, da zavarovanec po
poteku dobe plačevanja premi-
je ne bo starejši od 75 let. Naj-
krajša doba plačevanja
mesečne zavarovalne premije
je 5 let, najdaljša pa 18 let.
Najkrajša doba izplačevanja
štipendije je 3 leta, najdaljša
pa 10 let.
Primer: Mlad zakonski par
želi zagotoviti svojemu novo-
rojenčku mesečno štipendijo v
višini 200 DEM v tolarski pro-
tivrednosti za čas trajanja šti-
riletnega visokošolskega štu-
dija. Do začetka študija je še
18 let. Mesečna premija znaša
34,92 DEM v tolarski proti-
vrednosti (brez prometnega
davka).
Vse.o to varčevanje je z na-
menom, da bodo upravičenci
do tega denarja nekoč študira-
li. Če pa ne namerava študira-
ti, se mu ta denar v dogovorje-
nem roku vseeno izplačuje, saj
gre pri štipendijskem zavaro-
vanju pravzaprav za rentno
varčevanje za nekoga drugega
preko zavarovalnice.
Nekatere druge podrobnosti
lahko izveste v predstav-
ništvih Zavarovalnice Triglav
(v Ptuju na primer na Rogoz-
niški C. 4, 778-613).
Milan Krajne
IKUI^TUJSKII^TUDENTOÌ^^
Prvo letošnje potopisno preda-
vanje nas bo jutri, v petek, 28.
novembra, ob 18. uri v dvorani
gasilskega doma v Ptuju
(Natašina pot l/a) popeljalo v
daljno Brazilijo. V svet sambe in
kave nas bo ob izbranih diapozi-
tivih popeljal geograf Vili Pod-
goršek. V Ptuj redko zaidejo pre-
davatelji, ki so prepotovali naj-
večjo državo Južne Amerike s
strokovnimi očmi ter svoja vi-
denja in doživetja prenesli na
diapozitive. Zato nikakor ne za-
mudite edinstvene priložnosti
srečanja z daljno Brazilijo, na
predavanje pa povabite tudi pri-
jatelje, sorodnike in znance.
ooo
Poleg potopisnih predavanj pa
smo v KPS pripravili še celo
vrsto drugih aktivnosti, namen-
jenih članom kluba. Tako vas
med drugim v naslednjih dneh
vabimo, da se udeležite tehle dej-
avnosti:
- v soboto, 29.11., ob 20. uri vas
v sodelovanju s kinom Ptuj vabi-
mo na ogled filmske predstave
George iz džungle. Rezervacije
vstopnic sprejemamo danes med
16.30 in 19. uro, na tel. 777-385.
Vstopnice prevzamete najkasneje
pol ure pred pričetkom predsta-
ve;
- v nedeljo, 30.11., organizira-
mo ogled predstave Striček Van-
ja v SNG Maribor. Predstava se
bo pričela ob 16.30 uri, vstopnice
pa lahko prevzamete jutri, v pe-
tek, 28.11., med 13. in 15. uro v
pisarni Centra interesnih dejav-
nosti, Vošnjakova 5;
- v ponedeljek, 1.12., pa vas va-
bimo na mega koncert D.
Balaševiča v haio Tivoli v
Ljubljani, za katerega je ostalo še
nekaj prostih vstopnic ter jih
lahko prevzamete po senzacio-
nalni ceni 1.500 tolarjev na isti
lokaciji in terminu kot vstopnice
za predstavo v SNG Maribor.
Upam, da boste v pestri ponud-
bi našli nekaj tudi zase ter si tako
popestrili študentsko življenje.
Število vstopnic za posamezne
prireditve je omejeno, zato pri
vsaki aktivnosti pohitite^ s prija-
vo, hkrati pa poslušajte Študent-
sko oddajo radia Ptuj vsako so-
boto med 21. in 22. uro, kjer
bodo posredovani vsi na-
tančnejši podatki o aktivnostih
Kluba ptujskih študentov!
UOKPŠ
16 - OD TOD IN TAM
27. NOVEMBER 1997 - TEDNIK
OD TDD in tam
РТШф
Ob tednu Karitas
dobrodelni koncert
Tudi Karitas ptujske in zavrske
dekanije se je priključil vsesloven-
ski akciji ob tednu Karitas. Poleg
tega, da lahko v teh dneh oddate
svoje prostovljne prispevke v vseh
trgovinah, so organizirali dobro-
delni koncert, ki bo v petek ob 19.
uri v refektoriju minoritskega sa-
mostana v Ptuju. Nastopili bodo:
mešani pevski zbor sv. Viktorina
iz Ptuja, oktet iz Dornave, mešani
pevski zbor Ruda Sever iz
Gorišnice, varovanci zavoda dr.
Marijana Borštnarja iz Dornave in
moški pevski zbor Alojz Strafela iz
Markovcev. Izkupiček koncerta bo
v celoti namenjen v karitativne na-
mene.
MS
JURŠINCI%
Danes seja
občinskega sveta
Svetniki občine Jiuršinci se bodo
danes ob 17. iu:i sestali na no-
vembrski seji sveta in razpravljali
o realizizaciji občinskega plana in
o finančnem stanju občine. V
obravnavi imajo predlog financi-
ranja odbora za požarno varnost,
razpravljali naj bi tudi o povišanju
plače tajniku občine, s posebnim
sklepom pa naj bi določili še ceno
za uporabo (najem) mrliške vežice.
Poleg poročila o delu Šolskega
centra Ptuj za lansko in letošnje
šolsko leto imajo jtiršinski svetni-
ki na dnevnem redu tudi odlok o
razveljavitvi odloka o taksi za ust-
varjanje odpadkov in povračila za
izkoriščanje in rabo pitne vode v
občini, sprejeli pa naj bi še sklepe o
valorizaciji vrednosti takse.
TM
GORIŠNICA •
Jutri bo zasedal
občinski svet
Bodoča gradnja poslovno-stano-
vanjskega objekta v občini
Gorišnica bo samo ena pomemb-
nejših točk na seji občinskega sve-
ta, ki je napovedana za jutri, začeli
pa jo bodo ob 17. lu-i. Svetniki
bodo tokrat več časa namenili iz-
dajanju občinskega glasila, za ka-
terega morajo sprejeti še ime, ne-
kaj sklepov in pridobiti dovoljenje
za izdajanje na ministrstvu za kul-
tiu-o.
Sicer pa imajo tokrat na dnev-
nem redu tudi osnutek pravilnika
o pogojih in merilih za dodelje-
vanje socialnih stanovanj v najem,
obravnavali bodo poročilo odbora
za gospodarstvo in sprejeli sklep o
javnih delih za prihodnje leto.
Gorišniški svetniki bodo govorili
tudi o bodoči organiziranosti lju-
biteljske dejavnosti in o sedežu
območne izpostave, zato naj bi to-
krat imenovali svojega predstavni-
ka v svet, govorili pa naj bi še o
osnutku odloka o komimalni tak-
si.
TM
ORMOŽ •
Razstava malih
Hvali
v prostorih Mercatorja Ograda
Ormož bodo jutri odprli tridnevno
razstavo malih pasemskih živali.
To je že 2. občinska razstava
domačega društva rejcev, ki
pričakuje, da bo na ogled okrog
800 živali. Jutri jih bo ocenila po-
sebna komisija in odločila, kdo je
najlepši oziroma najbližje stand-
ardom predpisane pasme. Razsta-
va bo odprta od 8. do 19. ure, v ne-
deljo pa le do 16. Organizatorji si
želijo, da bi si živali ogledalo
čimveč obiskovalcev, predvsem pa
otrok, zato so se določili za mini-
malno vstopnino.
vki
РТШЏ
Kmalu odprtje
mednarodne
razstave
pasemskih mačk
Organizator letošnje že 39. med-
narodne razstave pasemskih mačk
na Ptuju je Felinološko društvo
Lenart, ki združuje gojitelje mačk
v Podravju in Pomiuiu. Na Ptuju
bodo po dveh letih razstavo mačk
znova pripravili v športni dvorani
Mladika, odprli pa jo bodo v ne-
deljo, 7. decembra ob 10. tu-i.
Odprta bo samo en dan (do 18.
ure), na njej pa bodo predstavili
kar 250 pasemskih mačk razstavl-
jalcev iz Avstrije, Italije, Nemčije,
Češke, Hrvaške in Slovenije. Po
znanih mednarodnih pravilih
F.I.F.e bodo organizatorji razstave
vse razstavljalce, ljubitelje in goji-
telje muc o vseh živalih na razstavi
seznali s katalogom, posebej za to
razstavo pa jim je uspelo najti tudi
nekaj sponzorjev. Razstavljene
muce bo ocenjeval tudi sodniški
zbor v sestavi sodnikov iz Češke,
Slovaške, Belgije in treh sloven-
skih sodnikov.
TM
РТШф
Problematika
kompostiranja v
Sloveniji
Pojetje Čisto mesto, ki se je v
centru za ravnanje z odpadki v
Brstju pred kratkim pričelo ukvar-
jati tudi s kompostiranjem, je pri
svojem enoletnem delu naletelo na
veliko zanimivih ugotovitev,
vprašanj in problemov, ki
spremljajo to dejavnost. Zaradi
tega, pa tudi ker je za racionalno
ravnanje z odpadki iz gospodinj-
stev in nekaterih vej gopodarstva
kompostiranje nujno potrebno,
pripravljajo danes, v četrtek, 27.
novembra ob 10. uri v Narodnem
domu na Ptuju okroglo mizo z
naslovom PROBLEMATIKA
KOMPOSTIRANJA V SLOVE-
NIJI. Nanjo so povabili strokovn-
jake imiverz, organizacij, ki se
ukvarjajo s kmetijstvom in druge
strokovnjake. Med drugim na bi
sodelovali dr. Perdih, dr. Amon,
mag. But, dr. Simončič, dil. ing.
Rok Mihelčič in drugi. Razpravl-
jali naj bi o vlogi kompostiranja in
njegovih proizvodih v kmetijstvu,
o tehhnologiji kompostiranja, ter
o vlogi države in lokalnih skup-
nostih pri ločenem zbiranju od-
padkov.
•OM
KIDRIČEVO •
Danes o oskrbi s
toplotno energijo
člani sveta občine Kidričevo naj
bi na svoji 27. redni seji, danes, v
četrtek, 27. novembra ob 17. uri
med drugim razpravljali o rebalan-
su proračima za leto 1997. Po hi-
trem postopku naj bi sprejeli od-
lok o načinu opravljanja gospodar-
ske javne službe oskrbe s toplotno
energijo iz daljinskega ogrevanja
na območju občine Kidričevo.
Med drugim naj bi imenovali od-
govornega tu-ednika glasila Ravno
polje, člane v svet Osnovne šole
Boris Kidrič Kidričevo, člana v
sklad RS za ljubiteljsko kulturno
dejavnost, ter člane inventurne ko-
misije. Razpravljali naj bi tudi o
spremembah in dopolnitvah pros-
torskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana občine Ptuj za
območje Občine Kidričevo, o od-
loku o komtmalni taksi za investi-
cije za zagotavljanje preskrbe pebi-
valcev s pitno vodo in še o čem.
-OM
PTUJIN
OKOLICA •
Vama zimska
voirya
Na prvi sneg, ki je konec minule-
ga tedna zagodel voznikom, mnogi
udeleženci v prometu niso bili pri-
pravljeni, zaradi tega se je pripetilo
večje število prometnih nesreč. In
ker se v zimskih mesecih zaradi
poslabšanih voznih in drugih raz-
mer število prometnih nesreč
običajno povečuje, so v skrbi za
večjo varnost udeležencev v cest-
nem prometu na območju Uprave
za notranje zadeve Maribor pripra-
vili preventivno akcijo VARNA
ZIMSKA VOŽNJA. Z akcijo so
pričeli že minuli ponedeljek 24.
novembra, v teh dneh jo bodo še
intenzivirali, sklenili pa jo bodo
zadnji dan letošnjega leta 31. de-
cembra 1997. Kot je povedal načel-
nik UNZ NMaribor Milan Čuš, je
temeljni namen akcije kontrola
motornih vozil, da bi ugotovili ali
so tehnično sposobna za zimsko
vožnjo. Poseben podarek dajejo
kontroli zimskih pnevmatik, iz-
pravnosti luči, brisalcev in druge
zimske opreme. Cilj akcije je tudi
opozoriti udeležence v prometu,
da je za varno udeležbo v spremen-
jenih voznih razmerah, snegu, po-
ledici in megli, zelo pomembna
oprema vozil. Na to opozarjajo
tudi zloženke, ki jih policisti delijo
udeležencem v prometu. Na
majnše pomankljivosti na vozilih
policisti samo opozarjajo, večje pa
tudi kaznujejo.
-OM
PTUJ%
Strokovna
konferenca
združene liste
v Narodnem domu v Ptuju bo v
soboto, 29. novembra, strokovna
konferenca Združene liste social-
nih demokratov pod naslovom
"Priložnosti slovenskega
podeželja". Ni naključje, da so jo
pripravili v Ptuju. Že ob majskem
obisku v Ptuju je predsednik
Združene liste Borut Pahor napo-
vedal to možnost. Eden od
ključnih, vendar ne edini element
nove strategije ZLSD, je njen od-
nos do podeželja. "Mislim, da se
lahko na Ptujskem oziroma v tej
regiji s tem problemom najbolj
poistovetite. Element razvoja
podeželja je ključen tudi za razvoj
Ptuja kot regionalnega središča.
Podeželje poskušamo postaviti v
dimenzije prihodnosti, v luči
našega članstva v Evropski imi j i,
pokazati slovenskemu kmetu in
vsem, ki živijo od podeželja, kje vi-
dimo priložnosti in izzive".
Na podeželju živi polovica slo-
venskega prebivalstva, ki jim je
potrebno zagotoviti kakovostno
življenje. Zato je konference izziv
za vse, ki so s tem vprašanjem po-
vezani, od županov naprej do uni-
verze in še koga.
MG
ANSAI№EL TORNADO IZ PTUJA
Za glasbenike smo že nekako navajeni, da so nekaj časa v središču pozornosti nekateri
in potem spet drugi. Največkrat si katere skupine nekaj časa še posebej želimo zaradi
kakšne pesmi, ki postane med ljudmi zelo priljubljena. Ansambel Tornado deluje že od
leta 1972 in pred nekaj leti so fantje v sedanji zasedbi ponovno začeli delovati. Mnogi se
jih verjetno še spominjate, ko so spremljali znanega АШја Nipiča in so do leta 1995 bili
njegovi muzikantje.
Fantje so se odločili, da gredo
svojo glasbeno pot. Jože Krajne,
ki je vodja skupine, je povedal, da
zdaj največ pozornosti posvečajo
temu, da bi v kratkem posneli
lastno kaseto in zgoščenko. Ne-
kaj poleta jim je dala tudi tretja
nagrada občinstva na letošnjem
festivalu v Cerkvenjaku, saj je
tako publika potrdila, da spreje-
ma njihovo glasbo. Tudi v pri-
hodnje si bodo prizadevali, da
bodo igrali narodne in zabavne
skladbe, predvsem pa tiste, ki jih
bodo ustvarjali sami.
Nastopili so že v tujini,
predvsem v Švici, Liechtenstei-
nu in v Nemčiji, največ pa seveda
pred domačo publiko. Tako kot
vsi podobni ansambli tudi fantje
iz skupine Tornado poskrbijo za
humor in drugo, da se občinstvo
res zabava in da preživete noči z
njimi ostanejo vsem še dolgo v
spominu.
MS
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI  SEDEM (NE)POMEMBNIH PNI
kdo f e na¡vei¡i poražena?
Po nedeljskih volitvah in več
kot prepričljivi zmagi Milana
Kučana je nekdo zapisal, da bo
treba na "antikučana" očitno
počakati še nekaj časa - na nove
volitve, ko Kučan ne bo mogel
več kandidirati. Ugotovitev je si-
cer posrečena, ni pa nujno
točna. Slovenski volivci so se s
ponovno izvolitvijo Kučana
očitno opredelili za politiko, ki
simbolizira stabilnost in Izkl-
jučuje vsakršne ekstreme. Dejst-
vo, da je dobil za Kučanom naj-
več glasov ravno Janez Podob-
nik, ki je kot "graditelj političnih
mostov" v marsičem primerljiv s
Kučanom, pač govori o globlji in
trajneši zavezanosti slovenskih
volivcev do umirjene in nekon-
fliktne politike na Slovenskem.
Potemtakem ni nujno, da bi mo-
rala Sloveniaj po Kučanu dobiti
ravno antipod njemu.
ZMAGA
UMIRJENOSTI
Milan Kučan je na nedeljskih
volitvah (po ponedeljkovih
začasnih uradnih izidih) dobil
55,55 odstotka glasov. Za Jane-
za Podobnika je glasovalo 18,39
odstotka volivcev, za Jožeta Ber-
nika 9,48 za Marjana Cerarja
7,05 odstotka, za Marjana
Poljšaka 3,21 odstotkov, za To-
neta Peršaka 3,07 odstotka, za
Bogomirja Kovača 2,70 odstot-
kov in za Franca Miklavčiča 0,55
odstotka volilcev.
Tuji poročevaleci po volitvah
ugotavljajo, da so se Slovenci s
podporo Kučanu odločili za
"podporo kontinuiteti reform sis-
tema, procesom vključevanja
Slovenije v Evropo in zmerni in
strpni politiki. Kučana predstavl-
jajo kot "nosilca kontinuitete in
stabilnosti, kot človeka, ki je imel
vodilno vlogo pri prehodu Slove-
nije v tržno gospodarstvo kot člo-
veka, ki je Beogradu znal reči
ne". V tujih informativnih sredst-
vih poročajo tudi o "neuspelem
poskusu Kučanovih nasprotni-
kov Janeza Janše in Lojzeta Pe-
terleta, da bi izsilila sklicanje iz-
rednega zasedanja parlamenta
in sprejetje tako imenovanega lu-
stracijskega zakona, ki naj bi
Kučanu onemogočil opravljanje
predsedniške funkcije".
V tujem tisku ponatiskujejo
Kučanovo izjavo za agencijo
Reuter, v kateri je dejal, da bo
njegova glavna pozornost v nas-
lednjih petih letih usmerjena
včlanitvi Slovenije v Evropsko
unijo in krepitvi slovenskega go-
spodarstva, kar naj bi omogočilo
zaposlitev za vse Slovence.
V svoji prvi izjavi po ponovni iz-
volitvi za predsednika republike
je Milan Kučan dejal, da o svoji
politiki pravzaprav ne more go-
voriti, "ker gre za program te
države, ki je zaznamovan s pleb-
iscitno odločitvijo in z njegovim
nadaljevanjem, to pa je program
slovenske prihodnosti". Kučan je
dejal, da je vse, kar počne, zno-
traj tega in opozoril, da je pač
pristaš "trezne in umirjene politi-
ke". Kučan je poudaril, da država
"ne rabi konfliktov, razen tistih, ki
so produktivni, če gre res za po-
membne stvari, ki so povezane s
kršitvijo človekovih pravic, z us-
tavnim redom, s pravno državo,
če se pušča ljudi v njihovih sti-
skah same, če je država
neobčutljiva zanje. To so gotovo
kršitve, ki zahtevajo odločno be-
sedo. Jaz od nje nisem bežal, z
zanimanjem sem poslušal svoje
sokandidate, kako bi oni uredili
stvari. Pri tistih, ki ostajajo v poli-
tičnem življenju, pričakujem zdaj
polno podporo pri te vrste
odločnem nastopanju v javnem
in političnem življenju slovenske
države. Moja prva poteza bo, da
bom vse kandidate za predsed-
niški položaj povabil, nisem se
še odločil ali na kosilo ali na
večerjo, da bi se pogovorili".
Kar zadeva izid letos jih pred-
sedniških volitev paje Kučan de-
jal," da je bolj ali manj odraz bolj
strukturiranega političnega pros-
tora kot leta 1992, čeprav še ved-
no ni dokončno strukturiran." Ta-
krat je Kučan dobil 63,9 odstotka
glasov, opazno drugače pa so
bili razdeljeni tudi glasovi na stra-
ni desne in leve polovice poli-
tične scene. Med desnimi stran-
kami je tedaj najboljši volilni
uspeh dosegla Slovenska
krščanska demokracija (SKD),
katere kandidat Ivan Bizjak je do-
bil 21,15 odstotkov glasov. Tradi-
cionalno slab rezultat pa so na
prejšnjih in tokratnih volitvah do-
segli Drnovškovi liberalni demo-
krati.
KAZEN ZA
NEGATIVCE"
Milan Kučan je na vprašanje,
ali ni morda predlog lustracijske-
ga zakona kriv za to, da ni prišlo
do drugega kroga volitev, odgo-
voril: "Lustracijski zakon je po
moji oceni nepotreben, ker se
zato slovenska zgodovina ne bo
spremenila, razmerja se zato ne
bodo spremenila. Volitve so naj-
bolj demokratičen način
obračuna s političnimi nasprotni-
ki. Lustracija Sloveniji ne bi dala
nobenega novega delovnega
mesta, nobene nove štipendije,
nove velike socialne pomoči, niti
za korak bliže ne bomo EU in
Natu". Na vprašanje, kdo je naj-
večji poraženec letošnjih volitev,
je Kučan dejal, da ne vidi prave-
ga poraženca. "Zmagala je de-
mokracija, to pa je tudi najbolj
pomembno..."
Predsedniški kandidat z najs-
labšim odstotkom glasov je
Franc Miklavčič. Po soočanju z
rezultati je dejal, da ni zadovoljen
s svojim volilnim rezultatom.
"Pričakoval sem boljšega... V
času predvolilne kampanje sem
spoznal ostale protikandidate.
Za dva do tri izmed njih lahko
rečem, da so prazne glave, zato
se čudim, kako jim je narod zau-
pal toliko glasov..." Miklavčič pra-
vi, daje pričakoval zmago Milana
Kučana, "edino presenečenje, ki
nam ga je Kučan pripravil, je nje-
gova zmaga v prvem krogu. Pre-
pričan sem bil namreč, da bo
prišlo do drugega kroga. Da do
tega ni prišlo, je kriva tudi nee-
notnost pomladnih strank, ker na
volih/ah niso nastopile s skupnim
predsedniškim kandidatom."
Janez Podobnik, ki je dobil za
Kučanom največ glasov volilcev,
se je zahvalil svojim volivcem in
čestital Kučanu za njegovo po-
novno izvolitev. Dejal je, daje vo-
lilni rezultat priznanje njegovemu
delu in politični usmeritvi Sloven-
ske ljudske stranke (SLS). "Rad
bi povedal tudi to, da sem bil v
zadnjih dneh deležen nekaj neu-
pravičenih napadov s strani kan-
didatov, ki predstavljajo sloven-
sko pomlad, volilci pa so tiste, ki
so krenili v napad z negativno vo-
lilno kampanjo, nagradili tako,
kot so jih pač nagradili. Ne mis-
lim, da bi bil edino jaz pravi skup-
ni kandidat pomladnih strank.
Gre za to, na kakšen način stran-
ke predlagajo osebnosti, ki delu-
jejo povezovalno, ki gradijo pozi-
tivno klimo v državi. Osebno sem
tak politik in človek. Zato so volil-
ci mojo usmeritev tudi nagradi-
li..."
Delo v svojem povolilnem ko-
mentarju piše, da "bosta morala
predsednik socialdemokratov
Janez Janša in predsednik
krščanskih demokratov Peterle
poraz analizirati, drugače se jima
utegne zgoditi, da bosta to storili
njuni stranki. Sicer pa sta oba v
položaju, da se izjalovi, kar koli
že naredita. Volilno telo je bilo
zbegano in edini favorit je bil
pravzaprav dosedanji predsed-
nik države, pri katerem volivci,
tudi če se z njim politično ali dru-
gače ne strinjajo, vsaj vedo pri
čem so. Vsi drugi kandidati - Po-
dobnik, Bernik in Orar - niso
imeli dokončno izoblikovanega
jasnega političnega profila..."
