81. številka. V Trstu, v sredo 10. oktobra 1888. Tečaj XIII. ,.E D I N O S T" izhaja dvakrat rta teden, v«nko sredo in soboto oli 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za VHe leto pl. fi.-*-; izven Avat. 9,— gl. za polu leta „ 8.—; „ „ 4,50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 B Poflnmi("ne številke «e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TratU po ."» nov., v Gorici ir v Ajdovščini p" nov. Na aaročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Voi dopisi ne poiiljajo iireilniitvu t ulici Ourintia A t. 28. V«nko pi nt prn-jemajo. Rokopis«! se ne vrm'ajo. Oglasi in oznanila ne rakune pn 7 nov. vr-tica v petitu; 7\\ naslove t .lebelimi erkarai ne plačuje prostor, kolikor i>i ija obneslo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnico itd. ne račune po pogodbi; Naročnino, reklamacije in in«erate prt«, ema Upravništvo v ulici Ciirintia 'JM, Odprto reklamacije so proste p« štniim. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V clinolt i« :i,nfi Vabilo na naročho. Minolo je tretje četrtletje trinajstega tečaja „Edinosti". Usojamo se tedaj slavno p. n. občinstvo najuljudneje vabiti na novo naročbo, ter prosimo ob enem Baše gg. naročnike, kojim sedaj naročnina izteče, da jo o pravem času ponove, kajti brez točne podpore nam jo nemogoče avojo težko nalogo ispolnjevati. „Edinost" stane: Za vse leto . . . . f. 0.— Za pol leta . . . . „ 3.— Za 1/4 . , . . . , 1.50 One gg. naročnike pa, kateri eo nam še na dolgu, prosimo, naj svoj dolg poravnajo, ker se jim sicer list ustavi. Upravništvo „Edinosti". Prva narodna šola v Trstu. Vrabci na atrehi prostorne mestne kolibe čivkajo innogo let o merilih, katerih se služi slavni naš magistrat, kadar ima odmeriti v Trstu stanujočim Slovencem mrvico pravice. Sram nas je uže, tožiti svetu, kako spoštuje mestna oblast naše pravice; kajti kdor ne pozna težki naš položaj v vseh podrobnostih, očital nam bode zaspanost in malemarnost. Vsem onim pa, ki nas morebiti obsojajo zaradi Sočasnih napredkov na narodnem bojišču, odi rečeno, da smo ukljub vsej svojej marljivosti in zavednosti liki kaplja vode, katera ima z vstrajnostjo polagoma izvo-tliti tvrd kameu. Tej primeri no bodo oporekali nepristranski krogi. Kdor koli se je zanimival za boritev naših rojakov v mestu zaradi narodnega svojega obBtoja proti ptujemu, samopašnemu nasilstvu, pritrdil bode, da je storila nemogla kapljica podpolno svojo dolžnost, kajti prodrla je z svojo vstrajnostjo tvrdi, mogočni kamen, s katerim so nam zapirali naši protivniki pot do napredka, do duševnega razvoja. Kjer zahtevamo to, kar nam dovoljuje zakon, stavi nam se nasproti preteči „veto!" našega magistrata, ki nam veleva med vrsticami večni svoj: „Ego autem censeo.....to je po naše: „Dokazali smo v h m Slovencem uže o vsakej priliki, da niso za v n s tržaška tla. Molčite zatorej!" — Ta navidezna mogočnost pa vendar ni prestrašila junaških naših bo-riteljev. Delali so in delali, dokler niso prebili in odvalili kamen na potu in danes gledajo radostno na plod svoje neustraš-Ijivosti, kazoč ponosno na n a j n o v e j š e, neumrljivo svoje delo, na slovensko osnovno šolo pri sv. Jako p u. Bilo bi samohvalno, navajati vse zapreke, s katerimi so se imeli boriti vrli zastopniki naše podružnice družbe sv. Cirila in Metoda; zadostuje omeniti, da so bile vse moči na pravem mestu. Da seje ustanovila prva slovenska osnovna šola v Trstu in odprla sedanesdopoludne, zasluga je vsih rodoljubov, podpirajočih družbo sv. Cirila in Metoda. Odprtje to šolo p a j o ve1evažen k ora k v zgodovin! primorskih