VESTHHK Poštni urad 9020 Ceiovec = Vertagspostamf 9020 Ktagenfurf Š = Š Š izhaja v Ceiovcu Erschetnungsorf Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šitingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov = § P. b. b. ^ s ! LETHtK XXXi!i. CELOVEC, PETEK, 27. JANUAR 1978 ŠTEV. 4 (1850) ZVEZN) KANCLER KRE!SKY PRiZNAVA: „Pri manjšinskem vprašanju mijespodrsniio" Pred več kot 200 novinarji iz 26 držav z vseh ceiin je zvezni kanc-)er dr. Bruno Kreisky na tiskovni konferenci, ki so jo pripraviii minuto soboto ob zakijučku 24. svetovnega srečanja mednarodnega smučarskega kiuba v Badgasteinu, na vprašanje novinarja mariborskega Večera, zakaj poteka uresničevanje 7. čiena avstrijske državne pogodbe že več kot 20 tet, nedvoumno odgovori): „Strinjam se z vami, da poteka izvajanje 7. čiena državne pogodbe z zastoji". Hkrati je priznaj, da „mu je pri manjšinskem vprašanju spodrsniio" in da tozadevni dogovor treh pariamentarnih strank smatra „ie za najmanjši skupni imeno-vaiec". Dodat je še, da za zaščito manjšine ne zadostuje samo enako-pravnost, marveč ji je treba priznati večje pravice, kot jih ima večinski narod; vendar pa je še v isti sapi povedat, kako si zamištja zaščito manjšine, ko je menit, da morajo imeti pripadniki manjšine Judi pravico do asimitacije"._ ZVEZA KOROŠKtH PARTtZAHOV VABt HA spominsko svečanost ki bo v nedetjo 12. februarja 1978 s pričetkom ob 11. uri na grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža na pokopaiišču v Svečah. Ha sporedu poiaganje vencev, nagovor in kutturni program. Svečanost, ki jo prireja Zveza koroških partizanov vsako teto v sodetovanju z ZZB HOV Jesenice, je namenjena spominu na junaški protifašistični boj, v katerem smo tudi koroški Stovenci doprinesti ogromno žrtev; je pa tudi opomin, da moramo čuvati pridobitve tega boja ter zastaviti vse site proti ponovnemu oživ-tjanju misetnosti nacizma in nacionatizma. Ta zavest nam nataga, da se svečanosti udetežimo v čim večjem števitu. Odbor V!adnakriza v !ta!iji meče senco tudi na južnotiroisko vprašanje Kancierjevih izjav gotovo ne gre precenjevat?. Odkar si je način in vsebino reševanja manjšinskih vprašanj pustil vsititi od tistih strankarskih voditeljev, zlasti na Koroškem, ki so ideološka načela zmetali čez krov in kot edino maksimo svoje politike osvojili oportunistično snub-ijenje nemških nacionalistov, je bi-io iz kanclerjevih ust že večkrat slišati taka in podobna .kesanja", ne Občinske voiitve bodo verjetno 25. 3. 1979 Prihodnje teto bodo na Koroškem spet občinske votitve tn je gtede termina po vsej verjetnosti tudi že padta od-točitev: predsedstvo koroške SPb je na svoji prvi seji v novem ietu dotočito za dan votitev 25. marec 1979 in ker trna SPb absotutno večino v dežetnem zboru tn drugih forumih, skoraj ni pričakovati, da bt se na tej odtočitvt še kaj spremeniio. Ha isti seji pa so se izrekti tudt proti pretožitvt termina za prihodnje dežeinozborske votitve, ki bodo torej po vsej verjetnost) spomtadi teta 1980, ko poteče mandat sedanjemu dežetnemu pariamentu. da bi v enem samem primeru sledila ustrezna dejanja. Kljub temu so tudi taka priznanja zanimiva in značilna, saj dovolj jasno dokazujejo, da sedanja ureditev potom zakona o narodnih skupinah nikakor ni tista .vzorna rešitev", o kateri določeni krogi vedno spet govorijo. Ne glede na to, ali kancler v trenutkih .kesanja in obžalovanja" giasno razmišlja o .minimalni rešitvi" ati pa O .najmanjšem skupnem imenovalcu" — vedno to pomeni priznanje, da manjšinsko vprašanje ni rešeno, da manjšinskega vprašanja ni mogoče reševati mimo in celo proti manjšini, še najmanj pa s tristrankarskim oktroiranjem nesprejemljivih diktatov. V tej luči je treba videti in razumeti tudi stališče, ki ga je v tem vprašanju zastopal dunajski kardinal dr. Konig. Njegovo mnenje, da je sedanji zakon o narodnih skupinah .pomanjkljiv in