Jak Koprive
TEDNIK - 27. NOVEMBER 1997
IZ NAŠIH KRAJEV - 17
ORMOŽ / TOVARNA SLADKORJA
im ßrmmmewpese |e mimo
v pogovoru s predsednikom uprave Tovarne sladkorja Ormož
Jurijem Dogšem smo izvedeli, da je spravilo sladkorne pese
skoraj že zaključeno, saj je večinoma že spravljena iz zemlje.
V tovarni je bilo doslej prevzeto 240.870 ton sladkorne pese s
povprečno digestijo 16,5 odstotka in povprečnimi primesmi,
ki znašajo letos 14,65 odstotka, kar je bistveno nižje kot v
lanskem letu.
V tovarni ocenjujejo, da bo pre-
voz pese v tovarno trajal še
kakšnih pet dni. Na skladišču
imajo še čez 40.000 ton pese, ki
čaka na predelavo. Predelava je
doslej potekala ugodno, tako da je
bilo predelanih čez 201.252 ton
sladkorne pese in iz katere je nas-
talo 29.092 ton sladkorja. Hektar-
ski donosi sladkorne pese so letos
dobri okrog 48 do 50 ton po.hek-
tar ju. Dobra kvaliteta in donos je
plod dobrega sodelovanja med
pridelovalci in strokovnimi
službami in izjemno dobre letine.
Sedaj se trudijo očuvati kakovost
sladkorne pese pri teh neugodnih
vremenskih razmerah, ki vplivajo
na tehnološko kakovost pese.
Za prihodnje leto že razmišljajo,
da bodo morali več napraviti na
logistiki spravila, ki je eno izmed
najpomembnejših opravil pri
zaključku pridelave sladkorne
pese. Razmišljajo o novih pristo-
pih in o novih prijemih. Kot zelo
uspešn pristop se je izkazal direk-
ten transport pese z njive v tovar-
no. Vendar pri povečanih
količinah in za naslednje leto
pričakujejo, da bo pese okroga
360.000 ton na 7.500 hektarjih, bo
potrebno logistiko spravila še na-
tančneje dodelati in potem se bo
vsakdo moral potruditi in spošto-
vati dogovorjeni plan spravila.
Jurija Dogša smo povprašali
tudi o tem, kako je zadovoljen z
odnosi s pridelovlci pese, zadru-
gami in pa prevozniki? Odgovoril
je: "Te odnose ocenjujemo kot do-
bre, v letošnjem letu nismo imeli
večjih težav. Razumemo nervozo
pridelovalcev, ki bi želeli čimprej
predati peso v tovarno vendar je
treba vedeti, da ima tovarna svoje
tehnične zmogljivosti, da s temi
maksimalnimi dnevnimi kapaci-
tetami obratuje od vsega začetka
kampanje.Okrog 300.000 ton pese
je potrebno enakomerno porazde-
liti in potem pripraviti plan spra-
vila. Pri tem je pomembno, da
prevozniki ta plan spravila
spoštujejo, dobili so tudi navodila
kako se morajo obnašati, vendar
tu in tam še vidimo kakšno odsto-
panje, ki pa jih bomo v naslednjih
letih tudi odpravili. Eni in drugi
bi se morali zavedati, da je pesa
stalen posel, da bo tovarna obrato-
vala še naprej, da to pomeni toliko
in toliko dohodka, ki ga vsi pri
proizvodnji sladkorja pridobimo.
To bi morali ceniti in vsak se bo
moral tudi sam pri sebi pozitivno
postaviti do tega posla in ga tako
tudi opraviti."
j Način plačila pese je bil dogo-
vorjen v pogajanjih s pridelovalci
in je podoben kot prejšnja leta: 15
dni po zdnji dobavi pese plačajo
proizvajalcu 60 odstotkov vsega
zneska, drugi del pa do 20 januar-
ja prihodnjega leta. Doslej so
uspeli vsa plačila izvrševati v ro-
kih, kljub finančnim težavam.
Dogša je povedal, da fx)meni te za
tovarno velike finančne obreme-
nitve, saj se ukvarjajo s po-
manjkanjem trajnih obratnih
sredstev. Za odkup pese je naja-
memo približno 2,5 milijad tolar-
jev kreditov, kar seveda pomeni
določene stroške financiranja.
Cene pese država še vedno ni
določila, zato so v TSO določili
akontacijsko ceno sladkorne pese,
za katero menijo, da je stimulativ-
na - 8,20 tolarjev za kilogram pri
normalni kakovosti.Prav cena je
tista, zaradi katere upajo, da se bo
v bodoče vse več pridelovalcev
odločalo za sladkorno peso.
Opažajo določeno zanimanje za
pridelovanje pese tudi na po-
dročjih kjer do sedaj pese ni bilo -
na Gbrenjskem, na Krškem polju,
v okolici Celja, Žalca, v Savinjski
dolini. Ocenjujejo, da bi v Slove-
niji lahko pridelovali peso na
10.000 do 12.000 hektarjih. To bi
v celoti zadostilo proizvodnjo
sladkorja od 80 do 85.000 ton in
tolikšne so tudi slovenske potre-
be.
Ob tem se nehote vsili primerja-
va s ceno sladkorja, ki pa je v to-
varni ne kometnirajo pozitivno.
Jurij Dogša je povedal: " Ves čas je
prisotna depresivna politika do
cene sladkorja. Če smo uspeli
zadržati ceno pese na evropskem
nivoju okrog 90 mark po toni,
nam to žal ni uspevalo pri ceni
sladkorja, ki je ves čas zaostajala v
razmerju do pese. To se je v teh le-
tih tako nakopičilo, da je tovarni
zelo težko spremljati in izvrševati
vse finančne obveznosti do proiz-
vajalcev pese pri takšni ceni slad-
korja. Naj omenim samo, da se
cena sladkorja ni spremenila od
maja 95 leta do aprila 97 leta. Mis-
lim, da ni proizvoda v Sloveniji,
ki se mu v tem času ne bi spreme-
nila cena. Temu bomo morali en-
krat napraviti konec in postaviti
razmerja primerljiva Evropi, v ka-
tero se odpravljamo in potem to-
varna ne bo imela nobenih težav
več pri izpolnjevanju svojih ob-
veznosti do vseh poslovnih part-
nerjev."
V tovarni so tudi bistveno preve-
like zaloge lanskega sladkorja. To
je pripisati dejstvu, da je bilo v
Slovenijo v preteklem letu in v
začetku letošnjega pripeljano pre-
več sladkorja iz tujine. TSO je
lani proizvedla 70.000 ton slad-
korja, prodali pa ga bodo nekaj
čez 50.000 ton. K zalogam je treba
prišteti tudi letošnjo proizvodnjo
in zaloge v pričetku prihodnjega
leta bodo preko 50.000 ton. To pa
presega skladiščne zmožnosti to-
varne zato so začeli najemati skla-
diščne prostore v bližnji okolici,
kar zopet povečuje stroške in na ta
način je seveda zelo težko gospo-
dariti. V TSO pričakujejo, da jim
bo država zaupala oskrbo sloven-
skega trga s sladkorjem pod nor-
malinimi pogoji in da se bodo na
ta način v naslednjem letu lahko
teh zalog znebili.
Tovarna slakorja je imala v
začetkuk leta 331 stalno zaposle-
nih delavcev. Pravkar poteka iz-
vedba programa racionalizacije
zaposlenosti v kateri bo tovarno
zapustilo 22 delavcev. V času ka-
mapanje vsako leto zaposlijo do-
datne sezonske delavce predvsem
za enostavna opravila in teh je le-
tos okrog 120.
vki

Med prijetnejšimi jesenski-
mi opravili je po zaključku
vseh težjih del zagotovo
pokušina mladega vina.
Letošnji pridelek so strokov-
no pokušali in ocenili tudi v
Društvu vinogradnikov in
sadjarjev Osrednje Sloven-
ske gorice, kjer so skupaj s
kmetijsko svetovalno službo
Ptuj sredi prejšnjega tedna
pokušali kar 186 vzorcev
mladega vina.
V torek, 18. novembra je
pokušnja potekala v turistični
kmetiji Lacko v Drstelji, kjer so
pokušali in ocenili 74 vzorcev.
Dan zatem pa še v gostišču Mari-
nič v Destrniku, kjer pa so
pokušali in ocenili kar 112 vzor-
cev vin. Sicer pa je pokušenj mla-
dega vina v organizaciji kmetijske
svetovalne službe v tem času več.
Strokovno pokušnjo vzorcev, or-
ganoleptično oceno, merjenje ne-
prevretega sladkorja, skupne ti-
tracijske kisline in prostega žve-
pla, so opravili ing. Andrej Reber-
ninšek, ing. Metka Volgemut in
ing. Ivan Brodnjak iz Kmetijske
svetovalne službe v Ptuju. K vsa-
kemu vzorcu so pripisali svoje
ugotovitve in lastnikom svetovali,
kaj je treba postoriti, da bo vino še
boljše. Čeprav je splošna ocena, da
je kvaliteta vzorcev na višjem ni-
voju kot lani, saj je bilo tokrat
bistveno manj oksidacij, vingo-
radnikom svetujejo hiter prvi pre-
tok, pravilno dožveplavanje in
uporabo čistilnih sredstev. Pone-
kod se namreč že pojavljajo razni
priokusi, kot bekser, miševina. Na
sploh pa opozarjajo, da bo kletar-
jenje zahtevnejše, kot ob običaj-
nih letnikih. Zaradi tega bodo
pokušino z ocenjevanjem vinskih
vzorcev ponovili konec januarja
ali v začetku februarja 1998.
-OM
Metka Volgemut, Andrej Reberninšek in Ivan Brodnjak med pokušino mladega vina pri Ma-
riniču na Destrniku. Foto: M.
VITOMARCI / PRVI PRAZNIK OBČINE DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
Praznik z odlwitiem grita obäne
Prebivalci občine Destrnik - Trnovska vas bodo ta
konec tedna praznovali prvi praznik svoje občine, ki ga
bodo obeležili s tridnevno svečanostjo v Vitomarcih. V
petek popoldan bodo odkrili ploščo ob pričetku
gradnje druge faze vodovoda v Vitomarcih, zvečer ob
18. uri bodo v Vitomarcih predstavili knjigo ob 700-let-
nici prve omembe tega slovenjegoriškega kraja, os-
rednja svečanost ob prazniku občine pa bo v soboto.
Svetniki občine Destrnik - Trnovska vas se bodo na
slavnostni seji sestali v soboto opoldan, ko bodo pregle-
dali minulo, sedaj že triletno delo slovenjegoriške
občine, osrednja svečanost ob prazniku pa bo popoldan
ob 14. uri v Vitomarcih. Uvodni nagovor bosta imela
župan Franc Pukšič in predsednik občinskega sveta
Venčeslav Kramberger, potem pa bodo prvič odkrili grb
občine in razvili občinsko zastavo. Avtor grba je domačin
Danilo Muršec, računalniško podobo pa so grbu dali v
uredništvu glasila Občan. Osnova grba je v obliki ščita.
Osrednji barvi sta zlatorumena in zelena; v sprednjem
delu so trije zeleni pasovi, ki simbolno predstavljajo tri
krajevne skupnosti (Destrnik, Trnovska vas in sv. An-
draž), poleg tega pa zelena barva v grbu najbolj jasno
predstavlja Slovenske gorice. Trije žitni klasi imajo dvoj-
ni pomen: ponazarjajo glavno poljščino teh krajev in
simbolično tudi tri KS, grozd na listu vinske trte je sim-
bol vinogradništva in čisto spodaj je v grbu kolo, ki sim-
bolno pove o splošnem in tehničnem napredku občine.
Zastava občine je razdeljena na štiri polja, od teh sta prvo in
četrto v rumeni barvi, drugo in tretje pa zeleni z grbom.
Ob tej priložnosti bodo novi grb in zastavo tudi blagos-
lovili, zastave bodo razdelili vaškim odborom in pred-
stavnikom društev, podelili pa bodo še zlato in srebrno
priznanje občine. Častnega občana ne bodo imenovali.
Slovesnosti ob prvem prazniku se bodo nadaljevale še v
nedeljo, na god sv. Andreja, ko bo po tradiciji v Vitomar-
cih andraževsko žegnanje s svečano mašo.
TM
NA KRATKO
Ф KS Sv. Andraž
brez predsednika
v KS s. Andraž je predsednik
sveta KS Albin Druzovič odsto-
pil, vendar mu svet KS ni
potrdil odstopa. Predsednik
sveta je razpisal volitve za pred-
sednika KS, vzporedno s pred-
sedniškimi volitvami. Do voli-
tev v nedeljo ni prišlo, saj kra-
jevna volilna komisija do roka
ni prejela nobene kandidature.
Člani sveta KS so na zadnji seji
hoteli pooblastila prenesti na
podpredsednika sveta, vendar je
tudi podpredsednik Ivan
Hanželj podal odstopno izjavo.
Obveznosti predsednika tudi ni
bil pripravljen sprejeti nobeden
od članov sveta. Albin Druzovič
se je odločil, da bo do proslave
ob 700 - letnici prve pisne
omembe vasi Vitomarci, opravl-
jal funkcijo predsednika. Kot je
povedal, bo še enkrat poskušal
sklicati sestanek in stvari
doreči, v kolikor ne bo uspel pa
je na potezi župan.
Zmago Šalamun
# Agonija Mi-
zarstva Ljutomer
v ljutomerskem podjetju Mi-
zarstvo se nadaljuje stavka del-
avcev, ki si še vedno prizadeva-
jo, da bi vendarle uspeli dobiti
letošnji regres, nadomestila za
prevoz za delo in neizplačane
osebne dohodke.
V lesno predelovalnem podjet-
ju, kjer izdelujejo pohištvo, so
tako v dobrem mesecu delavci
že drugič prekinili proizvodnjo.
Dovolj jim je bilo neizpolnjenih
obljub, uprava podjetja ostaja
nema in neizprosna. Čeprav
podjetje ni preobremenjeno s
krediti, se agonija podaljšuje,
očitno je vsem skupaj zmanjka-
lo volje in motivacije. Ali so v
ozadju lastninski interesi, ali le
nesposobnost uprave za dogo-
vor s poslovnimi bankami za
deblokado žiro računa podjetja,
bo moč razumeti mogoče kasne-
je. Skupščina podjetja je namreč
sklicana za 11. december, na
dnevnem redu je med drugim
tudi dokapitalizacija podjetja.
Medtem ko podjetje Murales v
soseščini, ukvarjajo se s podob-
no dejavnostjo, neprestano vla-
ga v razvoj in beleži zavidanja
vredne rezultate, se Mizarstvo
nikakor ne more znebiti bre-
men preteklosti in slabega slo-
vesa. Nezadovoljstvo delavcev je
razumljivo. Zaposleni ne more-
jo nositi bremena, ki je posledi-
ca igric okrog lastniške struktu-
re podjetja ali prevelikih apeti-
tov poslovnih bank, zahtevajo le
svoje plačilo.
Bojan Pintarič
Ф Kontert
pianistke Tanje
Šterman navdušil
obiskovalte.
Zveza kulturnih društev Lju-
tomer je v soboto, 22. novem-
bra, pripravila koncert pianist-
ke Tanje Šterman. Stipendistica
fondacije Antona Trstenjaka je
diplomantka Akademije za glas-
bo v Ljubljani. Diplomirala je
leta 1995 v razredu profesorice
Dubravke Tomšič-Srebotnjak.
Od letošnje jeseni poučuje v kla-
vir na Glasbeni šoli v Celju, ho-
norarno pa tudi na ljubljanski
akademiji. Prleška rojakinja je
navdušila petdeset obiskoval-
cev, ki so se zbrali na koncertu
Štermanova je odlično preigra-
vala skladbe Chopina, Beetho-
wena in Liszta, njena mladost
in nadarjenost sta prisotne pre-
pričala, da so s koncerta odšli
zadovoljni in bogatejši za
odlično glasbeno izkušnjo.
Bojan Pintarič
Ф Tednik na
Internetu
Tudi Radio Ptuj in Tednik se
predstavljata na Internetu.
Predstavitev Tednika bo ažuri-
rana tedensko, navedeni bodo
najpomebnejši članki, uvodnik
in najkatualnejši članek številke
pa bodo zapisani v celoti. Ted-
nik in Radio Ptuj najdete na In-
ternetu na naslovu "www.RA-
DIO-TEDNIKsi, elektronsko
pošto pa lahko pošljete v "nabi-
ralnik afiia RADIO-TED-
NIKsi".
MZ
Ф Ormož - dan
prosvetnih
delavtev
v petek so prosvetni delavci
občine Ormož praznovali že
peti dan prosvetnih delavcev v
samostojni državi. To je se tis-
tim, ki veselo praznujejo ne zdi
ravno kakšen visok jubilej, tisti,
ki pa se ukvarjajo z organizaci-
jo, pa so čutili vseh pet let, je pol
v šali in pol zares povedala pred-
sednica območnega odbora sin-
dikata vzgoje in izobraževanja
Ormož Zorica Šimunič. Za dan
prosvetnih delavcev je značilo
tudi to, da je med pedagoškimi
delavci vedno bolj priljubljen in
obiskan. Letos se ga je od 280
delavcev, kolikor jih je v občini,
udeležilo čez 260 članov.
Ogledali so si kulturni pro-
gram - nastop plesnega studija
Igen iz Celja s predstavo Jaz
Aleksis si želim, nato pa še Stro-
jepiske v izvedbi ptujskega gle-
dališča. Domačinom so se pri-
družili še glavni tajnik SVIZa
Slovenije Branimir Štrukelj in
predstavnica zavoda za šolstvo.
Poleg njiju sta zbranim nekaj
besed namenila tudi vodja akti-
va ravnateljev Vlado Kovačič in
predsednica območnega SVIZa
Zorica Šimimič. Vsi pa so se
bolj ali manj držali pravila, da je
dan prosvenih delavcev namen-
jen kulturnemu indružabnemu
srečanju, probleme stroke in po-
litiko pa na ta dan pustijo doma.
Tudi letos niso izneverili lepe
tradicije in so s šopki zaželeli
dobrodošlico novim sodelav-
cem v prosveti. S šopki so se
poslovili od tistih, ki letos učijo
zadnjič. Srečanje so zaključili z
družabnim večerom.
vici
PTUJ / EKONOMCI NA GLEDALIŠKEM
ODRU
lesnik ek$f&EC in шеИЛ
Minuli teden so na Ekonomski
šoli v Ptuju uspešno izvedli kul-
turni teden. Pod mentorskim
vodstvom in sodobnim, inova-
tivnim scenarijem profesorice
Barbare Bezjak so dijaki posta-
vili na oder dokaj zahteven reci-
tal Srečka Kosovela pod naslov-
om Pesnik ekstaze in smrti.
Ob sodobni glasbi in gibu akter-
jev v črno belem, so to izrazito ek-
presionistično delo na dokaj
svojstven in sodoben način pred-
stavili javnosti v ptujskem gleda-
lišču in sicer v torek 18. in sredo
19. novembra, v dveh predstavah
dnevno. Poleg učencev in profe-
sorjev so si recital z zanimanjem
ogledali tudi nekateri starši, gost-
je in drugi obiskovalci. V predsta-
vi so sodelovali Albina Emeršič,
Manja Go j kovic, Edita Pučko,
Tadej Kampl, Dejan Klasinc,
Matej Lenart, Tomaž Ozmec,
Andrej Šoštar, ter kot gostji Tina
Cvetko in Mateja Lapuh. Ob
zaključku kulturnega tedna pa so
v petek, 21. novembra nekaj po
poldnevu v športni dvorani center
dijake in učitelje razvedrili še z
nadvse prijetnim nastopom gles-
bene, folklorno obarvane skupine
iz Ekvadorja.
-OM
18-OD TOD IN TAM
27. NOVEMBER 1997 -   TEDNIK
PTUJ / VISOKA JUBILEJA V ŠOLSKEM CENTRU
Razstavi o zgodovini
s prijetnim kulturnim programom, ki so ga pripravili dijaki Po-
klicne in strojne tehniške šole pod vodstvom mentorjev, in
odprtjem specializirane učilnice ter razstavo, so v ptujskem šol-
skem centru obeležili visoki obletnici, 120 let obrtnega izo-
braževanja na Ptuju in 30 let Poklicne in strojne šole.
Slovesnosti so se udeležili
državni sekretar za srednje šolst-
vo Alojz Pluško, predstavniki
Mestne občine Ptuj, župani občin
Sppodnjega Podravja in Prlekije,
predstavniki Obrtne zbornice
Slovenije in območnih zbornic,
obrtniki - partnerji šole, pred-
stavniki republiškega Zavoda za
šolstvo, predstavniki obeh uni-
verz, sindikata Vzgoje in izo-
braževanja, predstavnik firme
Merzedes Benz ter nekdanji pro-
fesorji in dijaki šole. Vsem je bila
skupna misel, da naj nudi šola
take pogoje za šolanje, da bo mla-
de pritegnila v strojniške poklice.
Zaradi težav v kovinski in prede-
lovalni industriji je namreč v
zadnjih letih tudi na strojnih
usmeritvah šol manj vpisa kot ga
je bilo pred desetletjem ali dve-
ma. Posebej so pozdravili ponov-
no uvedbo obrtnega - vajeniškega
načina izobraževanja.
Dijaki in profesorji Poklicne in
tehniške strojne šole so ob 30-let-
nici šole in 120 - letnici obrtnega
načina izobraževanja na Ptuju
pripravili zanimivo razstavo, na
kateri predstavljajo šolske izdel-
ke in projekte, obrtno izo-
braževanje in različne poklice v
strojništvu, Zgodovinski arhiv
Ptuj pa je postavil prav tako v
Šolskem centru razstavo o 120 le-
tih obrtnega načina izobraževan-
ja na Ptuju. Obe razstavi sta pose-
bej zanimivi za učence osnovnih
šol, ki se bodo morali v kratkem
odločiti za poklic ter bivše profe-
sorje in dijake. Odprti bosta do
12. decembra med 9. in 17. uro.
Milena Zupanič
Za izdelavo razstavljenega velil(ega dunajskega kolesa so dijaki z mentorjem Stankom
Kostanjevcem porabili na stotine ur.
PREJELI SMO
Oda vinski trtici
o letošnji obilni vinski letini in
kleteh, polnih zvrhanih sodov
žlahtne kapljice, je bilo letos že veli-
ko izgovorjenega in zapisanega. Po-
leg vsega izobilja pa nam bo še
država pribarantala pristnega make-
dončana. Bajna Slovenija, le kdo se
ne bi veselil take kvalitete in kvanti-
tete, ki nam je dana samo nekajkrat
v sto letih. Veselijo se vinogradniki,
kletarji, sodarji pa razni trgovci in
birti, veseli se država, ko je taka vin-
ska poplava. Veselijo se tisti, ki si z
žlahtno kapljico tolarčke služijo, pa
tudi tisti, ki jo uporabljajo za to, da
si notranjost razkužijo.
Pa se bomo ob letu osorej prav
tako vsi veselili? Mar ne bo marsi-
kateri domačija odeta v črnino, ker
je njihovega svojca pokopala ravno
ta tako hvaljena kapljica? Bojim se,
da se bo spet z grozo ugotovilo o vse
večjem porastu prometnih in dru-
gih nesreč in tragedij, za katere bo
vzrok ravno prevelika količina popi-
te pijače.