Slovencev, kajti sedaj še-Ie se začne prava, nekaljena narodna vzgoja naših sinov. Velevažni današnji dan ostane neizbrisljiv našim potomcem, kateri bodo uživali plod bojevanja svojih prednikov na trdnej, neomahljivej podlagi, spominjajoč se denašnjega našega gesla: „Slovan mora na dan!" Citali bodo v prihodnjem slovenskem veku o vatrpljivosti svojih pra-dedov in denašnja naša priboritev prikazala se jim bode kakor pravi temeljni kamen slovenskega življa v Trstu, na katerem se je razvila narodna zavednost, doslej prezirana celo od lastnih sinov. Priznali bodo pa tudi naši potomci, da smo pravo zadeli z našo trditvijo: „N a r o d n a šola je prva podlaga narodnoj omiki." Prvi, najvažnejši korak jo storjen. Sedaj je razvoj našega ž i v-Ijaodvisen le odVas slovenski roditelj i. Vi morate v prvej vrsti spoznati visoko važnost narodne šole; vi morate misliti na bodočnost svojih otrok; vi morate t opustiti dosedanje predsodke o neveljavnosti krasnega našega materinskega jezika [ v tržaškem mestu ter podučevati svojo ! deco v tem smislu, da priznavajo kjerkoli I treba slovansko svojo narodnost, da kličejo i vsikdar ponosno našim nasprotnikom : Slovani smo! — Ako podpira domača vzgoja ; trudapolno delo učiteljev, gotova nam , je bodočnost in najzagrizlejši protivnik nam ; ne bodo mogel očitati, da iščemo hlastno svojo vzgojo pri tujih narodih. Oklenite se zatorej mladega zavoda, dokažite svetu, da ste željno PODLISTEK. Jastreb contra Grlica. fleftki npinal Svatopluk Čeoh; provol M. Vrnilož. (Dalje.) Za nekoliko dnij na to pelje tajnik svojega pripoVočenca v hotel, kjer se je bil gospod grof nastanil. Gospod Grlica ugledal je konečno z oči v oči osobo, kojo si je bil v mislih tolikokrat slikal in kojo je bil uže zavrgel v kraljestvo nespolnjenih sanj. Ali razven obrunka na čelu ni našel na grofovem obličji nikakove podobnosti z sliko, kakeršno si je bil on o njem stvorih .ledino globoko stališče, koje je zavzemala gladko postrižena glava tajnikova pred tem vsakdanjim, neznatnim pojavom, pokuzovalo je na njegovo visokost v družtvu. Neugledni gospod naznani zadirčno Grlici, da gtt vsprejme v službo in da mu poda čez deset dni na tem mestu obširnejšega pouka. Ko sta opravila, stisnil jo srečni gospod Grlica tajniku v roko obljubljeno darilo kol zahvalnost in jo letel na perutih davno nepočutene radosti proti domu. Sedaj naj gospod Jastreb pa le prodaja! Najrajši bi bil še danes vse vkup pustil v njegovih krempljih in z veselim srcem oatavil mesto in domovino, "kjer bo je bil celo do pisarja v loterijski kolekturi ponižal. To pot radosti gospoda Grlice ni nič kalilo. Saj to ni bilo več tešilno jabolko, kakor jo je oče rodbini pokazoval: to pot vtelesila se je sanjarska nada v določeno mesto, z določenim plačilom in z uže odločenim rokom, kedaj ima nastopiti. Ni treba dodati, da je ta promena v razmerah zelo oslabila učinek poslednjega maha, na kojega se je bil razljučeni gospod Jastreb pripravil. Obnovil je naposled drugo ekse-kutno prodajo premičnine soprogove in soprogine. Dneve do te prodaje bilo je možno na prstih sešteti. Drugikrat vid«li bi bili za tem trpkim kolibom le globoko, temno, nedozirno propast, sedaj so uzrli tam novo živenje — se ve, živenje v pro-gnanstvu za to trumico ljudij, kojim so sveteli v domovini le trpki spomini! Na odločeni dan — bil jo to ob jed-nem dan, ko se je imela dražba vršiti, — žuril se je gospod Grlica v hotel, da bi prejel grofove instrukcije. Ko pri vhodu povpraša po grofu, od-maje ozlecani vratar tako odločno z glavo, da ae zlati šop na klobuku šo dolgo