potreben izboljšave" in da je treba pravično rešitev iskati z manjšinami in ne mimo njih, je določene kroge no Koroškem močno razburilo. Za tiste, ki očitno niso več sposobni gledati čez ozki krog svojega nacionalističnega obzorja, je takšno stališče seveda .nerazumljivo" in že vedo — naravnost preroško — povedati, da .koroško prebivalstvo" s tem ne bo imelo veselja. Gotovo pa vsaj oni ne bodo imeli veselja, namreč s se- danjo kanclerjevo ugotovitvijo, da je tristrankarski dogovor .le najmanjši skupni imenovalec". Ali se bodo tudi še naprej tako trmasto oklepali tega dogovora in pri tem tvegali, da jim še bolj spodrsne? Taki .spodrsljaji" so toliko bolj neprijetni, ker postanejo znani tudi v široki mednarodni javnosti. Saj so se z manjšinsko politiko Avstrije bavili že številni mednarodni forumi in obsodba asimilacijske politike Avstrije, ki so jo izrekli na zadnjem letnem zasedanju Mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur AIDLCM v Lyonu, je imela širok odziv v svetu. Tozadevna izjava AIDLCM je bila tudi predmet novinarskega vprašanja na tiskovni konferenci v Beogradu. Na vprašanje, kaj pravi k fej izjavi, v kateri je rečeno, da sta slovenska in hrvaška narodnost v Avstriji izpostavljeni asimilaciji kljub lepim besedam o zaščiti etničnih skupin, je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ Mirko Kalezič odgovoril, da .žal izražajo podatki, navedeni v omenjeni izjavi, realno stanje, kar zadeva položaj slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji". V trenutku, ko v Beogradu zaseda evropska konferenca o varnosti in sodelovanju, kjer med drugim razpravljajo tudi o položaju in vlogi narodnih manjšin, .spodrsljaji" Avstrije v manjšinski politiki gotovo niso dobro spričevalo in priporočilo. Ob koncu minulega tedna je bila v Innsbrucku seja kontaktnega komiteja, v katerem so zastopani predstavniki južnih Tirolcev ter avstrijske zvezne in tirolske deželne vlade. Iz pičlih poročil, ki jih je bilo zaslediti v tukajšnjem tisku, je razvidno, da so tudi tokrat razpravljali o vprašanju izpolnitve takoimenovanega južnotirolskega paketa in pri tem ugotavljali, da italija še ni uresničila vseh določil oziroma obljub, ki jih je svoječasno dala južnim Tirolcem, pa tudi Avstriji kot matični državi, ki je osnovo za rešitev, kakršno predvideva paket, izbojevala za svojo manjšino pred Združenimi narodi. Tokrat pa seja kontaktnega komiteja ni veljala le polaganju obračuna o izpolnjevanju paketa, ampak je bila tudi močno pod vplivom trenutne vladne krize v Italiji. To toliko bolj, ker sedaj ne gre za .navadno" vladno krizo (takih so v ttaliji že kar vajeni), temveč se je italijanski politični sistem znašel pred pomembno odločitvijo: napredne sile s KPI kot drugo najmočnejšo stranko na čelu se nočejo več zadovoljiti z neobveznimi obljubami, zato zahtevajo možnost soodločanja, z drugimi besedami: udeležbo KPI v vladi. Ravno to pa je tisto, kar spravlja južne Tirolce iz ravnotežja. Iz njihovih vrst je bilo celo že slišati grožnjo, da se bodo poslužili pravice do samoodločbe (da bi se opredelili za državno pripadnost k Avstriji — op. ured.) če bi bili komunisti vključeni v vlado. S svojim stališčem južni Tirolci gotovo ne bodo preusmerili političnega razvoja v Italiji in je tudi vprašanje, v kolikšni meri je možno take .grožnje" jemati resno. Vsekakor pa je zanimivo, kako te pojave spremljajo in beležijo v Avstriji in na Koroškem. Če bi na primer koroški Slovenci zagrozili, da se bomo spričo naraščanja vpliva nemških nacionalistov in množečih se pojavov neonacizma opredelili za Jugoslavijo, bi nas koroški oblikovalci javnega mnenja gotovo proglasili za veleizdajalce. V primeru južnih Tirolcev in njihovih groženj takih .obsodb" ni zaslediti — nasprotno: pojavljajo se spet glasovi o .krivici meje", ki da je še toliko občutljivejša, ker v italiji komunisti silijo na