Dobro in obilno letino je seveda
prav in umestno pohvaliti. Toda za-
kaj ni nikjer zaslediti niti ene same
besede o "stranskih učinkih", o ne-
varnostih pri pitju te čudovite
kapljice? Mar so naši šolarji in mla-
doletniki res že vsi osveščeni in sez-
nanjeni z vsemi pastmi in nevar-
nostmi, ki so povezane s tem? Mar
ni možno, da bo ravno obilna letina
marsikoga potegnila v vrtinec za-
svojenosti, ko ne bo mogel več brez
žlahtne kapljice in jo bo odslej po-
treboval kot zrak za dihanje, ne gle-
de na posamezne letine?
O alkoholizmu se zadnje čase vse
manj govori in piše. Morda zato, ker
se vse bolj razširja še bolj zaskrblju-
joča in resna oblika zasvojenosti -
bela smrt (mamila). Toda po mojem
prepričanju le malokdo zapade ma-
milom tako na vrat na nos.
Na srečo z mamili nimam
izkušenj, toda takrat, ko sem bil že
popolnoma podvržen alkoholu in
odvisen od njega, bi bil prav gotovo
vzel tudi karkoli, samo če bi se bil
našel nekdo, ki bi mi to stvar ponu-
dil in malo pohvalil. To ljubo vino
toliko hvalimo, ne da bi vsaj omeni-
li, da se - ni nujno, vendar možno -
alkoholizem začne s prvo čašo, tako
kot lahko postaneš kadilec, če en-
krat prižgeš cigareto, in lahko posta-
neš odvisen od prvega dima "trave".
Vse skupaj je nekako povezano:
začne se z majhnim kozarčkom, na-
daljuje z večjim, z litrom, majolko.
K pijači paše cigareta, in preden se
odločiš za eno samo sorto cigaret,
ponavadi poskusiš vse po vrsti, dok-
ler ne najdeš tiste, ki ti ustreza! Če je
takrat v bližini iznajdljivi "diler", ti
bo kaj hitro ponudil "ta pravo" stvar,
ki bo kaj hitro postala zate stvar
prekletstva. Le redkim se po hudih
težavah uspe potem spet na tak ali
drugačen način izmotati iz začara-
nega kroga. Posledice pa ostanejo za
vedno, tako telesne kot duševne. Če
preživiš, ostaneš nekako zaznamo-
van za vse življenje, in dokler živiš,
si v nevarnosti, da te spet potegne na
stran pota.
Mar torej ne bi bilo lepo in umest-
no, da bi poleg vseh hvalospevov
žlahtni kapljici bilo vsaj omenjeno,
da se s pretiravanjem lahko ta dobri-
na spremeni v povzročitelja prene-
katerih težav in tegob? Vsaj sedaj v
prednovoletnem času, ki je včasih
veljal za čas boja proti alkoholizmu.
AnZa
PREJELI SMO
Blokada zakona
proti mučenju
živali
Resno sem zaskrbljena, ker vse
kaže, da se polagoma vračamo v sta-
re čase enoumja, ko je bila skoraj
vsaka prošnja, predlog ali pobuda
striktno odklonjena, zanemarjena
ali odrinjena. Gre namreč za odnos
človeka do živali. In to področje je
bilo vse od 1.1945 dalje tabu tema.
Ko smo se varstveniki živali leta
1963 uradno združili v svojo organi-
zacijo DPMZ, nas niso jemali resno;
tisti pa, ki so se zavedali, kaj to gi-
banje v svetu pomeni, so zadevo gle-
dali bolj preudarno in zaskrbljujoče.
Problemi mučenja živali, ki smo
jih javno prikazovali, so zadevali
tako posameznike kot državo samo.
Takoj smo pričeli pripravo osnutka
zakona proti mučenju živali, kar so
nekateri ožigosali kot naš ekstrem
in prenapetost, celo to, da smo para-
noiki itd. Temu je sledilo tudi od-
klonilno stališče starega enoumnega
režima, češ da takega zakona sploh
ne potrebujemo. Tedanji režim je
popolnoma ignoriral gibanje varst-
venikov živali, tako da smo za od-
klonitev zakona zvedeli šele preko
časopisna dne 16. aprila 1980 - seve-
da po "skrbni proučitvi" (prepis iz
tiska) Izvršnega sveta.
Zato me tem bolj skrbi, kako je se-
daj z našim osnutkom zakona, ki
smo ga že jeseni 1994 predložili
Državnemu zboru in ga je že obrav-
naval v prvem branju. Na moje
vprašanje mi je predsednik g.dr. Ja-
nez Podobnik taktno in hitro odgo-
voril v svojem dvostranskem pismu
z dne 19.9.1997 ter navedel, da od
Vlade Republike Slovenije še vedno
ni prejel osnutka, dasiravno je ta
ista Vlada dobila zadolžitev od DZ,
naj tega prečiščenega predloži v
drugo branje najkasneje do maja
1995. Vendar teče že tretje leto, pa
osnutka zakona ni nikjer. Zato sem
26. septembra 1997 pisno (pripo-
ročeno) prosila predsednika Vlade
RS, zakaj ne vrne osnutka v drugo
branje, saj teče že tretje leto - vendar
predsednik g.dr. Janez Drnovšek,
na katerega sem naslovila uradni
dopis (WSPA London), sploh ne
odgovori - popoln molk, tišina ...
Zato javno prosim in vprašujem
predsednika Vlade RS gospoda dr. J.
Drnovška, zakaj njegova vlada
zadržuje ta osnutek, ali je to njegova
navada še iz prejšnjih časov totali-
tarnega režima ali nima posluha, ve-
sti ali čuta do trpečih živali. Namreč
še pes mi pomiga z repom, ko ga
ogovorim.
Lea Eva Müller
OB TEDNU KARITAS
РртодоП so Segui ovim
Od 24. do 30. novembra je teden Karitas. Misel letošnjega tedna
je Mladi na razpotju. Slovenska karitas je dobrodelna ustanova
rimskokatoliške Cerkve na Slovenskem in ima namen, da ure-
sničuje karitativno delo in socialno poslanstvo Cerkve,
predvsem s človekoljubnimi ter humanitarnimi nameni.
Župnijski Karitas, ki deluje
izključno z ljudmi, ki so pripravl-
jeni del svojega časa ali sposob-
nosti nameniti za sočloveka, je
tista organizacija, kjer se rojevata
solidarnost in dobrota. Po pomoč
se obrnejo ljudje največkrat zara-
di gmotne stiske. "V večini pri-
merov se poleg tega pojavi tudi
drugačna stiska, zato jim je po-
trebno stati ob strani in pomagati
pri isaknju poti v boljše življen-
je", je povedal dekan Emil Dreu,
župnik v Cirkulanah, ki že vrsto
let vodi tudi Karitas završke de-
kanije. Lansko leto so se v deka-
nijskem in občinskem merilu do-
govorili, da pomagajo družini
Seguía v Gradiščah pri Cirkula-
nah, ki gradijo stanovanjsko hišo.
Stavbo jim je uspelo spraviti pod
streho, seveda pa bo potrebno še
veliko denarja, preden se bodo
lahko vselili vanjo. Vsak skromen
prispevek je dobrodošel, saj je
kljub temu, da se vsi družinski
člani vsak po svoje trudijo, to še
vse premalo. Tudi socialna služba
v Ptuju je priskočila na pomoč.
Tudi letos je priložnost, da s svoj-
im skromnim darom prispevate
vsem tistim, ki so pomoči potreb-
ni. Ena od teh priložnosti in
možnosti je tudi jutrišnji dobro-
delni koncert, ob 19. uri v refek-
toriju minoritskega samostana, ki
ga prireja Karitas ptujske in
završke dekanije.
MS
Obisk predstavnikov Karitas pri družini Šegula ob njihovem
novem domu. Na posnetku manjkata oče Branko in hčerka.
GLAVNI ZDRAVSTVENI INSPEKTOR MENI:
Gradnja golf jgnšia na haj-
dinski gmajni je sprejemljiva
Ker je javno mnenje o gradnji golf igrišča na
Haj dinski gmajni zaradi takšnih in drugačnih pi-
sanj in javno izraženih menj na širšem ptujskem
območju močno deljeno, smo za strokovno mnen-
je o tem zaprosili glavnega zdravstvenega inšpek-
torja Slovenije, mag. Jožeta Šamuja, dr. med.
Tako sem zapisal v pisnem vprašanju, ki sem ga
5. novembra po telefaxu naslovil na gospoda
Šamuja v ministrstvu za zdravstvo:
Spoštovani, zanima nas alije gradnja obsežnega ob-
jekta golf ingrišča nad enim največjih vodnih zajetij
pitne vode na Dravskem polju s stališča zdravstvenega
inšpektorata oporečna, ali ne? Veseli bomo če bo vaše
cenjeno mnenje argumentirano in podkrepljeno s
kakšnim konkretnim, predvsem pa prepričljivim po-
datkom. Prepričani smo, da bo vaše stališče ovrgb vse
morebitne dvome o tem, v pozitivnem ali negativnem
smislu?
V četrtek, 20. novembra smo prejeli faks spo-
ročilo ministrstva za zdravstvo s kratko izjavo, ki
je datirana na 17. novembra, v njej pa je zapisano:
V zvezi z vašim zaprosilom o mnenju škodlji-
vosti gradnje golf igrišča na hajdinski gmajni
pojasnjujemo:
- Predmetno gradnjo je s stališča Zdravstvenega
inšpektorata obravnaval Zdravstveni inšpektorat
enota Maribor izpostava Ptuj in je zato tudi naš
odgovor nekoliko pozen, ker smo morali pridobi-
ti podatke o izdani dokumentaciji.
- Po metodologiji zaščite podtalnice sta šport in
rekreacija zaželjeni dejavnosti, saj ne predstavlja-
ta večje obremenitve okolja. Ce gre za gradnjo ta-
kih objektov na varstvenih pasovih pitne vode, je
potrebno posvetiti večjo pozornost izvedbi zaščit-
nih ukrepov spremljajočih objektov, kot so gos-
tinsko poslovne stavbe, parkirišča (zatem so tri
besede nečitljive - op.p.) in podobno. Po nam zna-
nih podatkih je bilo dovoljenje za gradnjo golf
igrišča izdano le za zelenice, odbijališča, igralne
steze, vodne površine, od neigralnih površin pa za
gozdove in neobdelane travnike, za spremljajoče
objekte pa dovoljenje še ni izdano.
- Zemljišče, kjer se gradi golf igrišče ne leži na
varstvenih pasovih vodovoda Ptuj, je pa na po-
dročju ob robu varstvenih pasov, kjer je tudi pod-
talnica, zato bodo za vsporedne objekte predvide-
ni ustrezni zaščitni ukrepi in se izvajal strožji
režim. Torej menimo, da je izraba predmetnega
prostora za golf igrišče sprejemljiva dejavnost.
Pod ta odgovor je v levem spodnjem kotu podpis
- pripravil: Andrej Knavs, vmes je žig, desno pa
podpis: Glavni zdravstveni inšpektor mag. Jože
Samu dr. med., in njegov lastnoročni podpis.
M. Ozmec
NA VOLIŠČU V MAJŠPERKU
novinarjem vstop prepovedan?
Kako različno si nekateri tolmačijo napotke
volilne komisije. V nedeljo, 23. novembra, okoli
poldneva sem se napotil na obisk in fotografi-
ranje volišč na območju KS Majšperk, kjer so ta
dan [X)tekali tudi referendumi za samoprispe-
vek- Najprej sem obiskal in brez težav fotografi-
ral volišče in člane volilne komisije v prosvetni
dvorani v Žetalah, zatem volišče pri Janezu
Potočniku v Nadolah, nekaj po 13. uri pa sem se
ustavil še v gasilskem domu v Majšperku.
Najprej sem na volišču v pritličju povprašal, kje
je občinska volilna komisija, saj sem se po po-
prejšnjem dogovoru z županom Francem Bezja-
kom želel dogovoriti za to, da bi v večernih urah
na radio Ptuj sporočili izide referendiunov za sa-
moprispevek v omenjenih KS. Vljudno so me na-
potili na vrh v sejno dvorano. Ko sem se po stop-
nicah povzpel do volišča v dvorani, kjer sicer
običajno spremljam seje majšperškega občinskega
sveta, se je takoj po pozdravu dvignila ženska
srednjih let, pozneje sem izvedel, da je bila to go-
spa Pislak, stopila proti meni in me ogovorila: "Vi
ste pa verjetno novinar. Zal imamo navodilo volil-
ne komisije iz Ptuja, da je novinarjem prepovedan
vstop na volišča do konca volitev. Prosim, če za-
pustite dvorano," in mi pri tem vljudno pokazala
proti vratom.
'^prav sem bil sprva šokiran in presenečen, sem
vzdihnil, da tega ne morem verjeti, da sem prišel
samo fotografirati in da sem iz radia in Tednika
ГЧиј. Pa mi je že malce glasneje odvrnila: "Saj vas
poznam, a žal velja za vse enako, takšna so navodi-
la volilne komisije - prosim ..." in pri tem še en-
krat pokazala na vrata.
Kaj mi je ostalo drugega. Razburjen sem požrl
cmok zaradi (po mojem) kršenja ni>vinarskih pra-
vic in se, bogatejši za spoznanje, kako nevarni smo
lahko novinarji na voliščih, odpravil naprej na
Ptujsko Goro. Tam sem lahko volilno komisijo
brez težav fotografiral, rahlo premočenega so me
celo pogostili. Ko sem povedal, kaj sem doživel v
Majšperku, so se čudili, brskali po navodilih volil-
ne komisije in nú pojasnili, da v njih niso našli
takšnih navodil. Po krajšem pogovoru so mi celo
dovolili, da prek njihovega telefona pokličem vo-
lilno komisijo 8. volilne enote s sedežem v Ptuju,
da bi izvedel, kdo ima prav.
Predsednica volilne komisije Biserka Roje je
bila na drugi strani žice vljudna, razumevajoča in
nad mojo zgodbo presenečena. Predlagala mi je,
naj se ne razburjam, in mi pojasnila, da v Majšper-
ku verjetno niso razumeli navodil. Volilnim ko-
misijam so namreč le naročili, da ne smejo dovoli-
ti opravljanja anket in vzporednih volitev v istih
prostorih, kot so volilne komisije. Recimo, da sem
se po tem pomiril, kajti nerad delam iz muhe slo-
na. A verjemite, še sedaj ne vem, ali so kršili navo-
dila tisti, ki so me spustili na volišča in se celo do-
volili fotografirati, ali tisti v Majšperku? V vsa-
kem primeru ni prijetno; ne zame, ne za druge no-
vinarje, še manj za koga v volilni komisiji. Pa ne
toliko zaradi zapravljenega časa in nepotrebne
poti v Majšperk...
M.Ozmec
TEDNIK - 27. NOVEMBER 1997
OD TOD IN TAM - 19
PREDSTAVLJAMO VAM KNJIGO MOJ OTROK SE DROGIRA
JVe ostanite osamljeni s svojo sfMo
če se nekdo dalj časa ukvarja s skrbjo, da se je njegov otrok,
brat, mož ali prijatelj začel drogirati, pride na rob panike, stra-
hu in le nemočno koleba med stokanjem in nasilnimi nasprot-
nimi ukrepov. Prenekateri ob tem le nemočno, zbegano opazu-
jejo, kako neka oseba tone kakor kamen v vodo, ki ga ne moreš
ustaviti.Ko se otrok zadrogira, se največkrat soočimo z lastno
nezadostnostjo pri vzgoji in pozitivnih zgledih. Zasvojeni otrok
v temeljih pretrese smisel in cilje našega obstoja. Begavo se
začnemo ozirati za rešitvami, ki se pogostokrat izkažejo za ne-
zadostne.
Najhujša napaka je, da to otro-
kovo zasvojenost ponavadi od-
krijemo zelo pozno - prepozno.
Če se kdaj ukvarjate z mislijo, da
se vaš otrok mogoče čudno vede,
in sumite, da zlorabja droge ali
vam mogoče kdo o tem kaj pove,
se lahko seznanite z odgovori in
spoznanji v pravkar izdani knji-
gi Moj otrok se drogira, v kateri
so informacije in nasveti za
starše. Knjiga, na katero smo
čakali kar nekaj časa, je pred
kratkim izšla pri založbi Debora
v Ljubljani. Njen recenzent je
dr. Milan Krek, začetnik sodob-
nega zdravljenja narkomanov
pri nas, pobudnik ustanovitve
prve lokalne akcijske skupine,
ustanovitelj prvega metadont-
skega centra v Sloveniji, sousta-
novitelj skupin za samopomoč
in predsednik nacionalnega od-
bora za preprečevanje zlorabe
drog.
Gre za zbornik prispevkov
nemških strokovnjakov, ki vsak
dan delajo z odvisniki. Njegov
namen je, pojasniti, kaj pomeni
uživanje drog in zasvojenost z
njimi, kakšne so spremljajoče
nevarnosti. Avtorji so želeli
spremeniti morebitne napačne
predstave in odpraviti predsod-
ke v z zvezi z drogami. Knjiga je
strokovno neoporečna, čeprav je
namenjena predvsem laikom, in
sicer tistim, ki jih problem od-
visnosti od drog neposredno za-
deva - svojcem. Ob koncu ji je
dodan seznam vladnih in nev-
ladnih institucij in organizacij,
ki se v Sloveniji ukvarjajo z
zdravljenjem odvisnikov.
To je knjiga, ki jo je napisalo
življenje, pomagala naj bi pri
boljšem razumevanju razlogov
za uživanje drog, odvisnosti od
njih in problemov pri zdravljen-
ju te odvisnosti. Opisuje užitke
in tveganja, ki jih povzročajo
droge, spremenila pa naj bi tudi
predsodke in napačne informa-
cije, zlasti pa tudi odpravila na-
pako pri pristopu zadnjih deset-
letij, ki bi ga lahko imenovali za-
straševanje in kriminaliziranje.
Staršev ti nasveti ne obremenju-
jejo z občutki krivde. Nevsiljivo
in nepridigarsko razgrinjajo
pred njimi njihovo odločilno od-
govornost, kako je potrebno
okrepiti samospoštovanje, kako
ne nasedati zapeljivim pravlji-
cam, kako si je treba pomagati
sam. In predvsem to, da je otro-
ku potrebno pomagati najti iz-
hod iz začarenega kroga. Pomoč
in razumevanje pričakuje
predvsem od staršev, saj so ga ti
rodili in poslali na pot življenja.
MS
PTUJ / NA OBISKU PRI NADI PECNIK
v Gregorčičevem drevoredu 1 v Ptuju smo obiskali Nado
Pečnik, upokojeno učiteljico, veliko ljubiteljico igel in kvačk.
Z ročnimi deli se ukvarja že več kot pol stoletja. Njej pomenijo
vse, lahko so beg v samoto ali beg iz nje. Pravi celo, da gre za
neke vrste zasvojenost.
Že lep čas nima obveznosti, in
ker zaradi zdravja ni mogla po-
tovati, je morala nekaj početi.
Včasih je bilo tako, da je že do
odhoda v šolo morala več ur pre-
sedeti z iglami ali kvačko, šele
potem je lahko pomirjena odšla
v šolo. Danes plete veliko manj.
Želi si, da bi mladi imeli večji
interes za to delo, saj bi jim
takšna zaposlitev lahko marsik-
daj pomagala. Lahko bi jim bila
ena od poti pri premagovanju
težav, s katerimi se pogosto
srečujejo.
Za pletenje jo je navdušila
mama, še bolj pa teta. Prvi izde-
lek je bil brezrokavnik z nor-
veškim vzorcem. Potem pa se je,
kot sama pravi, nadaljevalo v ne-
dogled. V šestdesetih letih je
pričela tudi kvačkati, čeprav je
osnove poznala že prej. Na vsak
izdelek, ki pride izpod njenih
rok, je čustveno vezana, na nek
način ji je vedno hudo, ko ga
konča. S posebnim veseljem pa
plete in kvačka za darila. 'Vesel-
je je, ko ustvarjaš, in veselje je,
ko veš, da boš nekoga s svojim
izdelkom razveselil. To je dvoj-
no veselje. Nikoli pa nisem dela-
la za prodajo. Sploh ne vem, ali
bi mi v tem primeru delo šlo od
rok."
Najraje se loteva vzorcev, glad-
ko pletenje ji ni pri srcu. Pose-
ben izziv ji pomenijo najtežji
vzorci. Tudi med svojimi prija-
teljicami "štrikarcami" velja za
pravo poznavalko, še posebej ko
je treba pogruntati katerega od
zapletenih vzorcev. Kaj je težko
pri pletenju ali kvačkanju? "Naj-
težji so sicer večbarvni vzorci, ki
so trenutno v modi. Ampak
meni osebno ni nič težko."
Material za vse izdelke kupuje
doma, in čeprav je trenutno
manjša kriza, je še vedno
mogoče najti zelo kvalitetne ma-
teriale. Nada Pečnik se že celo
svoje življenje oblači v volno.
Poleg tega tudi šiva sama. Ni
dela oblačila, ki ga že ni izdelala.
Večino njenih izdelkov sem
lahko videla v živo, ko sem jo
prejšnjo soboto obiskala. Oko mi
je švigalo z izdelka na izdelek,
eden je bil lepši od drugega. Ne
vem, za katerega bi se odločila,
če bi morala določiti najlepšega.
Morda za domiselno večerno
obleko ali kvačkane zavese ali
pregrinjalo. Pred kratkim pa se
je lotila tudi izdelave rož s
pomočjo kvačke. Nastal je re-
snično lep šopek, ki lepo dopoln-
juje risbico vnukinje Ine, ki jo je
narisala pri šestih letih. Zelo do-
miseln izdelek so tudi njeni no-
gavice s prsti, ki jih njeni naj-
dražji obujejo, ko gledajo televi-
zijo.
Kaj pa paranje? "To se zgodi
tudi najboljši pletilji. Ni mi žal
paranja, ker če se zmotiš, napaka
na izdelku ostane za vse večne
čase."
Stanovanje Nade Pečnik je bilo
nekaj dni razstavišče v malem.
Za to so jo vzpodbudile njene
prijateljice štrikarce iz krožka
pri DU Ptuj, kjer je aktivna čla-
nica, ena izmed dvanajstih, ki se
dobivajo vsak teden enkrat, ob
četrtkih. Edino poleti je njihovo
druženje drugačno, takrat se do-
bivajo ob soku in kavici, vsako-
krat drugje. Na razstavi ob 50-
letnici DU Ptuj je razstavila ne-
kaj svojih izdelkov. Njihova le-
pota je obiskovalke očarala, zato
so želele videti preostali del nje-
nih pletenih in kvačkanih izdel-
kov. Ko se je že tako trudila z
njihovim obešanjem, jih je poka-
zala tudi drugim - sorodnikom,
prijateljem in znancem. Sicer pa
so te dni znova romali v omare,
kjer jih pred molji ohranja s siv-
ko. Pere jih na roko, za ožemanje
pa je najboljša centrifuga, pravi.
Nada Pečnik je ena tistih upo-
kojenk, ki ni nikoli brez dela, po
zaslugi igel in kvačke.
MG
Nada Pečnik ob svoiih izdelkiti. Foto: Kosi
IZJAVA ZA JAVNOST
ob mednarodnem dnevu
sladkornih bolnikov 14,
novembru
Sladkorna bolezen v svetu strahovito narašča.
Za leto 2000 se predvideva, da bo v svetu s spoz-
nano sladkorno boleznijo živelo 175 milijonov
ljudi, v Evropi 24 milijonov in v Sloveniji
90.000. Ocenjujejo, da je nespoznanih sladkor-
nih bolnikov še enkrat toliko. Predvideva še, da
bo velik del aktivnega prebivalstva zbolel za
sladkorno boleznijo.