potem ni mogel vpokojiti in prasne v za-ničljiv smeli. „Ilaha, — gospod grof! Ta se je račil drugje nastaniti. Prebiva v tvrdi in prostrani palači, ki ima le nekoliko pričakovali slovenske osnovne šole v mestu, katera je v čast vašej zavednosti in na korist vašemu narastaju. Ako ne ostanete zaspani, sledila bode prvej osnovnoj šoli s časom druga, tretja, četvrta — ali vsa naša bodočnost zavisi le od zavednosti starišev. Ne zabite zatorej : Prva slovenska ljudska šola v Trstu jo odprta! Iz deželnih zborov. Deželni zbor goriški. (VII. seja dne 25. septembra 1888.) O 5. uri popoludne izjavi deželni glavar, da je zbrano postavno število poslancev ter začne sejo. Svojo odsotnost sta opravičila poslanca Jenko in baron Ritter, prvi z boleznijo v družini, drugi z opravki zunaj mesta; a zadnji pride kmalu potem v zbornico in vztraja v nji do konca. Namestnik deželnega tajnika prebere zapisnik prejšnje seje, prej v slovenskem, potem v italijanskem jeziku, ki so odobri brez ugovora. Deželni glavar naznani, da vsled dopisa, došlega od visokega c. kr. minister-stva notranjih zadev po velealavnem na-mestništvu v Trstu, je Nj. c. kr. apostolsko Veličanstvo blagovolilo na znanje vzeti in zahvaliti bo na izrazu najzvestejše udanosti, ki ga je izjavil deželni zbor goriški v svoji prvi letošnji aeji. Potem preide zbornica k predmetom, ki so bili postavljeni na dnevni red te seje. V imenu deželnega odbora poroča dr. Verzegnasai o premembi § 5. deželne postavo z dne 20. novembra 1863 o skladanji stroškov za cerkve in duhovnijska poslopja. Po predlogu, ki se v zbornici soglasno sprejme, bodo duhovski nadarbe-niki ali prebendarji v bodoče le tedaj dolžni skladati za imenovane stroške, kadar bode presegal njihov fatirani dohodek (500, oziroma v mestih 700 gl., to je najmanjo plačo, katero določuje samostalnim duhovnikom po različnosti kraja državna postava z dne 10. aprila 1885. (državnega zakona štev. 47.) Dr. vit. Tonkli poroča v imenu istega odbora o prošnji goriškega mesta, da bi se mu dovolilo vzeti na posodo novih 235,000 gl. za razne zgradbe, in sicer kot dodatek k daru viteza Fumigalli za ljudsko šolo, ki se zida pod Kostanjevico 8.000 gl.; za zgradbo premoženega skladišča v novi topničarski kasarni vsled uradne po- li vale 15.000Alfredu grofu Coroninu za odkup pitne Jrode in potrebnega sveta v Kronbergu vsfcM sklcVene pogodbe 30.000 gld.; za osušMje zemljišča na novem pokopališči po ■'načrtu lloevelnnvem 9.500 gld.; da se prenese pokriti osrednji trg na svoje zemljišče pod vojaškim skladiščem, 50.000 gld.; za razširjenje kronherškega vodotoka 7. širšim cevimi in za novo raz-peljavo vode po mestu 50.000 gl.; za podroben načrt novega vodotoka (!) 10.000 gl.; za cerkvico na novem pokopališči gl. 10.000 : v napravo rezervnega zaloga gl. 15.000; skupaj za dela iti rečeni zalog znesek 208.000 gl. Blizu 3.500 gl. bi stala dolžna pisma in obrestni odrezki (kuponi); ostali znesek 13.500 gold. (ki manjka do ! svote 235.000 gl.) bi so usuail pri spreje-I manji posojila s tem, da bi si upniki pri-' držali na vsakih 100 gl. nekoliko forintov. Deželni zbor dovoli zahtevano posojilo i razen vsoto za reservni zalog, ki na j se zbira iz aktivov, a ne z izposojenim denarjem. Glede načrta za nov vodotok je rečeno, da mora biti v resnici podroben za kak določen studenec, in da se ne smo denar porabiti za splošne, meglene študije. O cerkvici na pokopališči jo rečeno, naj se začno šo le tedaj'zidati, ko se pokaže vspoh novih sušilnih podjetij na tem zemljišči. Pri sprejemanji posameznih svot tega posojila bodo moral magistrat