oblast. Torej spet enkrat lep primer dvojnih meril. Manjšina mora odločati o tem kdaj je rešitev pravilna in sprejemljiva Sredi januarja, se je — kakor smo poročati že v zadnji številki našega lista — sestata na ume-stitveni Seji posebna komisija, ki jo je imenovala italijanska vlada za proučevanje problemov in dokončno pripravo zakonskega besedila za globalno zaščito Slovencev v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini. Z delom komisija sicer še ni začela, vendar je bilo že iz izjav, ki so jih nekateri njeni člani in predvsem njen predsednik podali po prvem sestanku, precej točno razvidno, da čaka komisijo in njene člane precej naporno in dolgotrajno delo, če bodo hoteli doseči takšne rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse, zlasti pa za neposredno prizadeto slovensko narodnostno skupnost. Ob teh „uvodnih" izjavah se je tudi pokazalo, da enotnih pogledov niti ni glede izhodišča za sedanji pristop k reševanju manjšinskega vprašanja. Tako je predsednik komisije prof. Cassandro poudaril, da se z osimskimi sporazumi (ki sta jih sklenila Italija in Jugoslavija in kjer sta se obvezali na največjo možno zaščito manjšin — op. urod.) ni nič spremenilo v odnosu do slovenske manjšine v Italiji in da ni mogoče trditi, da je komisija nastala zaradi osimskih sporazumov. Te Sporazume je omenjal prof. Cassandro le v zvezi z recipročnostjo z Jugoslavijo, medtem ko se je v ostalem skliceval samo na 6. člen italijanske ustave in 3. člen deželnega statuta, češ ..italijanska pobuda izhaja iz notranjih ustavnih norm". Iz izjav petih slovenskih članov komisije je prišla do izraza predvsem zahteva po globalni rešitvi, to se pravi po enakem gledanju na vse Slovence brez teritorialne ali druge razlike (sedaj jih zelo različno tretirajo z ozirom na njihovo naselitev na Tržaškem, na Goriškem in v Videmski pokrajini). Prav tako pa so slovenski zastopniki tudi naglasili, da mora biti manjšina subjekt svojih teženj, se pravi, da mora ona odločati in povedati dokončno besedo o tem, kdaj je določena rešitev pravilna in sprejemljiva zanjo. Pri tem so imeli pred očmi zlasti južne Tirolce, toda ravno v tem oziru je bil predsednik komisije drugačnega mnenja, ko je zanikal, da bi Južna Tirolska mogla biti „vzorec" za rešitev slovenskih vprašanj in se pri tem skliceval na razne zgodovinske, demografske in tudi ustavne razlike med južnotirolskim in slovenskim vprašanjem. S temi ^izhodišči" se je prejšnji teden bavila tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu, ki je potem v posebni izjavi poudarila, da „nihče ne more mimo osimskih sporazumov in zanikati obveznosti, ki iz njih izhajajo tudi na področju narodnomanjšinske zaščite". Pri tem je SKGZ ugotovila, da italijanska država doslej ni spoštovala svojih ustavnih obveznosti do Slovencev in so tudi postopek za uresničenje 6. člena ustave in 3. člena deželnega statuta spravili v tek le osimski sporazumi. Odločno je SKGZ zavrnila sleherno teritorialno ali kako drugače ome- jevalno interpretacijo določil osimske pogodbe ter naglasila: „Vsakršna omejitev pomena, vsebine in širine zaščite Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini bi pomenila kršenje ustave, deželnega statusa in osimskih sporazumov, razlikovanje med manjšinami v Italiji pri izdelovanju zaščitnih norm pa bi pomenilo uvajanje diskriminacije, ki ni v duhu demokratičnega reda." Zato je SKGZ mnenja, da je treba že v začetku določiti izhodišča za delo komisije in za postopek, ki naj zagotovi najučinkovitejšo aktivno prisotnost slovenske narodnostne skupnosti pri oblikovanju zaključkov. Temeljna izhodišča morajo biti državna ustava, deželni statut, obveznosti iz osimskega sporazuma ter potrebe in zahteve slovenske narodnostne skupnosti. Predvsem pa je treba zagotoviti možnost, da bo slovenska narodnostna kupnost izrekla končno sodbo o zaključkih, do katerih