Breme zdravstvene in socialne oskrbe bolni-
kov s sladkorno boleznijo je za vsako državo zelo
veliko. Obseg problema močno narašča, posledi-
ce tega pa so za družbo lahko nepričakovano
boleče. Potrebno je neprestano in intenzivno
preprečevanje širjenja bolezni, predvsem pa raz-
voja njenih posledic pri bolnikih z znano bolez-
nijo. Slednje lahko dosežemo samo s kakovost-
nim zdravljenjem sladkorne bolezni.
Prav gotovo zdravstvena in socialna oskrba
sladkornih bolnikov zahteva velika finančna
vlaganja. Vlaganje v preprečevanje je vsekakor
cenejše kot pa drago odplačevanje stroškov, po-
vezanih s posledicami sladkorne bolezni. Omen-
jena količina finančnih sredstev zato narekuje
prioriteto programov zdravstvene in socialne
oskrbe ljudi s sladkorno boleznijo. Država se bo
morala zavedati koristi, ki jih zagotavljajo ta-
kojšnja vlaganja za preprečevanje in zdravljenje
sladkorne bolezni in njenih posledic.
Sladkorna bolezen je lahko dolga leta prividno
nenevarna, kar pa traja samo, dokler se ne poja-
vijo njene posledice v smislu trajnih okvar. To
dejstvo zavaja odločujoče dejavnike v družbi,
ker ne čutijo potrebe po zagotavljanju sredstev
za obvladovanje tega "nevidnega" problema.
Nujno je torej osveščanje o nujnosti vzpostavl-
janja in izvajanja načrta za kakovostno zdravst-
veno in socialno oskrbo bolnikov s sladkorno
boleznijo v Sloveniji. Podlaga za načrt so med-
narodno sprejeti standardi v obliki npr. sain-
tvincentske deklaracije. Izvajanje tega načrta
omogoča boljšo kakovost in dolgost življenja
sladkornim bolnikom, njihovo lažje in polno-
pravnejše vključevanje v družbo, in kakor kažejo
ekonomski izračuni, tudi dolgoročno
zmanjšanje stroškov za zdravljenje posledic
sladkorne bolezni in stroškov socialne oskrbe v
zvezi z njimi.
Ob 50. letnici diabetološke službe v Sloveniji
leta 1995 so strokovnjaki predlagali strokovna
izhodišča za kakovostno zdravstveno varstvo
bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Nas-
tajanje Nacionalnega načrta zdravstvene in soci-
alne oskrbe sladkornih bolnikov se kljub napo-
rom razvija prepočasi.
Maribor, 14.11.1997
Zveza društev diabetikov Slovenije
MARIBOR / SLOVESNOST OB SVE-
TOVNEM DNEVU SLADKORNE BOLEZNI
Za naiionalni
mMzdravstve-
nega varstva
Trenutno deluje v Sloveniji 34 društev diabetikov, ki imajo po
podatkih Zveze društev diabetikov okrog 15 tisoč članov, slad-
kornih bolnikov pa naj bi bilo trenutno v Sloveniji okrog 80
tisoč oziroma celo več, ker natančnih podatkov ni.
Skupščina Zveze društev diba-
tikov, ki je bila 14. novembra v
Mariboru, je v svojem slavnost-
nem delu, ki so jo organizirali v
počastitev 14. novembra, svetov-
nega dneva sladkorne bolezni,
pokazala odločno pripravljenost
večine zdravstva, ministrstva za
zdravstvo, zavoda za zdravstve-
no zavarovanje Slovenije, farma-
cevtov, diabetikov in nekaterih
drugih, bolj kot doslej pa se bo
morala v preprečevanje, zgodnje
odkrivanje sladkorne bolezni in
njeno zdravljenje vključiti vlada,
da se čimprej oblikuje nacional-
ni načrt zdravstvenega varstva
diabetikov in da se prične sis-
temsko zbiranje podatkov o dia-
betesu v Sloveniji. V uradnem
delu skupščine so sprejeli tudi
izjavo za javnost, s katero vse od-
govorne v Sloveniji seznanjajo s
težo problema, ki je iz dneva v
dan večji. V zadnjih dvajsetih le-
tih se je število sladkornih bolni-
kov v Sloveniji povečalo za dva-
krat, prav takšno rast je pričako-
vati tudi v naslednjih dvajsetih
letih. Vsako leto v Sloveniji na
novo odkrijejo pet tisoč diabeti-
kov. Petkova izjava za javnost
Zveze društev diabetikov Slove-
nije je sicer milo napisana, pred-
stavlja pa obliko pritiska, ki je
rezultat skupnih prizadevanj
stroke in diabetikov.
MG
1. DECEMBER - SVETOVNI DAN
AIDSA
Živi in pusti živeti
Prvi december je že nekaj let svetovni dan aidsa. Letošnji
nosi geslo Živi in pusti živeti. V Sloveniji bodo v okviru tega
dneva potekale številne aktivnosti, ki imajo v glavnem pre-
ventivni in informativni značaj. Največ jih bo potekalo v or-
ganizaciji Inštituta za varovanje zdravja Republike Sloveni-
je. Posebno humanitarno akcifo pa v tem okviru vodi sloven-
ski odbor UNICEFA in je ena od redkih tovrstnih akcij na-
cionalnega pomena v Sloveniji.
Zaradi aidsa je doslej umrlo
že tri milijone otrok, mlajših
od 15 let. Vsak dan se z viru-
som HIV okuži tisoč otrok, od
tega skoraj 70 odstotkov v pod-
saharski Afriki, tisoč pa jih
tudi umre vsak dan. Lani je v
Sloveniji zaradi aidsa umrlo
šest ljudi, od tega dva otroka.
Vsi živimo na istem planetu in
Afrika je tudi naša, poudarjajo
v slovenskem odboru UNI-
CEF-a. Afriški otroci so in
bodo sosedje naših otrok. Kot
pravijo v UNICEF-u, lahko
mračne napovedi otroškega
smrtnega davka spremenimo v
sončen nasmeh otrokovega
življenja. Skupaj z Mileno Zu-
pančič in Borisom Gavazzo, ki
sta nova ambasadorja sloven-
skega odbora za UNICEF, se
lahko vsi pridružimo prijatel-
jem otrok v boju proti aidsu.
Finančni prispevek v višini od
25.000 do 100.000 SIT oziroma
več lahko darovalci nakažejo
na žiro račun slovenskega od-
bora za UNICEF, Linhartova
13, 1000 Ljubljana, številka
50102-678-99015, sklicevalna
številka 406, z oznako Za otro-
ke, žrtve AIDS-a v Afi-iki.
Doslej v
Sloveniji
62 bolnikov z
aidsom
Po podatkih centra za na-
lezljive bolezni - oddelka za
aids in spolno prenosljive bo-
lezni Inštituta za varovanje
zdravja Republike Slovenije -
je bilo v obdobju od leta 1986
do 20. novembra letos na osno-
vi zakonske obveze prijavlje-
nih 62 primerov aidsa, od tega
54 pri moških, šest pri ženskah
in dva pri otrocih. V letu 1996
je bilo prijavljenih deset pri-
merov aidsa, letos do novem-
bra le en primer in šest okužb s
HIV. Največ odraslih bolnikov
z aidsom se je predvidoma
okužilo pri spolnih stikih z
moškimi.
Do 20. novembra letos je bilo
v Sloveniji prijavljenih tudi 64
primerov diagnosticirane
okužbe s HIV, kjer se aids še ni
razvil, in sicer pri 51 moških
(49 odraslih in dveh dečkih) in
13 odraslih ženskah. V 49 pri-
merih pri odraslih moških se
jih je največ (27) predvidoma
okužilo pri spolnih stikih z
drugimi moškimi, okuženi he-
mofiliki pa so prejemali pri-
pravljene preparate krvi še
pred obveznim testiranjem vse
darovane krvi. Pri ženskah, ki
so okužene s HIV, jih je bilo
osem okuženih s heteroseksu-
alnimi odnosi.
Prijavljeni primeri še ne po-
menijo, da v Sloveniji ni
okuženih več ljudi. Po naved-
bah asis. mag. Irene Klavs, dr.
med., in Zdenke Kastelic s
centra za nalezljive bolezni -
oddelka za aids in spolno pre-
nosljive bolezni - kljub tvega-
nim vedenjskih vzorcem
rizičnih skupin ljudi še v nobe-
ni ni prišlo do esksplozivnega
širjenja okužbe s HIV, vendar
jo lahko pričakujemo. Zato je v
skupinah z višjim tveganjem
nujno to omejiti z najraz-
ličnejšimi intervencijami. Vsa-
ko naložba se bo že v kratkem
obrestovala. Primere aidsa so
doslej zabeležili v Celju, Ko-
pru, Kranju, Ljubljani, Mari-
boru, Murski Soboti, Novi Go-
rici, Novem mestu in na Rav-
nah.
Pripravila: MG
20 - NASVE11
27. NOVEMBER 1997 ■ TEDNIK
Kuharski nasveti
Krvavite
V teh dneh je vse pogosteje na naših mizah kislo zelje, zra-
ven pa okusne pečenice ali krvavice, zato bomo danes govo-
rili o krvavicah, ki so pri nas zelo priljubljene.
Krvavice spadajo v skupino
obarjenih ali kuhanih klobas in so
lahko narejene iz različnih kaš,
žit, mesa, drobovine in slanine. V
nekaterih deželah so prepovedani
dodatki za povečanje mase za na- j
dev; to so najpogosteje dodatki
rastlinskega izvora, kot so moka,
soja, kaša, pa tudi mlečni izdelki
ali jajca. Vendar to velja za druge
vrste klobasičarskih izdelkov, ne
za krvavice; krvavice spadajo
namreč med regionalne speciali-
tete.
Pri nas pripravljamo kar nekaj
različnih vrst krvavic. Najbolj
cenjene so krvavice, ki jih pri-
pravljamo iz ječmene kaše, riža,
krvi, svinjske masti in ocvirkov
ter začimb, kot so sol, poper in
strti majaron. Za boljši okus teh
krvavic lahko dodate tudi kuhano
svinjsko drobovino oziroma
pljuča, ki jih na drobno zmeljemo.
Pripravimo jih tako, da kašo v sla-
ni vodi poparimo. Posebej skuha-
mo riž. ïîazmerje med kašo in
rižem naj bo dva proti ena, torej
vzamemo enkrat več kaše kot riža.
Kašo in riž ohladimo, vsipamo v
večjo posodo in prilijemo svežo
kri, vročo svinjsko mast z ocvirki,
v kateri smo prepražili na lističe
narezano čebulo, s kuhalnico pre-
mešamo, dodamo začimbe in te-
meljito premešamo. Nekateri
krvavicam dodajo tudi kuhano in
fino zmleto svinjsko glavo, da jo
porabijo. Po potrebi priHvamo
juho, v kateri smo skuhali
svinjsko glavo. Nato nadev napol-
nimo v dobro očiščena svinjska
čreva in pritrdimo z debelejšim
lesenim nabodalom ali spalo ter
jih obarimo v vreli vodi. S tem jim
podaljšamo rok trajanja. Ohlajene
pakiramo v ustrezno embalažo in
zamrzujemo.
Nekateri pripravljajo kašnate
klobase brez dodatka krvi, tako da
so po okusu enake, le kri pri pri-
pravi izpustijo.
Poznamo pa tudi sladke kašnate
klobase. Pripravljajo jih iz riža,
tako da ga do polovice skuhajo,
dodajo dobro zmleto svinjsko gla-
vo, ki so jo prej skuhali, prav tako
dodajo kuhano drobovino, kot sta
srce in pljuča. Vse sestavine vsi-
pajte v večjo posodo, dodajte
svinjsko mast ocvirki, v kateri
prepražite čebulo, narezano na
kolobarje ali sesekljano. Nato do-
dajte začimbe, majaron, ki ga v
pesti dobro stisnete, klinčke, ci-
met, sol ter juho, da lahko dobro
premešate. Porabite juho od ku-
hanja prašičje glave. Napolnite v
ovoj in jih v vreli vodi kuhajte 5
do 7 minut.
Redkeje v naših krajih pripravl-
jamo jetrne klobase. Pripravimo
jih tako, da skuhamo jetra, pljuča,
meso, dodamo prepraženo čebiolo,
peteršilj, česen, namesto riža pa
skuhamo ječmeno kašo ali jo do-
bro operemo ali samo poparimo z
vročo vodo. Prav tako prilijemo
svinjsko mast z ocvirki, po potre-
bi prilivamo juho ter začinimo s
soljo, poprom, pimentom,
muškatnim oreščkom in majaro-
nom.
Nekateri pa krvavice pripravlja-
jo tudi s kruhom. Na kri enega
prašiča dodamo pol kilograma be-
lega kruha, ki ga narežemo na
majhne koščke. Navlažimo ga s
svežim mlekom, da se dobro na-
poji. Posebej skuhamo slabše dele
slanine (od glave in flama) in
zrežemo ali zmeljemo. Segrejemo
svinjsko mast, jo prilijemo kruhu
in slanini, premešamo, dolijemo
jtiho in začinimo s soljo, majaro-
nom, meto in pimentom. Če je
zmes pregosta, prilijemo juho.
Napolnimo v svinjska čreva in jih
skuhajmo pri ne premočnem vret-
ju, saj lahko ovoj poči. Ohladimo
in shranimo v zamrzovalni skrinji
ali omari do uporabe.
Vse opisane krvavice pripravlja-
jo v okolici Ptuja.
Še vedno pričakujemo vašo
pošto na temo domače jedi. Če
želite, da jed, ki jo je pripravljala
vaša mama ali babica, ne utone v
pozabo, čimprej pišite na naslov:
Radio-Tednik
Ptuj, Raičeva
6, Ptuj, za od-
dajo Kuharski
nasveti.
•o Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 146. NAD
Zcflreiv druimm In
duševno Edrmvje
9. nadaljevanje
Zakonski kon-
flikti - l.nad.
Obdobje iskanja partnerja
Ne glede na sproščenost od-
nosov med mladimi je naveza-
va pristnih, čustveno globokih
in trajnih stikov z drugospol-
nim partnerjem zelo težka.
Obdobje iskanja partnerja za
skupno pot skozi življenje je
večkrat polno hudih dvomov
in razočaranj, pa tudi resnih
zunanjih in notranjih konflik-
tov. Vzrokov zanje je veliko,
ogledali pa si bomo tiste, ki so
morda najvažnejši.
Mladostnik v tem času še
vsekakor ni razčistil sam s
sabo in s svetom. Zato je poln
dvomov in bojazni in te se kaj
rade aktivirajo ob prvih
manjših težavah pri navezo-
vanju stikov ali pa pri prilaga-
janju na partnerja (npr. ljubo-
sumnost, negotovost). Pogosto
se mladih ljudi zaradi njihove
premajhne zrelosti, polotijo
tik pred sklenitvijo zakonske
zveze hudi dvomi (ponavadi o
tem, ali bodo kos zahtevam
življenja in zakona), depresiv-
na reakcija, nevrastenične
težave, tesnoba in želja po
paničnem begu iz situacije.
Posebno pri tistih, katerih
osebnost je slabše integrirana,
se v tem času lahko pojavijo
psihotične reakcije.
Vir konfliktov v tem času iz-
haja iz dejstva, da služi izbor
partnerja pogosto dvigu lastne
vrednosti in prestiža. Poleg
tega se, nekoliko grobo rečeno,
običajno vsakdo zaljubi v idea-
lizirano podobo, v kateri vidi
partnerja, in šele v drugi vrsti
v njega samega - in isto se do-
gaja tudi pri partnerju. Posle-
dici tega sta dve: najprej so
razočaranja zaradi tega mnogo
hujša, saj ne gre več zgolj za
"ljubezen", pač pa tudi za vred-
nostno in socialno sodbo o
sebi. Na drugi strani pa vidi-
mo, da mlada človeka zaradi
tega, ker se oklepata podobe,
ki jo imata drug o drugem,
večkrat ne moreta sprejeti
partnerja takšnega, kot je v re-
snici; posledica so lahko neiz-
govorjeni ali izgovorjeni očitki
in potem, ko ne gre drugače,
iskanje idealizirane podobe v
drugem partnerju, kar se na-
vadno spet konča s polomom.
Čim mlajša sta partnerja, več
je tega v njunem odnosu.
Hkrati se z nižjo starostjo
manjša tudi njuna sposobnost
razčlenjevati vzroke konflik-
tov. Zato ni čudno, da kažejo
statistike, da ljubezen pri 17
letih vodi manj kot v četrtini
primerov v zakon in da danes
zaradi drugačnih odnosov
med mladimi doživljajo ti več
razočaranj v ljubezni, kot so
jih doživeli nekoč njihovi
starši.
Poleg samih problemov, ki
izhajajo iz osebne nepopolnos-
ti in medsebojne neskiadnosü
mladih ljudi, je v tem času po-
gost vir konfliktov odnos do
staršev. Mišljeno je dvoje med
seboj večkrat prepletenih stva-
ri: problem ločitve mladostni-
ka od vpliva staršev in
vmešavanje staršev v njihov
izbor partnerja.
Nekaj o tem pa še naslednjič,
mag. Bojan Sinko
PREJELI SMO
Humanost,
dobrodošla!
Spet je bila končana akcija revije Naša žena
Ljudje odprtih rok in v četrtek, 12. novembra, je
bila slovesna podelitev priznanj dobrotnikom in
dobrotnicam, ki so z najrazličnejšimi dejanji po-
magali revnim, bolnim, invalidom in osamljenim
posameznikom ali skupinam.
Eno takih priznanj je po zaslugi Andreje Razlag,
ki je prejela naziv "vzornica", prišlo tudi na Ptuj.
Naj spomnim, da je že preteklo leto mlada Andre-
ja prejela naziv "pobudnica dobrih del", ko je
spodbudila in vodila akcijo odpravljanja arhitek-
tonskih ovir, ki je imela odmev po vsej Sloveniji.
Podelitev priznanj je bila lepa prireditev, polna
prijaznosti in človečnosti, kar nas lahko navdaja z
mirnim zadovoljstvom, da je med nami še vedno
prisotna dobrota, solidarnost in človekoljubnost
in pripravljenost pomagati kadarkoli in komurko-
h.
Pa vendar ne morem pregnati nadležne misli, ki
se mi pri tem vsiljuje. Ali so v tej naši državi res
vse stvari postavljene na svoje mesto? Več kot 10
let na primer imamo zakon, ki zavezuje investitor-
je, da v vsaki novogradnji omogočijo dostop z in-
validskim vozičkom, stare stavbe pa je treba
ustrezno prirediti, če potegnemo vzporednico z
zakonom. Zakaj je potem potrebno, da mora posa-
meznik ali posameznica, ki je pozorna na invalida
na vozičku, sprožiti celo akcijo, da se stvari ureja-
jo? Ali je na Mestno občino Ptuj in Upravno enoto
Ptuj mogoče priti z invalidskim vozičkom?
Gotovo je še več zadev, ki bi lahko bile urejene
in ljudem ne bi povzročale težav. Zato je potrebno
prav ob takih akcijah, kot jih vodi revija Naša
žena, ob dejanjih, kot je Andrejino in drugih, iz-
prašati vest državi in njenim institucijam, občini
in njenim organom, ali izpolnjujejo svoje naloge
do ljudi in za ljudi. Samo v tem primeru namreč
lahko pos
Pomoč ljudem v stiski, dobra dela delujejo naj-
manj dvojno. Prvo, najdragocenejše, je pomaganje
sočloveku, drugo pa je vest družbe, ki vse prerada
zaspi. Dobro je, da imamo med seboj dobre in po-
gumne ljudi. Čestitke vsem dobitnikom priznanj,
posebna čestitka pa naši Ptujčanki Andreji Raz-
lag, športnici in študentki, ki ob treningu in študi-
ju najde čas za druge ljudi, za dobra dela.
Anka Ostrman
Krvodajalci
11. november: Jožica Bezjak, Ut. 25.
maja 3, Ruj; Gizeta Držaj, Brstje 14/b,
Ptuj; Rlìzabeta Majen, Pacinje 27/a,
Ruj; Marjan Murko, Podvinci 130,
Ruj; Mitán Lesjak, Nova vas 11/b,
Ptuj; Zvonka Rozman, Hum 27, Ormož;
Stanko Peteršić, Domava 72, Domava;
Alojz Horvat, Juršinci 19/a, Juršinci;
Ándelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj;
Darja Čeh, Podvinci 73, Ptuj; Jože
Hentak, Domava 119, Domava; Marija
Koibet, Žabjak 45, Ptuj; Stanko Zor-
man, Moravci 104; Majda Ljubeč,
Nova vas pri Markovcih, Markovci; Bri-
gita Čuš, Mezgovci 64/a, Domava; Al-
bin Peteršić, Domava 2/c, Domava;
Marija Kolednik, Pacinje 5/a, Ruj; Mi-
lan Golob, Domava 142/b, Domava;
Vesna Zagoranski, Arbajterjeva 1, Ruj;
Slava Potrč, Prerad 48, Domava; Kris-
tina Vidovič. Mezgovci 51/a, Domava;
Erika Mihelač. Sagadinova 11, Ruj;
Štefka Lukavski, Belšakova 69, Ruj;
Veronika Leben, Slomi 9, Dornava;
Janko Bedrač, Videm pri Ruju 13/a,
Videm; Klavdija Seiko, C. na Hajdino
32, Hajdina; Jože Levak, Rimska p!. 8,
Ruj; Irena Ljubeč, Spuhlja 133, Ruj;
Roman Petrovič, liceva 15, Ptuj; Dragi-
ca Potanec, Placar 64, Ruj; Alojz
Pihlar, Domava 66/a, Domava; Milica
Ljubeč, Mezgovci 2/a, Domava; Marti-
na Florjanič, Strelci 9, Domava; Ljud-
mila Fošnarič, Stanošina 37/b; Jože
Sluga, Levanjci 26; Anica Tarodi, Ar-
bajterjeva 8, Ptuj.
13. november: Rajko Sok, Domava
107; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56/a,
Domava; Marija Cvetko, Pršetinci 2;
Neža Čuš, Domava 4; Milena Primožič,
Ormoška 46, Ruj; Vera Popušek, Pod-
vinci 13, Ruj; Dominik Vrhovšek, Nova
vas 34, Ruj; Sonja Šneberger, Mestni
Vrh 22, Ptuj; Zvonko Janžekovič, Bre-
zovci 11, Domava; Helena Horvat, Sp.
Potskava 3; Janez Krajne, Korenjak 6;
Bojan VrabI, Domava 2/c; Angela
Golčman, Domava 16; Neža Mislovič,
Domava 35; Milica Bojič, Jadranska
15, Ruj; Marina Burg, Tržeč 41, Vi-
dem; Marjana Rižnar, Pacinje 5/b, Ruj;
Silvester Žerak, Čučkova 11, Ki-
dričevo; Anton Mernik, Slomi 7. Doma-
va; Andreja Graifoner, Rimska pi. 3,
Ptuj; Lizika Simonič, Domava 1/a; Ja-
nez Veselic. Moškanjci 90/b; Drago
Sedmak, Kvedrova 4, Ruj; Suzana
Hentak. Domava 119; Marjeta Men-
tías. Moškanjci 84/a; Jože Strelec,
Placerovct 12/a, Gorišnica; Matilda
Šegula, Moškanjci 111; Vinko Kokol,
Domava 87; Marija Kokot, Hrastovec
24/a; Dragica Fric, Domava 122; Jan-
ko Kozel, Trdobojci 1; Dragica Šilak,
Pot v toplice 3, Ptuj; Andreja Zakšek,
Dogoška 36; Majda Zmazek, Ribiška
pot 20. Ptuj; Dragica Dobič, Ut. 25.
maja 3, Ruj; Andreja Mihelač, Sagadi-
nova 11, Ruj; Zoran Petkoski, Štuki
6/b; Franc Turk, Kacova 9, Pragersko;
Stanko Libman, Ut. Šercerjeve brigade
5, Maribor; Milan Rajh, Tmovci 23;
Ludvik Kokot, Dravska 8, Ruj; Boris
Bohi, Grajenščak 45; Rudi Štelcer, Po-
brežje 118; Danijel Vrbnjak, Mezgovci
7; Miran Zagoršek, Mezgovci 28; Dar-
ko Čuš, Mezgovci 64/a; Josip Kokot,
Apače 39.