predložiti natančen načrt dotičnih del. Cestnemu odboru korminskemu po-vrno se polovica stroškov, katere je stalo popravl janje mednarodnega mosta čez Idrijo pri Bračanu, namreč znesek 103 italijansko lire (po 40 kr. v zlatu ali 4i) kr. v papirji) in 15 centežmov. — Glede odškodbe za pokončano vinogrado vsled okuženja po trtni uši se sklene, da tretjino odškodnine plača, ako bi to slučaj nanesel, dežela. — Cesta ined Marjanom in Frato sprejme se med skladovnti ceste. Dr. Nikolaj Tonkli poroča v imenu finančnega odseka o premembi postavo zastran postopanja o zemljiščno-odveznih in uredilnih zadevah, katera se sprejme brez premembe po vladnem načrtu. Isti poslanec poroča o vladnem predlogu zaradi uredbe plač verozakonskih učiteljev ali katehetov. — Predlog se sprejme po vladnem nasvetu, izvzemši nekatere določbe, ki so dajalo pravico imenovanja ter določevanja plač in nagrad deželnemu šolskemu svetu. Po predlogu poslanca Del Torre dale so so te pravico okrajnim šolskim svetom. tesno sobico in nad potrebo mnogo mrež v oknih. „Kaj pravite?" zakrikne gospod Grlica ves prestrašen. „Aj, kaj pravim ? da imajo v kletki vso to lepo družbo: gospoda grofa, njegovega tajnika, posredovatelja služb in kakor so so še vsi ti preizvrstni tički nazivali. Da so jim ustavili sleparsko rokodelstvo in da so je oskrbeli z zapahom in gradom, da bi ne mogli daljo poštenim ljudem denar iz žepa tihotapiti. Kakor se po vsem vidi, jim jo tudi nekaj vašega perja v krempljih ostalo." Gospod Grlica ni mogel, ni hote! še verjeti. Štoprv, ko mu je portir do zadnje črtice razložil, ko mu je pokazal v novinah poročilo o njihovih sleparijah in kako se jim je na sled prišlo, ko so i ostali hotelski služabniki portirjevo pripovedovanje potvrdili, presvedočil je samega sebe, da je postal žrtva prostih prokanjcncev. Pobit odide iz hotela. Proč so tedaj, za vselej proč sanjo z Mazurom, z snežnim lesom! V Jastrebovih krempljih ostane, V njih skrvavi. Napenjal so bo, da se od danes na jutri preživi, gledal bo bedo svoje obitelji, poslušal njene očitke. Globlje in globlje bo padal. Glej, i mesto v kolekturi je izgubil; bog ve, kje si bo jutri skorjo hleba služil?! Poslednje krajcarje izvabili so mu sleparji iz žepa. Danes rano isprosi! si jo poslednji hčerin zaslužek za pot. Ko bo ta znesek potrošen, s čim umiri glad svojim miljencem ? kaj bo iz njih? Krog in krog beda, sramota, pogin . . . V tem dotakne so nekdo njegovo rame. Pred seboj ugleda znanega človeka z velikimi mednimi gumbi. „Idite t. nami. Tu bi bilo to javno pohujšanj'1 " „Česa hočete?" vpraša gospod Grlica 8odnijskega sluge, ki ga vleče seboj do vhoda. „ilalenkost, Tu si je pridobil gespod Jastreb proti vam tako zvano ulično ali žepno rubežen. Dovolite laskavo, da so prosvedočimo, nimate li kakili vrednostnih predmetov pri sebi." Gospod Grlica se ni prav nič protivil. Gospod Jastreb mu je potegnil pred vsem s prsta prstan, kojemu je bil slavno prisegel. Pak so mu vzeli iz žepov razne drobnarije in mošnjo s poslednjimi, od Julije posojenimi krajcarji. Gospod Grlica jo prosil, da bi mu gospod Jastreb skromen del pustil. Vsled prigovarjanja sodnijskega sluge jo veritelj v to privolil. Ko so ga pustili, opotekal ho je obrani dolžnik po ulici dalje. V glavi mu jo čudno šumelo, a včasih prozvenevala je v tem šumu kakor iz daljine melodija bo-žičnovečerno škatljo, v kateri jo igralo. Poslanec Ferjančič poroča v imenu zboru v razpravo, spregovori deželni gla- zbora k slovesni otvoritvi po njom imeno legalnega odseka o peticijah ajdovskega županstva in „Slov. Jeza" v Brdih, da bi se