bo komisija prišla. „ Samo tak demokratičen postopek bi bil porok za zadovoljivo delo komisije," ugotavlja SKGZ, „kajti vsaka druga pot nosi v sebi nevarnost, da bi bili slovenski člani zaradi neugodnega številčnega razmerja preglasovani. V tem primeru pa bi se vsi napori za dosego zadovoljivih rešitev prenesli v parlamentarne komisije in v sam parlament, kar bi odvzelo komisiji značaj, kakršnega so imeli v mislih predlagatelji za njeno ustanovitev." Narod pesnika siavi... Vetike prostave ob stoietnici rojstva siovenskega pesnika Otona Župančiča Jubilejna značka Slovenske prosvetne zveze Okoii 23. januarja, dneva stoletnice rojstva siovenskega pesnika Otona Župančiča, so se zvrstite osrednje prosiave, sicer pa bodo pri-reditve, posvečene temu jubiieju, potekaie skozi ceio teto ter bodo zajeie ves siovenski narod — doma v Sioveniji, v zamejstvu in med siovenskimi izseijenci širom po svetu. Povsod bodo počastiti spomin na poeta, ki je dotga desettetja ustvarjat nesmrtne pesnitve ter bogato prispevat v skupno zaktadnico stovenske kutture in umetnosti.____ Prva izmed velikih proslav je bila minulo soboto v pesnikovem rojstnem kraju Vinici, kjer so se na prireditvi, ki jo je pripravila Zveza kulturnih organizacij Slovenije, zbrali poleg visokih predstavnikov slovenskega družbenopolitičnega in kulturnega življenja predvsem številni domačini, ki posebno spoštljivo hranijo izročilo „svojega" pesnika. Tudi slavnostni govornik je bil belokranjski rojak — pesnik dr. Lojze Krakar, ki je govoril o Župančičevem pesniškem poslanstvu. To poslanstvo je povezal z vlogo pesnika pri malih narodih, pri katerih poslanstvo pesnikov tudi potem, ko .zadihajo iz vseh pljuč", ostaja v okvirih, kot jih je na eni strani postavil Prešeren s svojo mislijo v .Pevcu", na drugi strani pa ravno Zupančič v pesmi .Veš, poet, svoj dolg?" Govornik je dejal, da se je Župančič zavedal svojega dolga, kajti v svojih pesmih se je boril za visok namen: „Za to, da bi njegov narod na razpotju cest preživel in živel dalje, da bi bil prisoten v vseh dogodkih, ki odločajo o njem — da bi odločal sam o sebi." Na dan Župančičeve obletnice je bila proslava v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Čeprav je bila ta prireditev bolj .intimnega" značaja, je ob udeležbi visokih predstavnikov izzvenela Volitve v Sloveniji V SR Sloveniji so biie razpisane volitve, na katerih bodo izvolili člane delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delegate (po našem poslance — op. ured.) zborov republiške skupščine, člane predsedstva SR Slovenije ter delegate za zvezno skupščino SFR Jugoslavije. Volitve bodo izvedene v več delih. Začeli bodo na krajevni ravni 9. in t2. marca, po opravljenih splošnih volitvah članov delegacij bodo 12. aprila volili delegate za republiško skupščino, v prvi polovici maja pa se bodo sestali vsi zbori skupščine SR Slovenije, da razglasijo izvolitev članov predsedstva SRS ter izvolijo delegacijo skupščine SRS za zvezno skupščino SFRJ. V okviru priprav na volitve so bila tudi že objavljena imena nekaterih kandidatov za vodilna mesta. Tako je za predsednika predsedstva SR Slovenije ponovno predlagan Sergej Kraigher, za predsednika skupščine SRS Milan Kučan in za predsednika izvršnega sveta SRS dr. Anton Vratuša. Sedanji predsednik izvršnega sveta SRS Andrej Marinc je predviden za podpredsednika zveznega izvršnega sveta SFRJ, za podpredsednika skupščine SFRJ pa Zoran Polič. Predsednik SZDL Mitja Ribičič je v zvezi s pripravami na volitve dejal, da pri volitvah ne gre za neko akcijo samo zase, marveč za živo, aktualno politično akcijo, povezano s perečimi gospodarskimi, socialnimi, notranjimi, mednarodnimi problemi, „da bo do slehernega delavca samoupravljalca prodrla zavest, kako se v tem času oblikuje in gradi naša republika". Od kdaj je Heimatdienst odvetnik koroških obiasti? Te Mj s/g/m pKsJno š