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ /     *      V VRTU      *     V VRTU       *      V VRTU       *      V VRTU
Preden bo vrt odet v snežno odejo
Mesec listopad se je prevesil v zadnjo tretjino. V vrtu
je odpadlo še poslednje listje z drevnin, odcvetele so
še pozne cvetlice, popolno zimsko podobo pa bo do-
bil, ko ga bo morda odela že Katreja (goduje 25. no-
vembra), ki sneg veje. Postorimo še v vrtu in bivalnem okolju potreb-
na očiščevalna in varovalna opravila, da bodo tla in rastlinje v njem
pod snežno odejo čim bolje prezimila.
v SADNEM VRTU zavarujemo sadno
drevje pred glodalci. Četudi je sadni vrt
ograjen, se lahko skozi poškodovano
ograjo, še zlasti če bo dolga in ostra
zima, priklatijo srnjad in zajci, ki obgloda-
jo drevesna debla in veje do popolnega
uničenja drevesa. Preden zapade sneg,
vrtno ograjo skrbno pregledamo in
odprtine, skozi katere bi lahko prišla div-
jad, zakrpamo in zapremo.
Če vrt ni ograjen, se ne zanašajmo, da
je v okolju gosto naselje in bližina pro-
metnih cest, kar naj bi divjad vznemirjalo
in odvračalo. V težkih zimskih razmerah
se divjad za nemir v okolju ne zmeni dosti
in objeda vse, kar ji pride pod zob, le da
preživi. Drevesa mladih jablan in drugih
sadnih vrst oziroma njihova debla ovije-
mo z žičnim pletivom, koruzno slamo,
sončničnimi stebli, lesenimi letvicami, koli
ali podobnim materialom. Za ovijanje pa
niso primerne plastične folije, ker niso
zračne in so nepropustne za vodo, niti ne
vrečevina, v kateri so pred tem bila
kakršna koli živila: moka, sladkor, krmila
in podobno. Njihov vonj namreč privablja
poljske miši, te pa lahko koreninski vrat
sadnega drevesa obgrizejo do popolne-
ga uničenja. Ker gojimo v vrtovih pre-
težno nizko in srednjedebelo sadno drev-
je z nizko drevesno krošnjo, v primeru
višje snežne odeje sneg izpod vej, ki bi jih
lahko divjad dosegla, odmečemo. Pripo-
ročljivo je tudi od časa do časa narezati
nekaj mladostnih vej in jih namestiti ob
krošnjah, da bi se divjad prej lotila teh.
Sajenje sadnega drevja je mogoče vse
dotlej, dokler zemlja ne zmrzuje. Če med
sajenjem zapade sneg, sajenje končamo
in sadilno jamo zagrnemo, seveda če
zemlja ni zmrzla. Ne smemo pa med
zemljo pomešati snega in ga zgrniti v sa-
dilno jamo, ker tam zemljo podhladi in
škodi koreninam.
Jesensko škropljenje breskev, da jih
zavarujemo pred breskovo kodravostjo,
je nujno potrebno opraviti. Škropimo z
bakrovimi pripravki v koncentraciji, kot je
to priporočeno v navodilih proizvajalca.
Škropljenje opravinno temeljito in le v mir-
nem in suhem vremenu, ko ne zmrzuje.
V OKRASNEM VRTU s presejano
kompostovko osipljemo tiste vrste okra-
snih grmovnic, ki bi utegnile v ostrejši in
daljši zimi pomrzniti. Vrtnicam poganjke
prikrajšamo do polovice oziroma vsaj do
30 cm od tal. Odstranimo polomljene kra-
ke in poganjke, ki so odgnali kot divjaki iz
podlage. Tako delno razredčen in
očiščen grm zasujemo z vedrom kom-
postnice. Če okrasne grmovnice prekrije-
mo z listjem, senom, slamo ali šoto, je
treba prekrivko zaščititi s smrečjem, da je
ne odpiha veter. Bolje je uporabljati listje
gozdnih listavcev kot pa listje iz sadnega
vrta. Vrtno listje je okuženo od različnih
glivičnih bolezni, še posebej pa škrlupa,
medtem ko je gozdno listje zdravo in v
njem ne prezimujejo vrste rastlinskih gli-
vičnih bolezni, ki bi ogrožale sadno in
okrasno drevje. Najboljšo varovalno ode-
jo naredi bukovo listje, ker počasi trohni,
tla pod njim se manj namočijo in nudi
večjo zračnost.
Juko s svojimi dolgimi suličastimi ziz-
melenimi listi, če raste na vetru izpostavl-
jenem kraju, zavarujemo pred pozebo
tako, da koreninski vrat osipljemo s kom-
postovko, tesno ob rastlino pa navtikamo
smrekove veje in jih povežemo.
V ZELENJAVNEM VRTU listnato ze-
lenjavo: endivijo, radič, motovileč, por,
zelje, ohrovt in zimsko solato v zavetnih
legah, kjer suha zima brez snežne odeje
ne more narediti večje škode, prekrijemo
s smrekovim vejevjem. Na bolj odprtih in
vetru izpostavljenih legah pa listnato ze-
lenjavo zavarujemo pred zimsko pozebo
z boljšimi prekrivali. Na tržišču se dobi že
nekaj novih vrst prekrival, ki rastline do-
bro zavarujejo pred pozebo, rastline se
pod njimi ne poškodujejo, se enostavno
nameščajo, pa tudi pretirano draga niso.
Med takšnimi je zimski vrteks, ki je gos-
tejša in debelejša polipropilenska vlakni-
na od poletnega vrteksa. Zimski vrteks
ima zaradi večje trdnosti ter optimalne
zračne in vodne propustnosti lastnost, da
zaustavi prodiranje mraza k rastlini, hkrati
pa pri varovanih rastlinah ublaži nihanja
med dnevno in nočno temparaturo. Z
zimskim vrteksom vrtnine prekrijemo
brez uporabe lokov, ob robovih pa ga
obtežimo s prstjo, da ga veter ne dvigne.
Uporabnike plastičnih prekrival je po-
trebno opozoriti, da so v rabi dve vrsti
prekrival s povsem različnimi svojstvi.
Plastične vlaknine, kot je vrteks, ki so pro-
pustne za zrak in vlago, zato z njimi lahko
prekrivamo neposredno, in plastične foli-
je, ki pa so za zrak in vlago nepropustne,
zato pa jih lahko uporabimo za prekrivan-
je zelenjave le v obliki tunelov, tako da fo-
lijo razpnemo po lokih polkrožne oblike
40 do 50 cm nad rastlinami. Varovane
rastline pod plastično folijo moramo red-
no zračiti.
Miran Glušič, ing.agr.
TEDNIK   - 27. NOVEMBER 1997
OD TOD IN TAM - 25
TRIJE KRAUi NA POHORJU / ZAPLETENA PROBLEMATIKA LASTNIŠTVA
Upah na norma/ne zimske razmere
Vrhovi Pohorja so letošnji pni sneg dobili že pred mesecem in
kaže, da se bo kar obdržal. Zanimivo, kako dolinci, ki se v tem
času odpravljamo na nekoliko višje predele, ne znamo pravilno
oceniti razmer na višini čez 1000 metrov nadmorske višine. Pri
Treh krajih je že prava zimska pokrajina.
Za obisk Pohorja v tem času
sem se odločila v prvi vrsti zara-
di tega, da na kraju samem poiz-
vem, kako bo v letošnji sezoni z
rekreacijsko-turističnim cen-
trom Trije kralji, na katerega
imajo številni obiskovalci, pa
naj bodo iz Slovenske Bistrice,
Ptuja, Ormoža, Maribora ali
drugod, lepe spomine. Se bodo
po vseh peripetijah, ki so bile
prisotne lansko leto, tu letos
lahko smučali ali ne?
Ker je bil dan lep in sončen, je
bila želja priti še do Črnega jeze-
ra ter Osankarice, kjer je muzej
padlega Pohorskega baraljona
in je po pripovedovanju očivid-
cev v dokaj klavrnem stanju,
vendar se brez zimske opreme le
nisem upala podati dalje. Pa
kdaj drugič, saj mi Osankarica
ne bo pobegnila. Do takrat bodo
mogoče na občini v Slovenski
Bistrici uredili prenos lastništva
muzeja na Osankarici na Zavod
za kulturo Slovenska Bistrica in
tudi streho, ki že lep čas zama-
ka, bodo morda uspeli popraviti
in tako rešiti razstavljene mu-
zejske predmete iz naše polpre-
tekle zgodovine.
Pri Treh kraljih sem se zaplet-
la v pogovor z Mirom Krizma-
nom, enim od lastnikov podjet-
ja BIMM, d.o.o., ki ima v naje-
mu tukajšnji planinski dom.
Najprej izvem, da do 15. decem-
bra dom zapirajo, ker morajo
pred prihajajočo zimsko sezono
v njem še marsikaj postoriti,
vendar je Miro Krizman še do-
dal, da pa bo dom odprt ob vsa-
kem koncu tedna, na razpolago
bodo tudi, če se jim bo najavila
večja skupina, in seveda 8. no-
vembra, ko bo v domu potekalo
martinovanje z živo glasbo. Če
pa bi sneg zapadel že prej, pa
bodo dom takoj odprli vsem, ki
bodo želeli priti na Pohorje, in
bodo stvari, ki jih morajo posto-
riti, urejevali pač sproti.
Ob teh uvodnih besedah prei-
deva na probleme, s katerimi se
najemnika Treh kraljev srečuje-
ta. "Prvi problem je vlečnica,"
prične Miro Krizman, "a ga po-
skušamo rešiti na najboljši
način."
Zemljo, kjer so smučine, je po
denacionalizacijskem postopku
dobil vrnjeno prejšnji lastnik,
sicer pa se prav okoli lastništva
pri RTC Trije kralji dogajajo
skorajda čudne reči. Po vsej ver-
jetnosti bo vlečnico, last Impo-
la, dobilo v najem podjetje Gri-
lovo iz Slovenske Bistrice, ki je
lastnik zemljišča. O tem se bodo
odločali še v tem tednu. Oba na-
jemnika doma bi bila vesela, če
se bo podjetje Grilovo le
odločilo prevzeti vlečnice, ker
bodo potem odpadli številni
drugi problemi. Teh pa v lanski
smučarski sezoni ni manjkalo.
Najprej jim je pri žičnici počila
vlečna vrv in so šole zaradi tega
odpovedale rezervacije, ko pa so
jo nabavili, je zmanjkalo snega.
Novi najemnik, podjetje Grilo-
vo, pa bi območje vlečnic, od
tega sta dve zahtevnejši progi,
dolgi 950 metrov, dve lažji v
dolžini 500 metrov in 300 me-
trov dolgo sankališče, umetno
zasneževal in s tem bi lažje diha-
la tudi najemnika doma.
Podobne lastninske zmede,
kot so glede vlečnic, so tudi pri
domu samem, v katerega sta na-
jemnika vložila znatna sredstva,
o čemer smo pred časom že pisa-
li. Nekaj od tega je bančno poso-
jilo Hmezad banke iz Žalca, ki
ima svojo agencijo v Slovenski
Bistrici, nekaj pa je konec 1995.
leta, ko so dom. ponovno odprli,
primaknil slovenjebistriški
občinski svet. Če z lastninsko
zmedo nadaljujemo, je potrebno
povedati, da je pravi lastnik
doma Planinska zveza Sloveni-
je, s tem da jih Impol, ki je nekaj
časa imel dom v najemu in ga
seveda temu primerno uredil,
toži za 45 milijonov tolarjev, ko-
likor je bilo njihovega vložka,
vendar je to že druga zgodba.
Potem so v domu še etažni last-
niki, ki posedujejo po kakšno
sobo. Med njimi so MIP Ptuj,
Kmetijski kombinat Ptuj, Ta-
lum iz Kidričevega, Granit in
Planika iz Slovenske Bistrice,
Elektro Maribor, dve sobi sta
kupila zasebnika, šest najlepših
sob pa je še vedno v lasti občine
Jagodina ali bivšega Svetozare-
va iz Srbije, s katerim so se bi-
striški občinski možje v
prejšnjih časih tako širokosrčno
bratili in bodo najbrž prišle v
delitveno bilanco med obema
državama. Dom RTC Trije kral-
ji na Pohorju premore 100
ležišč, od tega jih je 27 v sobah s
tušem in WC.
Dom oziroma ležišča so do 6.
marca razprodali šolam iz raz-
nih krajev Slovenije, ki tod iz-
vajajo zimski del šole v naravi,
prav tako pa sta razprodana za
šolo v naravi tudi maj in junij.
Vendar se bo kakšno ležišče za
tistega, ki ima rad lepo in ne-
okrnjeno naravo in tišino po-
horskih gozdov, po zatrjevanju
Mira Krizmana tudi našlo. Za
novo leto je že vse polno, v času
med božičem in novim letom pa
je še mogoče dobiti kakšno
sobo.
Kot zatrjujeta najemnika pla-
ninskega doma pri Treh kraljih,
sezona bo, sedaj čakajo samo še
na tisti pravi sneg, ob tem pa si
nadvse želita še novega najem-
nika žičnic, kar bo olajšanje
tudi za njiju. Vesela bosta vseh
tistih, ki se bodo odločili za
obisk tega dela Pohorja, ne gle-
de na vremenske razmere.
Vida Topolovec
Štuhčev dom pri Treh l<raljiti na Potiorju bo sameval do
prvega večjega snega. Foto: VT
ORMOŽ / OBISK POHORSKEGA
DVORA
fWfdfmo se
hiti drugaini
Vsako srečanje med ljudmi, ki imajo enake težave, je zanimivo,
lahko je tudi plodno. Verjetno so še drugi razlogi, da je oddelek
za bolezni odvisnosti ormoške bolnišnice obiskal sotrpine, ki se
z zasvojenostjo borijo niti ne tako daleč, na Pohorskem dvoru
pri Mariboru.
Po pogostitvi smo zdravljenci
in terapevti obeh terapevtskih
skupnosti predstavili svoje pro-
grame ter delo in ugotovili, da v
načinu zdravljenja ni bistvenih
razlik. Po zadovoljitev duhov-
nih apetitov smo odšli na Ptuj-
sko Goro in v eni najstarejših in
najsvetejših romarskih cerkva v
Sloveniji poslušali patra, ki nas
je seznanil z njeno zgodovino in
pomenom. Nekaj te poduhovlje-
nosti smo odnesli s seboj na
ptujski grad in ga ob strokov-
nem spremstvu doživeli skozi
različna obdobja, kot so si pač
sledila oziroma so si sledili nje-
govi    lastniki.    Občudovanja
vredna je zbira turkerij, še bolj,
vsaj za nekatere, pa zbirka sta-
rinskih glasbil. Lahko smo
slišali, kako zveni čez sto let star
klavir, na katerega nam je na-
darjen zdravljenec zaigral so-
dobno popevko. Pred vrnitvijo
v Ormož smo se ustavili še ne-
daleč od gradu Bori, a ga
nažalost nismo videli.
Bila je že tema in preostalo
nam ni nič drugega, kot da se
nekoliko utrujeni, a imenitno
razpoloženi vrnemo v bol-
nišnico, svojci pa domov.
Zdravljenci Oddelka
bolezni odvisnosti
PISE: MIRKO KOSTANJEVEC / O ZAKONU O
STAVBNIH ZEMLJIŠČIH
Hovi predpisi o stavimili lemljišiili
3. - zadnje nadaljevanje
Ф Komunalni prispevek
Komunalni prispevek je plačilo sorazmernega
dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča
in pripada občini, kjer se zemljišče nahaja. Do
izdaje navodila za izračun komunalnega pris-
pevka ministra, pristojnega za prostor, se komu-
nalni prispevek odmerja po dosedanjih predpi-
sih. Občina v skladu s tem navodilom določi po-
drobnejša merila za odmero komunalnega pris-
pevka.
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka,
ki se mora plačati pred izdajo gradbenega dovol-
jenja, je investitor, ki namerava: zgradit nov ob-
jekt, prizidati ali nadzidati obstoječi objekt ali
spremeniti namembnost obstoječega objekta
oziroma rekonstruirati obstoječi objekt, če je za
to treba povečati priključke na javno infrastruk-
turo oziroma njene zmogljivosti.
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka
je tudi lastnik zgrajenega objekta na neo-
premljenem ali delno opremljenem stavbnem
zemljišču, če se to zemljišče komunalno
opremlja.
Ф Kdaj se komimalni prispevek ne plača
Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo
javne infrastrukture ter za gradnjo socialnih in
neprofitnih stanovanj.
Občina lahko s predpisom določi še druge
oprostitve ali znižanja plačila komunalnega
prispevka.
Ф Odlok o komunalnem prispevku v bivši
ptujski občini
V bivši ptujski občini je bil dne 10.5.1994 spre-
jet Odlok o komunalnem prispevku (Ur. vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 13/94), ki je uvedel
plačilo komunalnega prispevka za uporabnike,
ki se oskrbujejo z vodo iz vodovodnega sistema
in pri katerih nastajajo komunalni odpadki na
območjih odvažanja komunalnih odpadkov.
Ф Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč
Kot sem že prej zapisal, določbe VL poglavja
(čl. 53-63) starega ZSZ, ki se nanaša na nado-
mestilo za uporabo stavbnih zemljišč, novi ZSZ
ni razveljavil. Glede na to, da so prav te določbe
zanimive za mnoge občane, jih želim na kratko
prikazati.
#Na katerih območjih se plačuje nadomes-
tilo za uporabo stavbnih zemljišč
Tako nadomestilo se plačuje na območju mest
in naselij mestnega značaja, na območjih, ki so
določena za stanovanjsko in drugačno komplek-
sno graditev, na območjih, za katera je sprejet
prostorski izvedbeni načrt, in na drugih
območjih, ki so opremljena z vodovodnim, ka-
nalizacijskim in električnim omrežjem.
To območje določi občinska skupščina.
Ф V katerih primerih se nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje
Ne plačuje se za zemljišče, ki se uporablja: za
potrebe obrambe, za objekte tujih držav, za stav-
be, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo
versko dejavnost, in še za nekatere v čl. 59 stare-
ga ZSZ navedene objekte.
Ф Oprostilo plačila nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti
občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamez-
ni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal
družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stano-
vanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali
neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega
zemljišča po določbah ZSZ, ki v 34. čl. določa,
da urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo
stavbnega zemljišča za graditev objektov in
opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi
in drugimi objekti in napravami.
# Ali lahko tudi občinska skupščina pred-
piše oprostitev oziroma delno oprostitev
plačila nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča
To lahko stori za občane z nižjimi dohodki in
za občane, ki so organizirano vlagali družbena
sredstva v izgradnjo komunalnih objektov in
naprav (glej zadnji odstavek 59. čl. starega ZSZ).
# Površine, ki so podlaga za plačevanje na-
domestila za uporabo nezazidanega in zazi-
danega stavbnega zemljišča
Te so določene v 60. čl. starega ZSZ, kjer je v
zadnjem odstavku dano pooblastilo občinski
skupščini, da lahko še določi, da so poslovne
površine tudi površine zemljišč, ki so namenje-
ne poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skla-
dišča, parkirišča, delavnice na prostem in po-
dobno.
Ф Določitev višine nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča
To stori občinska skupščina ob upoštevanju
dejstev iz čl. 61 starega ZSZ.
Ф Kdo mora plačati nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča
To mora storiti neposredni uporabnik
zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imet-
nik pravice razpolaganja oziroma lastnik najem-
nik oziroma poslovnega prostora, imetnik sta-
novanjske pravice).
Ф Uporaba določb zakona o davkih občanov
Glede postopka za odmero in pobiranje ter
vračanje nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča, prisilne izterjave odpisa zaradi neiz-
terljivosti, zastaranja in plačila obresti od nado-
mestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga
zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se upo-
rabljajo določbe zakona o davkih občanov.
PRESELI SMO
Nevarno Jcolesarjen-
je po ulicali Ptuja
v samem središču mesta Ptuja bo res treba
počakati na dogodek, ko bo med vožnjo npr. pri
zapornici ulice kolesar padel in se telesno
poškodoval! V poletnih mesecih je vedno več
kolesarjev, ki križarijo po ulicah, a na nekate-
rih mestih "kolesarske poti" niso varne in pred-
stavljajo resno nevarnost, da se ne bodo vrnili
domov, ampak bodo ostali v bolnišnici.
Upravičeno se sprašujem, kaj o tem meni MO
Ptuj oz. Oddelek za okolje, prostor in gospoaar-
sko infrastrukturo Ptuja. Verjetno nič, kajti
sodeč po objavljenem članku v Tedniku
28.8.1997 z naslovom "Nevarne kolesarske steze
v mestu Ptuju" se do danes nič uredilo! Kljub
poznavanju kolesarske kulture je kolesarjem v
središču mesta oteškočena varna vožnja, tem pa
se lahko s svojimi težavami pridružijo tudi in-
validi na vozičkih in motoristi, ki se srečujemo
z nevarnimi prehodi, ki jih bom naštel in naka-
zal rešitve:
1. prehod na Slomškovem trgu - zapornica
Ob zapornici je prehod med dvema betonski-
ma koritoma, širok okrog 70 cm, vendar pa je v
dopoldanskem času skoraj vedno neprehoden
zaradi parkiranih vozil. Predlagam, da se za-
pornica pomakne v smeri proti vogalni trgovi-
ni, tako da naj bi bil prehod med končnim de-
lom droga zapornice in betonskim koritom
širok 1 m. Ta prehod naj bi se označil na tleh s
črtami in oznako, na primer "KOLO";
2. prehod na tržnici
Betonska korita so drug od drugega od-
maknjena v širino samo s po 50cm! Naj se uredi
prehod širine 1 m in na tleh vstavi oznaka, kot
je predlagano v 1.točki;
3. prehod od Ul. heroja Lacka do trgovine
Borovo
Betonska korita so drug poleg drugega, tako
da prehoda za kolesarja sploh ni. Res, da je na
tem mestu vogala gradbišče in je sedaj prehod
praktično zaprt, pa bo po končanem delu ver-
jetno ostalo prav tako, kot je bilo pred zaporo,
za kolesarje neprehodno. Naj se uredi, kot je
bilo predlagano v 2. točki;
4. zapornica pred sodiščem
Ob betonskem koritu in v oddaljenosti 0,5m
do končnega dela droga zapornice je postavljen
drog z opozorilnim zapisom iz pločevine.
Pločevinasta tabla je v višini glavne mimo
vozečega kolesarja, ki se mora z glavo nagniti,
če ne želi z njo zadeti ob pločevinasti rob table.
Verjetno je rešitev preprosta, s tem da se drog s
tablo prestavi za okrog 0,70 m, z njim pa se po-
makne tudi betonsko korito v smeri vogala
pločnika zgradbe sodišča. Nastali 1 m široki
prehod pa se prav tako označi, kot je navedeno
v 1.točki;
5. talni linijski požiralniki novega peš mostu
Rege talnih požiralnikov na novem peš mostu
so širine, da se vanje z lahkoto zatakne plašč
vozečega športnega oz. dirkalnega kolesa.
Kakšne so lahko posledice za kolo in kolesarja,
si lahko samo mislimo. Nujno je, da obstoječe
požiralnike zamenjajo z ustreznimi!
6. vodilo stopnišča na kolesarski stezi
Vodilo stopnišča, ki vodi iz parka na cestišče
oz. kolesarsko stezo pred mostom, sega v
območje kolesarske steze za ca. 25 cm. V tem
primeru je kolesar vedno prisiljen, umikati se
temu vodilu. Verjetno je rešitev v tem primeru
preprosta, ali ne?
Bogoljub Keber
26 - ŠPORT
27. NOVEMBER 1997- TEDNIK
Kdo /e kdo v ptuiskem športu
športni zavod je v zadnji številki Obvestil v juni-
ju sprejel seznam kategoriziranih športnikov Ptuj.
Ptuj je z 32 športniki v samem vrhu slovenskih
mest.
Po vrsti športov je seznam naslednji:
1. Atletski klub Ptuj
- Mirko Vindiš - državni razred
- Dejan E)okl - državni razred
- Maja Žižek - mladinski razred
- Barbara Gačnik - mladinski razred
2. Boksarski klub Ptuj
- Armand Krajne - mednarodni razred
- Dejan Zavec - mednarodni razred
3. Kolesarski klub Ptuj
- Marko Baloh - državni razred
- Iztok Malenšek - državni razred
4. Aeroklub Ptuj
- Tomaž Pliberšek - državni razred
- Borut Janžekovič - državni razred
- Igor Kolarič - državni razred
5. Kikboks
- Alojz Vidovič - državni razred
- Maja Ozmec - mednarodni razred
- Davorin Gabrovec - mednarodni razred
- Branko Fil der - državni razred
- Boštjan Brumec - mladinski razred
- Matej Sibila - mladinski razred
- Andrej Vindiš - mladinski razred
6. Nogometni klub Drava
- Igmar Bloudek - mladinski razred
- Boštjan Koren - mladinski razred
- Srdan Gojkovšek - mladinski razred
- Damjan Bezjak - mladinski razred
- Davorin Fridauer - mladinski razred
- Primož Brodnjak - državni razred
7. Namiznoteniški klub Ptuj
- Špela Lukner - perspektivni razred
- Martina Safran - perspektivni razred
8. Strelska družina Ptuj
- Janez Štuhec - državni razred
- Majda Raušl - državni razred
- Robert Šimenko - mladinski razred
- Sašo Porok - mladinski razred
- Marjan Gril - mladinski razred
- David Valič - mladinski razred
- Pavel Fabrici - mladinski razred
- Alenka Peteršič - mladinski razred
- Matija Potočnik - mladinski razred
9. Šah
- Danilo Polajžer - mednarodni razred
- Anita Ličina - državni razred
- Darko Supanič - državni razred
- Helena Rižnar - perspektivni razred
- Aleksander Beljavski - mednarodni razred
- Domen Krumpačnik - državni razred
10. Judo klub Drava
- Sebastijan Kolednik - mladinski razred
- Marko Kramberger - mladinski razred
- Dejan Vogrinec - mladinski razred
11. Karate
- Lidija Cafuta - perspektivni razred
Klub M PR      D     ML SKUPAJ
AtletskiWub 2      2        4
Boksarski klub    2 2
Kolesarski klub 2 2
Aeroklub 2 2
Kikboks 2 2      3        7
Nogometni klub /1/   2/5/     2/6/
Namiznoteniški klub    2 2
Strelska družina 2   5/7/     7/9/
Judo klub 3        3
Karate "DO" 1 1
Skupaj 4   1 10/11/ 15/20/  32/38/
Šahovsko društvo 2 13 6
Skupaj 6   4     14     20       44
M - mednarodsni razred
P - perspektivni razred
D - državni razred
ML - mladinski razred
V število kategoriziranih je zajeto število šahis-
tov, ki jih ni na seznamu, ter nogometaši in strelci,
ki so si pridobili naziv kategoriziranega športnika
po objavi v Obvestilih.
SI
Športne
ffoWce
KiCKBOXING
Slovenska reprezentanca
kickboxingu je odpotovala na
Poljsko, kjer se bo od 26 - 30
novembra udeležila svetovnega
prvenstva v kickboxingu po
verziji WAKO in sicer v semi
in full kontaktu. Po besedah se-
lektorja slovenske reprezentan-
ce - Vlada Sitarja bi naj na
prvenstvu nastopilo preko 500
tekmovalcev. Seveda si sloven-
ski tekmovalci želijo dobrih
uvrstitev, ki pa bodo tudi pove-
zane z žrebom. Na SP bo repre-
zentanco vodil pomočnik selek-
torja Alojz Miklavčič iz Zagor-
ja. V semi kontaktu bodo nasto-
pili: do 57 kg Matej Ravter
ZŠD Maribor, do 63 kg Davo-
rin Gabrovec Ptuj, do 69 kg Mi-
lan Korotaj Ormož, do 74 kg
Uroš Makuc Nova Gorica, do
48 kg Igor Kalšek Nova Gorica,
do 60 kg Maja Ozmed Ptuj. V
full kontaktu pa bo nastopil v
kategoriji do 67 kg Dejan Zavec
Ptuj.
Danilo Klajnšek
START
REKREACIJSKE LIGE
Po dolgem letu zatišja na re-
kreativnem področju igranja
košarke, so se predstavniki pe-
tih moštev dogovorili o formi-
ranju interne rekreativne lige.
Osnova zato pa je bil interes po
rekreaciji in tudi to, da so te
ekipe med seboj odigravale pri-
jateljska srečanja. V novousta-
novljeni ligi bo sodelovalo pet
moštev in sicer. Talum Ki-
dričevo, ^ŠD Kidričvo, ŠD Pod-
lehnik, ŠD Ptujska gora in ŠD
Majšperk. Igrali bodo po
ligaškem sistemu vsak z vsa-
kim, srečanja pa bodo trajala 2
X 15 minut. V ligi, oziroma za
ekipe pa ne bodo mogli nastopi-
ti igralci, ki so registrirani za
klube, ki nastopajo v državnih
ligah.
Odigrali pa so že tudi prvi
krog tekmovanja. Talum Ki-
dričevo je premagal ŠD Ki-
dričevo z 36:32 (19:17); ŠD
Majšperk pa je premagalo ŠD
Ptujska Gora z 66:42 (30:24). V
tem krogu je bila prosta ekipa
ŠD Podlehnik. Najboljši strelec
tega kroga je bil Dušan Majce-
no vič, ki je dosegel 19 točk, sle-
dila pa mu je Jani Vuk in Mitja
Medved s 16 točkami.
Vrstni red: ŠD Majšperk in
Kidričevo 2, ŠD Kidričevo in
ŠD Ptujska Gora 1, ŠD Podleh-
nik O točk.
Danilo Klajnšek
KEGUANJE
V 3. krogu 1. lige OKS Mari-
bor so kegljači ptujske Drave
doživeli še tretji poraz . Tokrat
so bili od njih uspešnejši kegl-
jači Ruš, ki so Ptujčane ugnali
za 36 kegljev. Rezultat srečanja
Ruše: Drava 5004 : 4968. Posa-
mezni izidi kegljačev Drave.
Vranješ 845, Arnuš 787, Čuš
829, Haladea 798, Plajnšek 849,
Šeruga 860. Nastopilo pa je tudi
drugo moštvo Drave in sicer so
se pomerili z ekipo Lokomotiva
III, ter izgubili srečanje z 1810 :
1769. Posamezni izidi ptujskih
kegljačev: Strelec 322, Premzl
328, Planine 256, Kramberger
272, Kozoderc 275, Fridl 316.
D.K.
STRELSTVO
I DRŽAVNA LIGA •
Celje - Ruj 1632:1665
v prvi državni ligi so ekipo Ptuja gostili Celjani.
Trener Ptujčanov Ludvik Pšajd st. je četrtič zapo-
redoma postavil enako moštvo: Majda Raušl,
Franc Bedrač in Janez Štrucl. Ekipa se je odrezala
odlično, najbolje v novi sezoni, in bila s 1665 krogi
kar za 33 krogov boljša od solidne ekipe iz Celja.
Posamezno je zmagal Janez Štuhec s 568 krogi.
Franc Bedrač je nastreljal 553 krogov, Majda Raušl
pa je bila s solidnimi 544 krogi četrta. V ekipi Celja
je bil najboljši Slavko Freca s 559 krogi, drugi v po-
samezni uvrstitvi.
Trener Pšajd je povedal: "Strelci počasi prihajajo
v formo, prej smo z zelo močnimi nasprotniki za
las izgubljali, zdaj nastreljamo dober rezultat in
zmaga je tu."
SD Ptuj ime po četrtem kolu šest točk.
Si
II DRŽAVNA LIGA •
SD Mrož - SD Petlja
1560:1574
Strelci Petlje imajo po četrtem kolu štiri zmage in
zanesljivo vodijo z maksimalnim številom točk -
12. Drugoligaš iz Ptuja je nastopil v Velenju z mla-
dinci, ki ne znajo izgubljati: Marjan Gril, Matija
Potočnik in Robert Šimenko, zmagal. Posamezno
je zmagal Matija Potočni s 545 krogi, drugi je bil
Robi Šimenko, 537 krogov, Marjan Gril je nastrelil
495 krogov. Ekipa iz Velenja je bila enakopravna,
po tretji seriji je celo vodila, a je bila nazadnje od
mladincev Jožeta Maleka premagana za štirinajst
krogov. Trener Malek napoveduje nove zmage in
za zdaj gre vse po načrtu.
Si
II. POZIVNO DRŽAVNO
TEKMOVANJE •
Raušlova, Peteršičeva,
Šimenko in Potočnik v
Ljubljano
v soboto bo drugo pozivno tekmovanje najboljših
slovenskih strelcev za sestav državne reprezentan-
ce. Vabilo državnega selektorja so prejeli članica
Majda Raušl, mladinka Alenka Peteršič ter mla-
dinci Robert Šimenko in Matija Potočnik.
Pričakujemo lahko, da vsi štirje dobijo vizo za
državno reprezentanco.
Si
SPECIALNA
OLIMPIADA
VDC Polž
Maribor
nojboliši
športna dvorana Center v
Ptuju je bila prizorišče fi-
nalnega tekmovanja speci-
alne olimpiade Slovenije v
malem nogometu za osebe
z zmerno, težjo in težko
motnje v duševnem razvo-
ju. Po predhodnih tekmo-
vanjih se je v zaključno
tekmovanje uvrstilo 10
ekip s 106 tekmovalci.
Izidi ^srečanj: Polž Mari-
bor - Želva Ljubljana 4:2,
(redno 1:1, streljanje kazen-
skih strelov 3:1), Črna -
Črnomelj 9:0, Zagorje - T.
Hočevar Ljubljana 1:4,
Murska Sobota - Leskovec
1:2, Domava - Koper 3:1.
^Vrstni red: Polž Maribor,
Želva Ljubljana, Črna,
Črnomelj, T. Hočevar
Ljubljana, Zagorje, Lesko-
vec, Murska sobota. Doma-
va in Koper.
Nedvomno takšna in po-
dobna tekmovanja popestri-
jo življenje te kategorije
prebivalstva in jim je po-
trebno v bodoče dati večji
poudarek, ne pa ostajati
neopaženi in preskromni,
da bi se o njih več slišalo.
M. Zupane
PTUJ
Od /vfrl energetsko
svetovalna pisarna
V Mestni občini Ptuj so se skupaj z vodstvom projekta "Ener-
getsko svetovanje v Sloveniji - ENSVET' odločili za odprtje
energetsko svetovalne pisarne na Ptuju. Za ta korak so se
odločili predvsem zaradi velikega zanimanja gospodarstva in
občanov po informacijah za gradnjo energetsko varčnih
zgradb, vgrajevanju energetsko varčnih naprav, ter možnostih
najemanja ugodnih kreditov za tovrstne investicije.
Energetsko svetovalno pisarno, ki bo pokri\'ala območje bivše
občine Ptuj in občine Ormož, bodo svečano odprli jutri, v petek,
28. novembra ob 11.30 uri v III. nadstropju ptujskega Magistrata.
Pred tem pripravljajo okroglo mizo z naslovom UČINKOVITA
RABA ENERGIJE, ki se bo začela ob 10. uri v poročni dvorani
Mestne občine Ptuj.
Na okroglo mizo so povabili tudi državnega sekretarja za ener-
getiko Alojza Kovšeta z Ministrstva za gospodarske dejavnosti,
direktorja Agencije RS za učinkovito rabo energije Franca Berva-
sa, ter vodjo projekta ENSVET v Sloveniji Matjaža Malovrha.
Pisarna bo za občane delovala brezplačno, saj jo neposredno fi-
nancira ministrstvo za gospodarske dejavnosti, izvaja pa gradbeni
inštitut ZRMK. Energetski svetovalci bodo občanom na voljo
vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure.
•om
JUDO / SREDNJEŠOLSKO PRVENSTVO V JUDU
Muratovii in Rus srebro^ Primi in Seniiii bron
Državno prvenstvo srednjih
šol se je glede na številčno ude-
ležbo dodobra utrdilo v koledar
športnih šolskih tekmovanj Mi-
nistrstva za šolstvo in šport.
Letošnje srednješolsko DP je
potekalo v odlični organizaciji
JK Železničar iz Maribora. V
dvorani Tabor je nastopilo kar
210 judoistk in judoistov iz vse
Slovenije.
Močna konkurenca daje še do-
daten pečat kvaliteti prvenstva,
kajti mnogi nastopajoči že nekaj
časa krojijo tudi člansko konku-
renco. Tekmovanja so se ude-
ležili tudi udeleženci pravkar
minulega mladinskega evropske-
ga prvenstva, ki pa s konkurenco
po pričakovanjih niso imeli
večjih težav. Odlično so se odre-
zali tudi srednješolci, člani judo
kluba Drava iz Ptuja. Po daljši
odsotnosti na velikih tekmovanj-
ih se je na zmagovita pota vrnil
Muratovič Emin dijak ptujske
Gimnazije. V močni konkurenci
je v predtekmovanju brez večjih
težav pometal z nasprotniki, šele
v finalu je kljub vodstvu do
zadnjih nekaj sekund, po manjši
napaki moral priznati premoč
nasprotnika. Kar štiri zmage je
potreboval Denis Rus do finalne-
ga boja. V predtekmovanju je
premagal odličnega Holerja iz
Ljubljane, že nekaj časa nepre-
maganega v kategoriji do 65 kg.
Izjemno izenačena finalna borba
pa je že pripadla Marošku iz SI.
Gradca, tako je Denis Rus na
koncu osvojil odlično 2. mesto.
Po neuspešnem uvodu a
odličnem nadaljevanju sta Prime
Miha nad 86 kg in Seničič Niko-
la do 78 kg na srednješolskem
državnem prvenstvu osvojila 3.
mesto. Najmlajši v ptujskem
judo klubu pa se že pripravljajo
na osnovnošolsko področno
prvenstvo, ki bo čez teden dni v
Lendavi.
Simon Starček
ROKOMET /1 B SRL
Velika nedel¡a - Radar
M^vllm 24;2t ГШ1©|
Velika Nedelja: Kovač, R. Mesarec 1, Trofenik, Gregorio 2,
Potočnjak, Kumer 1, Bezjak 6, Planine 7, Kokol, Pisar 1, A.
Mesaree 6.
Rokometaši Velike Nedelje so
dosegli novo, tretjo zaporedno,
zmago proti neugodni ekipi Ru-
darja iz Trbovelj, sicer lanskemu
prvoligašu. Domači rokometaši
so takoj na začetku dosegli
vodstvo z 2:0. Gostje so jim vrni-
li in najprej izenačili nato pa po-
vedli. Toda to je bilo njihovo
edino vodstvo na tem srečanju. V
prvem polčasu velja omeniti še
krajšo prekinitev zaradi nesram-
nega obnašanja gostujočih navi-
jačev.
Začetek drugega polčasa ni
obetal nič dobrega za domače.
Gostje so uspeli rezultat izenačiti
in imeli so celo možnost za
vodstvo. To pa kot da je razjezilo
domače. Zaigrali so trdo v
obrambi in dobro v napadu ter
vztrajno večali svoje vodstvo, ki
je v 51. minuti igre znašalo že
šest zadetkov.
Velika Nedelja je zasluženo
osvojila nove točke. V soboto ob
19. uri bo v športni dvorani Veli-
ka Nedelja srečanje med domačo
Veliko Nedeljo in ptujsko Dra-
vo.
ŠKOFJA LOKA :
DRAVA 34:21 (23:9)
Drava: Krauthaker, Zajšek 3,
Pučko 2, Bračič, Osterc 7, Šeru-
ga 2, kac 2, Pšajd 4, Mikolič 1,
Berlič, Kozel, Kotar.
Rokometaši ptujske Drave so
ponovno ^doživeli visoki poraz,
tokrat v Škof) i Loki pri istoime-
ni domači ekipi. Potek srečanja
iz  preteklega   kroga,   ko   so
Ptujčani dosegli v prvem polčasu
samo pet zadetkov se je ponovila,
samo z razliko, da so jih tokrat
dosegli devet. 23 prejetih zadet-
kov v prvem delu srečanja pa
tudi pove o igri v obrambi.
V drugem polčasu pa so ptujski
rokometaši zaigrali veliko boljše
in izkoriščali napake domačih, ki
so bile podobne njihovim v
prvem polčasu. Za uteho, ki pa ni
najboljša je drugi del srečanja
pripadel njim, toda velika razlika
iz prvega polčasa se ni bistveno
zmanjšala. Poraz z trinajstimi za-
detki razlike pa je vseeno previs-
ok.
ROKOMET 2. SRL -
VZHOD
RAZKRIŽJE : PYRA-
MIDIA 15:34 (5:15)
Pyramidia: Janžekovič, Va-
lenko, M Šandor, Margušič 5,
L Ivančič 12, Žnidarič 4, F.
Šandor 8, Ranfl 1, D. Ivančič,
Cvitanič 1, Kostanjevec 2,
Roškar.
Rokometaši Pyramidie iz
Moškajnc so visoko premagali
ekipo Razkrižja na gostovanju.
Domači rokometaši so v prvem
polčasu dosegli samo pet zadet-
kov in to tudi pove, kako so v
obrambi igrali rokometaši Pyra-
midie. Tudi v nadaljevanju
srečanja je praktično igralo samo
eno moštvo, to pa so bili gostje,
ki so na koncu slavili zmago z de-
vetnajstimi zadetki. Razlika pa
bi bila še večja, v kolikor ne bi
gostje iz Mokšanjc nekoliko bolj
sproščeno zaigrali v obrambi, v
cirugem polčasu. V naslednjem
krogu bodo rokometaši Pyrami-
die gostili v športni dvorani v
Veliki Nedelji ekipo Kroga, v ne-
deljo, s pričetkom ob 17. uri.
ORMOŽ - POMUR-
SKA 22:23 (10:10)
Ormož: Gaberc, Hanželič 1,
G. Džarmati, Jovanovič 1, B.
Džarmati 2, Praprotnik 3, Mez-
gec 3, Horvat, Kirič 5, Hrnjado-
vič 6, Miličič 1, Šulek.
V derbiju druge slovenske ro-
kometne lige - vzhod so rokome-
taši Ormoža minimalno izgubili
s Pomurko iz Bakovcev. V prvem
polčasu igra ni navdušila več kot
tristo gledalcev, gostje pa so ves
čas vodili. V nadaljevanju
srečanja so rokometaši Pomurke
ponovno diktirali tempo in imeli
vodstvo. Pri njih se je tokrat iz-
kazal Okreša, ki je sam dosegel
trinajst zadetkov. V domači vrsti
je izstopal vratar Šulek. Srečanje
je bilo najzanimivejše in raz-
burljivo ob koncu. Minuto in
dvajset sekund pred koncem so
rokometaši Pomurke vodili z
20:22, 37 sekund pred koncem pa
so rokometaši Ormoža dosegli
zadetek in zmanjšali prednost
gostov. Sedem sekund pred kon-
cem je Faruk Hrnjadovič iz sede-
metrovke rezultat izenačil.
Kazalo je, da bo vsaj točka ostala
v Ormožu, vendar so gostje se-
kundo pred koncem dosegli zma-
goviti zadetek iz sedemmetrovke
ter se na koncu veselili zmage.
D.K.
TEDNIK - 27. NOVEMBER 1997
SPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 27
Športne novUe
NAMIZNI TENIS •
Era Tempo - Petovla 4:3
Namiznoteniški igralci ptujske Pfctovie so v
srečanju sedmega kroga gostovali v Velenju
pri ekipi Era Tempo. V srečanju ekip, ki se
borita za obstanek v 1. SNTL, so bili boljši
domači igralci, ki so slavili minimalno zma-
go. Ptujčani tokrat niso imeli sreče.
Posamezni izidi: Vodušek - G. Zafoštnik
2:1, J. Slatinšek - Grbič 0:2, U. Slatinšek - M.
Zafoštnik 2:0, U. Slatnšek / J. Slatinšek -
Grbič / G. Zafoštnik 2:0, Vodušek - Grbič 0:2,
U. Slatinšek - G. Zafoštnik 1:2, J. Slatinšek -
M. Zafoštnik 2:1.
NAMIZNI TENIS Џ
Petovia - Merkur 4:3
v šestem krogu prve slovenske namiznote-
niške lige za ženske, so igralke ptujske Peto-
vie dosegle pomembno zmago proti kranjske-
mu Merkurju, ekipi, ki jim bo velik konku-
rent za četrto mesto, ki vodi v končnico, kjer
se bodo prve štiri ekipe pomerile za naslov
prvaka. Dvoboji so bili zelo zanimivi, saj so se
kar štirje končali z igranjem treh nizov.
Posamezni izidi: Zalezina - Petričeva 2:1,
Luknerjeva - Čehovinova 1:2, Goličeva - Foj-
karjeva 2:1, Goličeva / Luknerjeva - Čehovi-
nova / Fojkarjeva 2:1, Zalezina - Čehovinova
0:2, Goličeva - Petričeva 2:0, Luknerjeva -
Fojkarjeva 1:2.
ODBOJKA e Marsel-
Meltal Branik 3:0
Marsel Ptuj: Terbučeva, Zenunovičeva,
Mohorkova, Intiharjeva, Serena, Li-
povčeva, Godčeva, Vindiščeva, Goj-
koškova, Prauhartova in Merharjeva.
Odbojkarice ptujskega Marsela so za novo
zmago v prvenstvu v 1. B državni odbojkarski
ligi potrebovale samo 61 minut igre. Gostje iz
Maribora enostavno niso bile dorasle na-
sprotnice. V prvem in drugem nizu so
Ptujčanke igrale zelo zanesljivo. Dober je bil
blok ob mreži, v napadu pa so prikazale raz-
novrstno igro in potem z močnimi udarci raz-
bijale gostujoč obrambni blok. Nekoliko za-
nimiveje je bilo v tretjem nizu, kjer so
domače že visoko vodile, nato pa z malo bolj
sproščeno igro gostjam dovolile, da so se pri-
bližale. Minuta odmora za domače v teh tren-
utkih in potem zopet vse po starem. Igralke
Marsela so kaj hitro zakljiičile tudi tretji niz
in prišle do pričakovane zmage. Rezultati ni-
zov: (15:4,15:6,15:3)
MALI NOGOMET ф Mila
Poetovio - Mizarstvo
Krošelj 6:7 (3:3)
Strelci: 1:0 Milidragovič (1), 2:0 Arlič (2),
2:1 Knežević (12), 2:2 B. Guček (22), 2.3
Knežević (25), 3:3 Vidmar (26), 4:3 Vidmar
(31), 4:4 Ristevski (35), 5:4 Vidmar(39), 5:5
B. Guček (42), 5:6 Plazar (50), 5:7 B. Guček
(55), 6:7 Vidmar (57).
Mila Poetovio: Jerinić, Presečnik,
Brečko, Arlić, Pre. Maksimović, Krajino-
vić, Milidragovič, Vidmar, Malel^ Ahćin.
Za nogometaše ptujske Mile Poetovie se je
srečanje proti Mizarstvu Krošelj, sicer drugo-
uvrščeni ekipi iz lanskega prvenstva, pričelo
sanjsko: po dveh minutaïi so vodili že z 2:0 in
na pomolu je bilo presenečenje. Toda gostje
so hitro strnili vrste in najprej rezultat ize-
načili, nato pa povedli, ob odhodu na odmor
pa sta bili ekipi izenačeni. Tudi prva minuta
v drugem polčasu je bila srečna za domače,
toda ne za dolgo, saj so gostje izenačili. Sledi-
lo je ponovno vodstvo Ptujčanov, nato pa kot
da se je ustavilo. Gostje so dosegli tri zadetke
in vsega je bilo konec, kljub temu da je naj-
boljši igralec na tem srečanju Zvonimir Vid-
mar v 57. minuti uspel s svojim četrtim zadet-
kom rezultat znižati.
D.K
JURŠINCI
Marin tretii v Koreii
Na 6. mednanxlnem prvenstvu Južne Koreje, v glavnem mes-
tu Seulu, so nastopili tudi štirje slovenski judoisti: do 65 kg
Aleš Verbančič (Olimpija), do 71 kg Gregor Brod (Bežigrad),
do 78 kg Aleksander Soršak (Impol) in nad 95 kg Jože Marin
(Gorišnica). Konkurenca je bila množična, saj je nastopilo
okoli 250 tekmovalcev iz 32 drži^v. Temu ustrezna je bila tudi
kvaliteta. i
Tekmovalci so prikazali zelo
dobro formo in nihče ni nikomur
nič prepuščal, kar dokazuje tudi
podatek, da sta svetovna prvaka iz
Pariza do 65 kg Korejec Hyug
Kim in do 78 kg prav tako Kore-
jec In Chul Cho izgubila v četrtfi-
nalu.
Od slovenske štiričlanske tek-
movalne ekspedicije se je najbolj
odrezal Jože Marin v kategoriji
nad 95 kilogramov, kjer je osvojil
peto mesto, v absolutni konku-
renci pa odlično tretje mesto. V
kategoriji do 95 kg je v 1. kolu ug-
nai Japonca Kotoja Vegutchija z
iponom že v drugi minuti, v dru-
gem kolu pa je izgubil s Korejcem
Hong Hee Čholom v končnem
prijemu. V repesažu je z iponom
premagal Američana Jospha Fel-
tona že v 8 sekundi borbe, to pa je
bila tudi najhitrejša zmaga na tem
turnirju. V borbi za tretje mesto je
izgubil z iponom proti Japoncu
Takumiju Sarawatariju po minuti
in pol borbe. V absolutni katego-
riji je Jože Marin bil uspešnejši.
Wjub temu da je v prvem krogu iz-
gubil s Korejcem Se Hoon Ki-
toom, v drugem krogu je prema-
gal Kazahstanca Marcena
Nughmanova, v tretjem ponovno
Američana Feltona. V boju za
itretje mesto in bronasto medaljo
pa je ugnai Uzbekistanca Rostama
Jusupova.
Aleš Verbančič je osvojil deveto
mesto, enako tudi Gregor Brod,
Saudi Soršak pa je izgubil v
prvem krogu in tudi v repesažu.
Torej zelo uspešen nastop slo-
venskih judoistov, še posebej
Jožeta Marina, ki je po vrnitvi de-
jal: "Zahvalil bi se vsem iz JK
Jiušinci, ki so me ob zgodnjih ju-
tranjih urah pričakali in mi česti-
tali. Ves čas so bili z mano. Še naj-
važnejše je, da so verjeli vame."
Ф Kako bi ocenili svoj in dru-
ge slovenske nastope?
"Mislim, da smo dosegli odme-
ven uspeh. Vsi smo se trudili po
svojih močeh in tudi uspeli, kljub
temu da je bila konkurenca zelo
močna. Seveda imam jaz največ
razloga za veselje, saj sem se vrnil
z bronasto medaljo Razočarali pa
niso tudi drugi tovariši iz repre-
zentance."
Ф Koreja je za vami. Kam so
osredotočene vaše misli?
"V Koreji je bilo lepo, le hrana
ni bila najboljša - riba za ribo. Se-
daj je vse podrejeno pripravam za
tekmo svetovnega pokala, ki bo v
Baslu v Švici, kjer bom poizkušal
narediti kar največ."
# Bi nam lahko povedali, za-
kaj niste bili na evropskem
prvenstvu?
"Bil sem poškodovan. Poškod-
bo sem staknil na tekmi svetovne-
ga pokala v Avstriji. Selektor Fi-
lip Leščak mi je dejal, da moram
na evropskem prvenstvu prvenst-
vu doseči vsaj drugo mesto, če se
želim nato udeležiti mediteran-
skih iger. Ker enostavno nisem
upal tvegati, sem se odločil za sre-
dozemske igre."
Ф Vaša pričakovanja v novi
sezoni?
"Želim si vsaj podobnih rezul-
tatov kot v prejšnji sezoni,
mogoče pa še kaj več. Normalno
je, da se bom dobro pripravil, in
ÇOtem ne bi smelo biti težav.
Želim pa si tudi, da bi poškodbe
šle mimo mene."
Danilo lOajnšek
Vindiš zmagal v Avstriji
Ptujski atlet Mirko Vindiš je v nedeljo nastopil na mednarodnem
tekmovanju v krosu za pokal Avstrije blizu Leobna. Proga je bila
dolga 8 kilometrov, Vindiš pa je zmagal zanesljivo. Drugi slovenski
predstavnik Geza Grabar je bil četrti.
f.lc.
MALI NOGOMET • Medobiinsko
prvenstvo uientev 7. in 8. razredov
Osnovnošolci iz bivše skupne občine Ptuj so se pomerili za naslov
šolskih medobčinskih prvakov v malem nogometu. V končnici final-
nega dela v dvorani Center je nastopilo osem najboljših ekip:
Juršinci, Markovci, Domava, Breg, Podlehnik, Ljudski vrt, Videm
in Gorišnica.
Izidi: četrtfinale: Markovci - Gorišnica 5:0; Domava - Ljudski vrt
4:1; Juršinci - Videm 2:4; Breg - Podlehnik 5:1; polfinale: Markovci
- Domava 1:2; Videm - Breg 0:1 ; tekma za 3. mesto: Markovci - Vi-
dem 2:3; tekma za 1. mesto: Domava - Breg 1:1 (po podaljšku 3:1).
Vrstni red: 1. Domava, 2. Breg, 3. Videm, 4. Markovci.
Zmagovalce je vodil Uroš Langerholc, v zmagoviti postavi pa so
igrali Stočko, Vrabl, Čeh, Rakuša, I. Gašperič, Petrovič, Kuserbanj,
Klajžer, S. Gašperič in Žiher. Najboljši vratar prvenstva je bil Uroš
Bunderla (Breg), strelec pa David Vrabl (Domava - 11 zadetkov).
Ivo Kornik
MALA VARNICA / PLANINSKO
DRUŠTVO HALOZE ORGANIZIRA
POHOD
V soboto k sv. Avguštinu
Nedavno ustanovljeno Pla-
ninsko društvo Haloze bo ko-
nec tedna organiziralo prvi
večji pohod po haloški planin-
ski poti na območju Krajevne
skupnosti Leskovec. V soboto,
29. novembra ob 8. uri se bodo
pohodniki podali na p>ot k cer-
kvici sv. Avguština.
Pot bodo pričeli pri Zavčevih
v Mali Varnici, vrnili pa se bodo
nazaj do gasilske trojke v Veliko
Vamico. Člani planinskega
društva v videmski občini vabi-
jo tudi planince iz sosednjih
občin, sicer pa imajo za to pri-
ložnost posebej organiziran tudi
avtobusni prevoz s Ptuja. V Ha-
loze bo avtubus od tam odpeljal
ob 7. lui zjutraj, nazaj pa se bo
vračal ob 13. uri. Organizatorji
pohoda obljubljajo tudi kostan-
jev piknik, družabni zaključek
pohoda pri gasilski trojki, radi
pa bi povabili med haloške griče
vse ljubitelje pohodništva, da se
jim pridružijo in seboj vzamejo
samo veliko dobre volje.
TM
TEDNIK - 27. NOVEMBER 1997
ZA KRATEK CAS - 29
lirfo-
glosbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, katera pevka je
na sliki. Izrežite glasovnico,
vpišite odgovor, in če vam bo
sreča naklonjena, vam bodo v
prodajalni Tehnika Emone
Merkurja Ptuj podarili
zgoščenko.
Da je bila pred štirinajstimi
dnevi na fotografiji Anja Rupel,
je ugotovila Tanja Haupt-
man, VintarovcI 37, Destr-
nik.
Čestitamo!
Odgovore na današnje
vprašanje pošljite (ali prinesi-
te) na: Uredništvo Tednika,
p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok:
č^rtek, 4. decembra.
Raznolikost glasbenih zvrsti zadovolju-
je različne ciljne skupine poslušalcev.
Nekateri prisegate na rock, pop, soul,
rap, techno, rave, blues, folk In moj
predlog je, da od časa do časa pris-
luhnete še kakšni za vas netipični glas-
beni zvrsti.
Nemška skupina NANA se lahko pohvali
s štirimi hiti z naslovi Darkman, Lonely,
Let it Rain in He's Coming. Sodobni ko-
mercialni rap in ritem sta ponovno
osnovni značilnosti skupine NANA v
povprečni novosti TOO MUCH HEAVEN,
ki jo je produciral ter s svojim rapom do-
polnil Toni Cottura.
PAPPA BEAR se nahaja pri vrhu aktualne
nemške lestvice s komadom Cherish. V
studio pa so se skupaj zaprli U.B.F. &
PAPPA BEAR & NANA & TONI COTTURA
in posneli komad BIBLE IN THE HAND.
Legendarni THE POLICE so s Stingom
na čelu 10. novembra izdali zgoščenko
The very Best of Sting & The Police. Su-
per as PUFF DADDY si je letos sposodil
glasbeno podlago skladbe Every Breath
you Take za mega hit I'll be Missing you.
Zanimiva kombinacija sta skupina THE
POLICE in râper PUFF DADDY v melo-
dični sodobni predelavi uspešnice RO-
XANNE. Prava bomba in mogoče I'll be
Missing you številka 2.
Sam pa imam slab občutek, saj sem ves
mesec hranil rubriko o plesnih novostih.
Greh tokrat popravljam in vam predstavl-
jam nove plesne komade: Choose Life -
PF PROJECT & EWAN McGREGOR, Rip-
groove - DOUBLE 99, If you Walk away -
PETER COX, Brown Paper Bag - RONI
SIZE/REPRAZENT, I Believe 97 - HAPPY
CLAPPERS, Forgiven - SPACE BROT-
HERS, Killer - RARE, Welcome to the
Club - DJ PHANTSAMA, Beautiful Day -
HYPERTROPHY, Long Time ago - DR.
ALBAN, Sex on the Beach - D.J. OLLY,
Move your Move - BOSTON DJ's, I Like
Chopin - THE SIGN, It's a Raining Man -
MARTHA WASH & RU PAUL, La Dick
Jockey - ENCORE, Mon Amour Tokyo -
PIZZICATO 5., Love, Peace and Grease -
BT, Ajara - WAY OUT WEST, Open your
Mind 97 - USURA, I Surrender - ROSIE
GAINES, Heaven's got to be Better - LE
CLICK, I'll Play - GREEN, She Knows
you - DJ TONKA, Eternal Grace - C-
BLOCK, Inspiration - STRIKE, It's over
Love - TOOD TERRY & SHANNON ...
TIC TAC TOE so odpovedale božično
koncertno turnejo po Nemčiji. Trio je pri-
pravil še eno izivalno pesem BITTE kUS-
S' MICH NICHT ki prihaja z
uspešnega albuma Klappe Die 2te.
T-Seven, lady Dannii in Lazy Dee so
člani skupine MR. PRESIDENT, ki je go-
tovo ena izmed vodilnih evro-dance sku-
pin, MR. PRESIDENT pa so presenetili z
umirjeno zadevo z naslovom WHERE DO
I BELONG.
Pri irski skupini BOYZONE se vse vrti
okrog Ronana Keatinga. Neverjetno po-
pularni BOYZONE so v pop verzijo prire-
dili pesem BABY CAN I HOLD YOLU
{^^^џџ). Kot dodatna pesem na
singlu je SHOOTING STAR ki
jo prepeva Stephen Gatley in je iz filma
Hercules!
LISA STANSFIELD je letos izdala izvrstno
zgoščenko z neizvirnim naslovom Lisa
Stansfieid. Fenomenalni vokal bo pevki
pomagal tudi v skladbi DON'T CRY FOR
ME in ta klavirska balada bo
marsikomu segla do srca.
Ameriški pevec RICHARD MARX slovi
po svojih baladah in tokrat je zapel v
duetu z DONNO LEWIS, ki je lani zaslo-
vela s skladbo I Love you always For-
ever. Dober duet DONNA & RICHARD
združno prepevata skladbo AT THE BE-
GINING (****); ta prihaja iz filma
Anastasia.
V Nemčiji od časa do časa sestavijo "aH
stars" skupino HAND IN HAND FOR
CHILDREN, ki je za pomoč otrokom po-
snela že dve skladbi: Children in Children
Need a Helping Hand. Tretji projekt veli-
kih zvezd je skladba GO HAND IN HAND
FOR X-MAS DAY. (Ж^**)
SINEAD O'CONNOR je vse svoje naju-
spešnejše pesmi zbrala na albumu So
far... The Best of. SINEAD je prestopila k
založbi Columbia in v novi baladi THIS IS
A REBEL SONG (***) izkazuje moč
svojega vokala.
V tem tednu mineva šest let od smrti
Freddieja Mercuryja. Ostali člani legen-
darne rock skupine QUEEN Brian May,
Roger Taylor in John Deacom so posneli
posvetilno pesem NO ONE BUT YOU
(ONLY THE GOOD DIE YOUNG)
ter jo uvrstili na album
Queen Rocks.
Če se ozrete na lestvico Popularnih 10
radia Ptuj, opazite, da je v tem tednu na
1. mestu duet Barbra Streisand & Celine
Dion s skladbo Teli Him. Prejšnji teden
pa je trenutno vodilna pevka na svetu
CELINE DION izdala svoj novi album LE-
T'S TALK ABOUT LOVE. Dobrih štiriinse-
demdeset minut glasbe prinaša tehle 16
izvrstnih skladb: The Reason, Immortali-
ty (duet z Bee Gees), Treat her Like a
Lady, Why oh why. Love is on the Way,
Tell Him (duet z Barbaro Streisand),
Amar Haciendo El Amor, When I Need
you (priredba uspešnice, ki jo je v orgi-
nalu pel Leo Sayer), Miles to Go (Before
I Sleep), Us, Just a Little bit of Love, My
Heart will Go on (skladba za film Tita-
nic), Where is the Love, Be the Man, í
hate you then I Love you (duet z Lucia-
nom Pavarottijem), Let's talk about
Love. Glavna producenta albuma sta
spet Vito Luprano in John Doelp, ki sta
ponovno našla formulo, s katero bo CE-
LINE zadovoljila sedanje oboževalce in si
nedvomno pridobila tudi veliko novih
oboževalcev!
David Breznilc
LTell him
- BARBRA STREISAND
& CELINE DION
2. Barbie Girl
-AQUA
3. Spice up your Life -
SPICE GIRLS
4. Sunchyme
- DARIO G.
5. Butterfly
- MARIAN CAREY
6. Cherish
- PAPPA BEAR
7. Candle in the Wind
- ELTON JOHN
8. As Long as you
Love me
- BACKSTREET BOYS
9. I will Come to you
- HANSON
10. Ain't that just the
Way
- LUTRICIA McNEAL
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu
radia Ptuj.
o^Mladi dopisniki
RAZMIŠLJANJA
o BOJU
PROTI
ODVISNOSTI
Imam nekaj prijateljev, ki so že
odvisni od alkohola in cigaret.
Droge še zaenkrat ne jemljejo in
upam, da je tudi na bodo. K alko-
holu in kajenju so jih pritegnili
starejši ljudje in slaba družba.
Trgovine in gostilne so največji
krivci, da je človek postal odvisen
od alkohola in cigaret. Sam sem
že videl, kako je prodajalka pro-
dala alkohol in cigarete mladolet-
niku. To je po zakonu prepoveda-
no, vendar nihče ne upošteva za-
konov. Mladoletniki, ki kadijo in
pijejo, so slabši učenci, saj šole ne
jemljejo resno in tudi veliko
manjkajo pri pouku. Sam se alko-
hola in cigaret branim in se takoj
oddaljim od slabe družbe. Droga,
ki že zasvojuje mesta, se naglo širi
tudi na deželo. Drogo uvrščamo
med najbolj odvisno sredstvo
med mladoletniki. Mladoletnik
nima tako velike moči, da bi svo-
jemu vrstniku prepovedal odvis-
na sredstva. Največ lahko k temu
pripomorejo odrasli in starši.
Starši imajo največ nadzora nad
mladoletniki in jih lahko rešijo
odvisnosti.
Matej Bezjak, 8. b
Na svetu je veliko nadlog z raz-
ličnimi zasvojenostmi. Na žalost
je to tudi v Sloveniji in se hitro
širi. Ljudje ne znajo reči ne, vsak
malo poskusi, in preden se zave-
da, je že odvisen. Veliko najstni-
kov si uničuje življenje s cigareta-
mi, alkoholom in drogami. Ljud-
je bi se morali proti tem strupom
boriti. Malo ljudi je, ki kaj nare-
dijo za boj proti odvisnosti. Mo-
rali bi organizirati javna preda-
vanja o tem, kako ti strupi škodi-
jo zdravju, več ustanov, v katerih
bi pomagali odvisnikom. Starši
bi se morali otrokom bolj posve-
titi, da se ne bi zaradi obupa zate-
kli k drogam, alkoholu ... V trgo-
vinah in gostilnah ne bi smeli
mladoletnim streči alkohola in
prodajati cigaret. Po televiziji je
veliko reklam in tudi veliko ne-
primernih filmov, ki mnogokrat
negativno vplivajo na nas. S
skupnimi močmi bi morali poma-
gati odvisnikom, dokler je še čas.
Stanka Murko, 8. a
Človek je lahko od marsičesa
odvisen. To so največkrat: alko-
hol, droga ter kajenje. Včasih pa
tudi ljubezen.
Živimo v takšnih časih, v kate-
rih se droga, alkohol in kajenje
širijo brez meja. Najhitreje se širi
med najstniki. Hitro te potegnejo
v slabo družbo in že te zasvojijo:
najprej s pitjem, nato s kajenjem,
lahko pa tudi z drogo. Kasneje pa
te pustijo , češ znajdi se sam.
Takšni bi naredili vse za drogo.
Potrebo po drogi pokažejo z na-
siljem in kaznivimi dejanji. Ne-
kateri se celo prodajajo.
Če bi lahko komurkoli poma-
gal, bi najprej odprl nekaj zaba-
viščnih parkov, postavil nekaj
diskotek, kjer bi lahko najstniki
uživali. Tukaj bi bilo prepoveda-
no pitje alkohola in jemanje ma-
mil. Če bi imel še večjo moč, pa bi
zaprl vse zabaviščna središča^ kjer
ni primerno za najstnike. Če ne
bi bilo cigaret in mamil, bi bil
svet veliko lepši. Alkohol lahko
ostane, a pijte ga v omejenih
količinah.
Zasvojenost je lahko tudi ljube-
zen, a ta je lahko veliko lepša kot
droga, kajenje in pitje. - Lahko pa
se konča s posledicami.
Matevž Božička, 8.b
November je mesec boja proti
odvisnosti. Ljudje so vedno bolj
odvisni od drog, cigaret in alko-
hola. Zaradi te odvisnosti se do-
gajajo razna nasilja, sovraštvo ...
Nekatera nasilja se končajo tudi s
smrtjo. Zamislite si, da vi v
takšnem boju izgubite prijatelja.
Veliko mladih se ne zna upreti
odvisnosti. Na mestnih ulicah
lahko to iz dneva v dan samo
potrdimo. Velikokrat je za te gro-
zote kriva družba. Mislim, da bi
morali biti dovolj močni in
obrniti hrbet taki družbi. Poz-
nam pa tudi nekaj družin, kjer
starši kadijo. Po nekaj letih s ka-
jenjem začnejo še njihovi otroci.
Navadno začnejo starši otroke
zmerjati, toda njihov odgovor je
vprašanje: "Zakaj pa vidva kadi-
ta?" Nato starši umolknejo. Starši
dajejo s tem slab zgled otroku.
Enako se zgodi z drogo in alko-
holom.
V družinah, kjer vlada alkohol,
je veliko gorja. Ljudje, ki so za-
svojeni s temi nadlogami, večkrat
rečejo, da bi radi nehali, vendar
ne morejo. Temu se ne bi predali,
če bi vedeli, kako drago je življen-
je in kako lepo je biti zdrav.
Mateja Auer, 8. b
V svetu in na žalost tudi že pri
nas se mladi začnejo spuščati v
razne strahote: droge, tobak.
Mnogi so se zanje odločili zaradi
prepirov med vrstniki, slabih
ocen v šoli, pritiska staršev.
Ti problemi so iz dneva v dan
vse pogostejši tudi pri nas. V ne-
katerih osnovnih, predvsem pa v
srednjih šolah lahko srečaš koga,
ki se ukvarja z mamili. Pomemb-
no je, da v takem trenutku rečeš:
"Ne, hvala!" Tudi cigareta je neke
vrste mamilo, ki privablja mlade.
Mislim, da bi bilo manj mladih
odvisnih od cigaret, če ne bi bilo
postavljanja pred drugimi vrstni-
ki: "Jaz sem boljši, pomembnejši,
ker kadim." Alkohol je zlo za sta-
ro in mlado. Zaradi alkohola je
vse več nesreč na naših cestah. Če
mladi ne bi pijančevali in bili od-
visni od alkohola, bi bilo dosti
manj prometnih nezgod ter manj
tistih, ki trpijo zaradi tega. Vse
prevečkrat slišimo po radiu, tele-
viziji in v časopisu, kakšne nes-
reče se dogajajo. Tega bi moralo
biti občutno manj. Vse to bi goto-
vo dosegli, če bi bolj cenili in
spoštovali sebe in druge in če bi
se zavedali, kako pomembno je
biti zdrav.
Mojca Galič, 8. b
učenci OS Videm
NA URSUIO
GORO VESELO
GREMO ...
Smo pri planinskem krožku se
odločili,
da med jesenskimi počitnicami
na Uršljo goro bomo mi krenili.
Pot bila je res naporna,
ker včasih katera noga bila je
precej okorna.
Je z nami bilo planinsko
društvo "HAKEL"
in zato mi nismo potrebovali
bakel.
So nas po poti pazljivo vodili
in tudi precej hrabrili.
Vsi zadovoljni smo bili,
ko na vrh smo prišli.
Na vrhu bilo je zares veselo,
saj bilo je že vse belo.
Smo nekoliko se odpočili
in svoje želodce napolnili.
Ko smo dovolj energije dobili,
smo z veseljem v dolino krenili.
Danica, Simon, Denis, Marti-
na, 3.a,
OS Cerkvenjak
LUJZEK
Dober den vsoki den! Gnesje
bija volilni den. Alija z Mico
srna glih zaj prišla z vališča in
vsoki svojega kandidata zao-
krožila. Vidite, tudi to je demo-
kracija, da lehko žena tudi po-
litično drgačik razmišla kak
mož. Mija sma si zavolo toga
že enkrat malo v lase skočla in
tak je tudi prav. Pravijo, ke je
mina cajt enoumja, zaj pa
mamo pač te več neumij ali po
domače povedano norosti
Kak ste vena že čuli, naj hi o
predlogi tistega menstruacij-
skega zakona odločali na refe-
rendumi Osli nori, toti referen-
dum bi lehko naredli istočasno
s predsedniškimi volitvami,
glih tak majo v enih krajevnih
skupnosti na gnešji den tudi re-
ferendum za krajevni samop-
rispevek. Zakaj bi dvakrat
stoške delali in državlone
drožli, ki smo itak že kak psi
pa močke med seboj medstran-
karsko skregani?! Meni grejo
najbolj na živce tisti, ki samo
po preteklosti rovlejo, skoro nič
pa jih ne zanimata sedanjost
in prihodnost slovenskega na-
roda. Lidje se ruijbrž v grobih
obračajo, gdo poslušajo tiste
očitke: "Ti si bija komunist, ti
si bija fašist, ti si bija domo-
branec, ti si bija partizan..." in
tak dale naprej. Namesto da bi
si enkrat po moško v roke seg-
nali in rekli: -Stopmo fkuper in
rešuvlimo probleme. Saj lehko
ostane vsoki simpatizer svoje
stranke, pri pomembnih
odločitvah pa moramo fkuper
stopiti. Predstavitve predsed-
niških kandidatov so lepo po-
kazale, kaj smo in kje smo - na
osmih bregih, če bi bilo še več
kandidatov, bi bilo bregov še
več. Skoda, škoda... Ta mlodi
se nam že zavolo toga stnejejo.
Gremo dale. Vuni gre sneg,
edini, kije vsoko leto beli in še
neje strankarske forbe meja.
Forbamo ga seveda lidje in hi-
tro dobi rjovo forbo zavolo
onesnaženega okolja in drugih
vplivov človeštva.
Moren vam povedati, da mi
je tista operacija jabolka za
krompir lepo uspela, tak ke
sma zaj z Mico dobro z bobe-
kom založena, naši prijateli na
Ptujskem polji pa jabolka
oglodajo.
Tejko za gnes. Drugič več.
Dobro se mej te, pijte in jej te,
pa dobri ostante. Ne kregajte se
s sosedi, ki so najbojša žlohta.
Vaš sosed Lujzek
Pfu¡€m, Id
ima rad starine
Osumljenec v tej zgodbi J. U. iz Ptuja se potencialnim stran-
kam izkazuje z lično vizitko, na kateri piše, da se ukvarja z
odkupom in prodajo starega poliištva, zamenjavo starega za
novo, restavriranjem in izdelavo kopij. Območje njegovega de-
lovanja je veliko. Precej ga je v svojem dosedanjem poizvedo-
vanju odkril tudi Alojz Grubelnik iz Ribnice na Poliorju, ki
ima zavidljivo zbirko dva tisoč starili predmetov iz Ribnice,
Pohorja in drugih krajev. Zbira jih več kot 20 let in jih skrbno
hrani na svoji domačiji, ki jo pridno obiskujejo tudi turisti.
Vsakomur jo pokaže z največjim veseljem. Zato je toliko bolj
ogorčen, da se je dal ogoljufati mlademu Ptujčanu. «
Pa se je vse tako lepo začelo.
Preden ga je J. U. obiskal, je bil že
pri številnih drugih domačijah v
bližini in se zanimal za stare pred-
mete. Grubelniku se je predstavil
kot zbiralec starin za muzej. Na-
jprej mu je v kopiranje zaupal star
kip Marije z Jezusom iz renesanse,
ki mu ga je v roku vrnil. Za čas po-
soje mu je pustil osebno izkaznico,
kar je nanj naredilo izredno dober
vtis. Zato mu je tudi s toliko
večjim zaupanjem posodil enajst
starih predmetov v vrednosti 600
tisoč tolarjev, ki jih je J. U. želel
prerisati in narediti kopije za gos-
tilne, ker je zanje med gostilničarji
bojda veliko zanimanje. Te starine
so bile: trije 140 let stari leseni sto-
li, tri težke sekire z ornamenti, sta-
re več kot dvesto let, čudovita
bučka iz josipdolskega stekla in
tudi trije kozarci, prav tako iz
obdobja, ko so še v Josipdolu izde-
lovali steklo, ter pipa. Posojene
predmete naj bi J. Ù. po dogovoru
vrnil v enem tednu, a se to ni zgo-
dilo. Minil je en teden, pa še drugi,
od mladega Ptujčana pa ni bilo ne
duha in ne sluha. To je Alojza Gro-
belnika zaskrbelo, zato ga je pokli-
cal po telefonu. Izgovoril se je, da
mora stole še obdelati, kljub temu
da Grubelnik ni bil za to. J. U. je
vztrajal, ker naj bi poskrbel, da
bodo stoli kot novi. Zatem se je za
njim izgubila vsaka sled. Vsi pos-
kusi, da bi ga dobil po telefonu, so
bili zaman. Vedno se je oglašal nje-
gov pomočnik in imel za Grubel-
nika vedno pripravljen drugi izgo-
vor: enkrat je bil pri zdravniku,
drugič so ga zadržali na zdravljen-
ju, tretjič je bil po opravkih. In
tako bi se zadeva vlekla v ne-
dogled, če se Alojz Grubelnik ne bi
podvizal in se odpravil v Ptuj, da
bi se na kraju samem prepričal.
kako je z J. U. in kje je njegova de-
lavnica, o kateri je toliko govoril,
ko je bil pri njem v Ribnici. Obis-
kal je ptujske policiste in okrožno
državno tožilstvo, kjer pa, kot pra-
vi, niso imeli časa, da bi prisluhni-
li njegovi zgodbi. Pogovor s
ptujskimi policisti mu je nalil čis-
tega vina. Povedali so mu, da ima-
jo zoper J. U. veliko prijav,
tožilstvo pa že preko sto ovadb, ki
so jih napisali oni sami oziroma na
drugih policijskih postajah na
širšem območju. Prav tako je zve-
del, da nima J.U. nobene delavni-
ce, da živi v bloku in da se ukvarja
s preprodajo starin v tujino. Mla-
dega ptujskega preprodajalca
dobro poznajo tudi že v Ljubljani,
o čemer se je prepričal tudi Gru-
belnikov sin, ko je tja nesel enega
od steklenih eksponatov. Dali so
mu prijazen nasvet, naj se
Ptujčana J. U. izogiba ter naj mu
ničesar ne da ali posodi, ker mu
posojenega ne bo nikoli vrnil.
Ob obisku v našem uredništvu
prejšnjo sredo (19. novembra) je
bil Grubelnik odločen, da bo že
sam poskrbel za pravico, če tega ne
bodo storili odgovorni. V delno
tolažbo pa mu je, da ni edini, ki si
ga je omenjeni Ptujčan tako pri-
voščil. Izvedel je, da je tudi drugim
s pretvezami izmamil dragocene
stare predmete. V Lovrencu naj bi
odpeljal celo staro kredenco.
Zgodbo pa je za javnost povedal,
da bi J. U. preprečil nadaljevanje
njegove goljufive dejavnosti, da ne
bi bilo novih razočaranj.
Zgodbo dobrodušnega, več kot
70-letnega upokojenega šoferja,
Pohorca Alojza Grubelnika iz Ri-
bnice, smo preverili na ptujski po-
licijski postaji. Pomočnik koman-
dirja PP Ptuj Janko Fistravec jo je
v celoti potrdil. Povedal je, da se je
Grubelnik pri njih oglasil 12. no-
vembra. Podal je predlog za pre-
gon storilca kaznivega dejanja za-
radi utemeljenega suma storitve
kaznivega dejanja po 217. členu
kazenskega zakona. J. U je že stari
znanec ptujskih policistov, ki bodo
tudi v tem primeru, kot že večkrat
doslej, zbrali ustrezna obvestila in
zoper osumljenca podali ustrezno
kazensko ovadbo na okrožno
državno tožilstvo v Ptuju, kjer jih
imajo z njihove strani že zavidljivo
število. Ptujski policisti zoper
omenjenega osumljenca zbirajo
obvestila še za več podobnih pri-
merov.
Vodja okrožnega državnega
tožilstva Marjana Glavarja smo na-
jprej vprašali, zakaj tožilec K. R. za
Grubelnika ni imel časa, pa tudi
na razgovor ob kakšni drugi pri-
ložnosti ga ni povabil. Povedal je,
da ko imajo razprave, drugih
strank ne morejo sprejemati.
Osumljenca J. U. pa na tožilstvu
poznajo. Večina kazenskih ovadb,
ki se nanaša nanj, je v postopku
reševanja. Vse se v glavnem
nanašajo na krajo starih predme-
tov, ki pa niso toliko vredni, kot se
prikazuje, je še povedal Marjan
Glavar.
In ker smo želeli zapisati tudi
zgodbo osumljenca, smo ga v pe-
tek (21. novembra) poklicali na
številko mobitela. Obljubil je, da
se naslednji dan, to je v soboto (22.
novembra) zagotovo oglasi v
našem uredništvu. Ob napovedani
8. uri ga ni bilo, niti tri ure kasneje
ne, pa tudi opravičil se ni, da ga ne
bo. Dokler se ne bodo zavrteli mli-
ni pravice, zgodbe J. U. ne bo. Bolj
ali manj pa so znane zgodbe tistih,
ki so bili ogoljufani in ki so ostali
brez zanje dragocenih predmetov
(kljub temu da nekateri morda res
nimajo visoke cene). Če drugo ne,
so lahko v tem trenutku dragocen
poduk, da ne kaže vsakomur zau-
pati in razkazovati domačih zbirk,
kakršnekoli že so. Kot kaže, pa
Slovenci še vedno gremo pogosto
na limanice, kot da nam podobne
zgodbe iz preteklosti ne bi bile
znane. Če policijski sum drži, po-
tem so Grubelnikovi stari predme-
ti že pri kupcih v tujini.
MG
Zà/elf 33 ilegalcev
V ponedeljek zjutraj ob 8.10 uri so v Vitanu policisti poli-
cijske postaje Ormož ustavili dva vozila, ki sta ju vozila G.I. iz
Novega Mesta in K.I. iz okolice Ormoža. Pri natančnejšem
pregledu so v zadnjem delu najetega kombiniranega vozila
našli 33 tujcev, ki so ilegalno prišli v Slovenijo.
Komandir postaje Darko Na-
jvirt je povedal, da teren spremlja-
jo premanentno, posebej pa še re-
lacije na katerih beležijo največ
ilegalnih prehodov čez mejo. V
poznih večernih urah in v toku
noči z nedelje na ponedeljek so s
svojim operativni delom prišli do
podatka, da se pripravlja ilegalni
prevoz. Na podlagi teh ugotovitev
so se ustrezno organizirali in okre-
pili svoje delo na tem koncu. "Ob
08.10 uri je bila v kraju Vitan prije-
ta večja skupina tujcev pri ilegal
nem prehodu meje. Prehod je po-
tekal tako, da je prvi v koloni vozil
avto, ki je celotno akcijo spremljal,
z voznikom državljanom Slovenije
iz našega konca. Spremljal je vozi-
lo Peugeot Bokser v katerem pa je
bilo poleg voznika še 33 tujih
državljanov, ki so bili zaprti v
prostoru za tovor," je povedal ko-
mandir Najvirt. Med ilegalnimi
prestopniki meje je bilo 18 Make-
doncev, 10 Bolgarov in 5 Indijcev.
Po tem kar so povedali, naj bi Ma-
kedonci že doma organizatorjem
plačali 1300 nemških mark za pot
v svet, Indijci pa so plačali menda
1000 ameriških dolarjev. Takšni
številni ilegalini prehodi meje na
območju policijske postaje Ormož
niso nič redki. V prvih devetih
mesecih letos so obravnavali se-
dem oseb zaradi utemeljenega
suma storitve kaznivega dejanja
sprovajanja ljudi čez mejo. Kar
100 tujcev so predlagali sodniku za
prekrške, v enakem obdobju lani
pa le 35. Večino tujcev so izročili
varnostnim organom republike
Hrvaške, 21 pa so jih nastanili v
prehodnem domu za tujce, ker
vrnitev varnostnim organom
Hrvaške ni bila uspešna.
vki
V tem prostoru se je stiskalo kar 33 ljudi.
Komandir Darko Najvirt.
PTUJ •Danes bo ob 17. uri v
viteški dvorani ptujskega gra-
du predstavljena monografija
Ptuj in okolica na starih
razglednicah med teti 1891 in
1945.
PTUJ •Drevi ob 19.30 bo v
gledališču koncert in predsta-
vitev projekta Meščanska
noša in plesi Ptuja 19. stoletja,
ki ju je pripravila Folklorna
skupina Bolnišnice Ruj s stro-
kovnimi sodelavci.
PTUJ ФУ petek, 28. novem-
bra, bo ob 19.30 v stari stek-
larski delavnici na Slo-
venskem trgu 1 zadnjič izve-
dena predstava Emila Fi-
lipčiča Psiha, ki jo bo uprizoril
Teater lil pod režijskim
vodstvom Branke Bezeljak
Glazer.
PTUJ e\J torek in sredo, 2. in
3. decembra, bo v gledališču
gostovalo Lutkovno gleda-
lišče iz Maribora s predstavo
Marjana Pungartnika Prihaja
cirkus.
PTUJ еУ Šolskem centru je
do 12. decmbra na ogled
razstava o 120 letih obrtnega
izobraževanja na Ptuju, ki jo je
postavila Tjaša Mrgole Jukič
iz Zgodovinskega arhiva Ruj,
in razstava o sedanjem delu
šole, ki jo je pripravil Stanko
Kostanjevec iz Poklicne in
tehniške strojne šole.
PTUJ ФМа ptujskem^ gradu
sta na ogled razstavi Št u katu-
ra na ptujskem gradu avtorice
Marjete Ciglenečki in iz ljubl-
janske Narodne galerije pre-
neseno razstavo Vtis obilja.
PTUJ eV Pokrajinskem mu-
zeju je na ogled razstava
Črep, na tleh lonček.
PTUJ ФУ galeriji Drava je na
ogled razstava del akadems-
kega slikarja Leona Koporca.
PTUJ ev Mestni hiši so na
ogled likovna dela članov li-
kovne sekcije Društva upoko-
jencev Ptuj.
PTUJ 9У Miheličevi galeriji so
na ogled likovna dela ude-
ležencev letošnje likovne ko-
lonije na Štatenbergu.
PTUJ еМ razstavišču na gra-
du so na ogled slike aka-
demskega slikarja Albina Lu-
gariča.
KINO PTUJ eia teden je ob
18. in 20. uri na ogled film Ge-
orge iz džungle.
PTUJ ©V Narodnem domu
bo nocoj ob 19. uri koncert
mešanega pevskega zbora
Društva upokojencev DPD
Svoboda Ptuj. Gost koncerta
bo moški pevski zbor Obrtnik
Slovenska Bistrica - Polskava.
SKORBA ey nedeljo, 30. no-
vembra, bo v domu krajanov
ob 17. uri nastop gledališča
slepih in slabovidnih Nasmeh.
Nastopili bodo s komedijo Va-
lentina Katajeva Dan oddiha v
treh dejanjih. Cena vstopnice
je 600 SIT, v prodaji bodo eno
uro pred predstavo.w55
KINO ORMOŽ »V nedeljo ob
19.30 uri si lahko v ormoškem
kinu ogledate film Peti ele-
ment.
MOPEDIST UMRL NA
KRAJU NESREČE
Po regionalni cesti od Mostja
proti Juršincem je v petek, 21.
novembra ob 18,35 vozil osebni
avto mlajši voznik. V naselju Ga-
bernik je z desnim sprednjim de-
lom avtomobila trčil v 26-letnega
Alberta Lončariča iz Šmarja pri
Jelšah, ki je stal na cesti ob kole-
su z motorjem, meter od desne-
ga roba cestišča. Lončarič je pa-
del po cestišču in pri tem dobil
tako hude poškodbe, da je na
kraju nesreče umrl.
UMRL VOZNIK
TRAKTORJA
v soboto, 22. novembra do-
poldne je Ivan H. iz Ptuja z dve-
ma znancema podiral drevesa
na svoji parceli. Okoli 11. ure so v
globokem jarku razžagali debe-
lejšo bukev in deblo z verigo pri-
peli na traktor, da bi tako deblo
izvlekli po strmem obrežju jarka.
Pri tem se je sprednji del traktorja
dvignil, voznik, 36 - letni Ivan H.
je pri tem izgubil ravnotežje in
padel s traktorja, ki se je nanj
prevrnil. Ivan H. je bil tako hudo
ranjen, da je na kraju nesreče
umrl.
TRČILA OSEBNA
AVTOMOBILA
v ponedeljek, 17. novembra
zvečer je po Mariborski cesti v
Ptuju vozila osebni avto 40 - letna
Marija G. iz Ptuja. V ostrem des-
nem ovinku je zapeljala na nas-
protni vozni pas in trčila z jugom,
ki ga je nasproti vozil 30 - letni
Igor M. iz Ruš. V trčenju sta se
oba voznika huje ranila.
Z AVTOM V BETONSKI
PREPU5T
Po regionalni cesti proti Ptuju
je v soboto, 22. novembra ob
0,45 vozil osebni avto 39 - letni
Jože L. iz Ptuja. V dvojnem nep-
reglednem ovinku je zapeljal v ja-
rek, kjer je trčil v betonski pre-
pust. V nezgodi se je voznik
hudo ranil.
SPET Z AVTOM V
BETONSKI PREPUST
Le dobre tri ure za tem se je
podobna nesreča zgodila v Po-
dovi. Tam je v soboto, 22. no-
vembra ob 4,20 vozila osebni
avto 22 - letna Božena B. iz Mari-
bora s sopotnikom Tomažem J.,
prav tako iz Maribora. V glabem
levem ovinku je njun avto zanes-
lo s ceste, kjer je silovito trčil v
betonski prepust. Voznica in so-
potnik sta bila v nesreči hudo
ranjena.
1^ TRČENJU DVA HUDO
IN TRIJE LAŽJE
RANJENI
v soboto, 22. novembra okoli
18. ure je po regionalni cesti sko-
zi Tržeč, občina Videm pri Ptuju,
vozil osebni avto 56 - letni Stje-
pan K. iz Maribora. V blagem
ovinku je nenadoma zapeljal na
levo v trenutku, ko mu je nasproti
vozil 30 - letni Zvonko M. iz Ptuja.
Zvonko M. se je trčenju poskušal
izogniti s tem, da je zapeljal na
bankino, vendar sta se vozili
vseeno oplazili. Pri tem je Zvon-
kov avto zaneslo v betonski
obcestni steber, avto Stjepana K.
pa je treščil v nasip. V nesreči sta
bila oba voznika huje ranjena, tri-
je sopotniki v Zvonkovem vozilu
pa so bili le lažje poškodovani.
SOPOTNIK NA
TRAKTORJU HUDO
RANJEN
Po lokalni cesti proti Tinjski
Gori je v soboto, 22. novembra
ob 17. uri vozil traktor 43 - letni
Stanislav D. iz Slovenske Bistri-
ce. Med vožnjo je zapeljal v ja-
rek, pri tem pa je sopotnik, 50 -
letni Maksimiljan T. iz Slovenske
Bistrice, padel s traktorja in se
hudo ranil.
Z VLOMOM V HIŠO PO
GORILNIK
v noči na četrtek, 20. novem-
bra je na Poljski cesti v Ptuju nez-
nanec vlomil v stanovanjsko hišo
Sofke D. in odnesel oljni gorilnik,
s tem je lastnici povzročil škodo
za okoli 50.000 tolarjev.
NA GRADBIŠČU VLOM
V ZABOJNIK
Vnoči na soboto, 22. novem-
bra je neznanec vlomil v zabojnik
na gradbišču v Stepinškovi ulici v
Slovenski Bistrici. Iz zabojnika je
odnesel razne električne stroje,
po oceni vredne okoli 170.000
tolarjev.
TRČENJE
AVTQMOBILOV V
MAJSPERKU
v nedeljo, 23. novembra ob
7,40 je 64 - letni Ivan K iz
Kidričevega vozil osebni avto po
regionalni cesti skozi Majšperk.
V križušču je začel zavijati levo,
tedaj pa je v njegov avto trčil z
osebnim avtomobilom 47 - letni
Vincenc P. iz Majšperka. V
trčenju je bil Ivan K. hudo ranjen.
FF
RODILE SO - ČESTITA-
MO!: Greta Galun, Cerovec
pod Bočem 22, Rogaška Sla-
tina -Danijela; Vesna
Bračko, Vošnjakova 9, Ptuj -
Ivo; Dragica Videmšek,
Svjurij 6, Rogatec
Tomaža; Irena Žunkovič,
Župečja vas 33/b, Ptuj -
deklico; Valerija Tašner,
Grajenščak 51/a, Ptuj -
Tjašo; Mihaela Kolarič,
Stanovno 12, Ivanjkovci -
Katjo; Zvonka Zula, Hras-
tovec 12/a, Zavrč - Lariso;
Kristina sluga, Svetinci 31,
Destrnik - Leo; Leonida
Hudin, Frankovci 19,
Ormož - Saro; Nada Rezar,
Lovrenc na Dr. polju 128 -
Blaža; Brigita Koren,
Trubarjeva 1, Zg. Polskava -
Nika in Jana; Liljana Mesa-
ric, Majšperk 38 - Barbaro.
POROKE: Jožef Kaučevič
in Viktorija Seidl, Gra-
jenščak 4; Maksimiljan Zu-
panič, Slovenja vas 65/e, in
Aleksandra Cibula, Sloven-
ja vas 65/f; Bojan Turk in
Miroslava Moravec, Trate 5,
Središče ob Dravi.
UMRLI SO: Ema Horvat,
rojena Kramberger, Maist-
rova ul. 55, Ptuj, t' 1906 - t
15. novembra 1997; Ludvik
Bedrač, Mali Okič 39, ^i^
1923-t 15. novembra 1997;
Martin Kozel, Skorišnjak
37, 'i' 1942 -1 14. novembra
1997; Marija Ivančič, rojena
Mlakar, Strnišče 23, 1934
- t 14. novembra 1997; Te-
rezija Vidovič, Volkmerjeva
C. 10,Ptuj,<:-1919-t 14. no-
vembra 1997; Liza Rus, ro-
jena Skok, Tržeč 22, -r^ 1921
-115. novembra 1997; Jožef
Rajh, Ivanjkovci 82, 1942
-1 15. novembra 1997; Ma-
rija Ivanuš, rojena Vogri-
nec, Cunkovci 2, t- 1925 -1
15. novembra 1997; Marija
Pišek, rojena Lovrenko,
Lovrenc na Dravskem polju
101, 1935 - t 16. novem-
bra 1997; Alojz Kralj, Me-
kotnjak 38, 1916 - t 17.
novembra 1997; Jakob
Zupanec, Gradišče na Ko-
zjaku 2, 1923 - t 18. no-
vembra 1997; Janez Cafuta,
Belavšek 1, 1923 - t 17.
novembra 1997; Terezija
Čurič, rojena Lorbek, Pivo-
la lb,-'-' 1914-1 19. novem-
bra 1997; Janez Fras, Lan-
gusova ul. 14, Ptuj, 'i^ 1927 -
t 19. novembra 1997; Alojz
Horvat, Tibolci 55,1934-
t 20. novembra 1997.