premenil deželni volilnik v tem smislu, da bi bilo v skupini mest in trgov vsako mesto in trg tudi volilni okraj ali volišče in bi v tej skupini imeli volilno pravico razen občinarjev, ki volijo pri občinskih volitvah v I. in II. razredu, tudi vsi tisti volilci lir. razreda, ki plačujejo najmanj 5 gl. izravnega davka (petakarji). Poročevalec dokazuje v svojem obširnem poročil i, da prememba se mora skleniti v obeh ozirih h kratu, ker bi drugače ne dala onega povoljnega vspeha, ki se sme in mora od nje pričakovati. Glede pa na to, da so potrebne mnoge in obširne študije, pred no se moro natančno in z številkami označiti, kake nasledke bi imela taka prememba v volilnikih posameznih mest in trgov, ki volijo v tej skupini, kakor tudi v celih volilnih okrajih (prav za prav, ker je bilo znano, da italijanski poslanci so absolutno ali popolnoma nasprotni zahtevanim premembam), nasvetuje poročevalec, naj se odstopi jo peticije deželnemu odboru z nalogo, da napravi potrebne študije v tej var Franc grof Coronini ter poudari, da so se to leto in vsa leta sejne dobe, ki gre h koncu, razprave vršile mirno in dostojno, da so se deželni poslanci, če tudi razno narodnosti in raznega prepričanja, vselej sporazumeli, kadar je šlo za korist dežele in za veljavo visoko zbornice, da sme tudi o goriški zbornici reči, kar velja o ženskah, da je namreč najbolja, o katerej se najmanj govori. — Na glavarjev poziv vskliknejo poslanci navdušeno trikratni : živio! in evviva! presvitlemu cesarju in predsednik sklene sejo in letošnje zasedanje ter sejno dobo, ako ne pride kaj vanega deželnega muzeja Rudolfinum, da pa žal temu povabilu ustreči ne more. Po tem odgovoru odpade seveda tudi odpo-šiljatev dež. deputacije na Dunaj. Deželni glavar dr. Poklukar pravi, da je vsa zbornica gotovo z velikim užalenjem vzela na znanje, da letos zvesta dežela Kranjska ne bode imela sreče videti na svojih tleh presvetlega cesarjeviča Rudolfa in presvetle cesaričinje. Deželni glavar je uverjen, da ves zbor pridružuje po presvetlem cesarjeviči izraženemu obžalovanju, da ne more priti, gotovo zaradi preobilnega posla, ki se mu je naložil v korist izvanrednega. Dr. Pajer zahvali se dež. j vojaštva. Upajmo pa, da to, kar se letos glavarju za umno in modro vodstvo v ni moglo zgoditi, se kmalu zgodi. Zbor imenu italijanskih, dr. vitez Tonkli pa v vzame poročilo na znanje imenu slovenskih poslancev. Deželni glavar se prijazno zahvali; na to se poslanci razidejo ob 7'/> uri zvečer. Deželni zbor kranjski. (111. seja 13. septembra 1888.) (Dalje.) Vladna predloga z načrtom zakona, v katerem se izdajajo na podstavi zakona z dne 17. junija 1888 1. dež. zakona, št. 99 določila o plačilu za verski pouk, izroči ae finančnemu odseku. Poslanec Luckmann poroča o računskem sklopu zaklada prisilne delalnice za . I. 1887. Računski sklep se odobri. Skupna . V imenu finančnega odseka poroča imovina znaša gl. 132.708-75 i/s in se je zadevi in da predloži prihodnjemu dežel- ( poslanec Suklje o računskem sklepu nor-' premoženje prisilnega zaklada leta 1987, nemu zboru svoje morebitne nasvete o tej, malno-šolskega zaklada: Zft ' 11.680081/., proranožilo. Do- stvari. Pri glasovanji za ta predlog ustali | Vsled večjih dohodkov, oziroma manj- hodki fabriškega zavoda in zaslužki prisi- ših troškov v dejanskem iznosu se je i^ljencev znašali so gl. 32422-65, dež. zaklada na mesto j Poslanec Luckmann poroča v imenu proračunjenih . . . gld. 103.600-— 'finančnega odseka o proračunu zaklada v pokritje pnmankljaja I prisilne delalnice. Skupna potrebščina iz- normalno-šolskega za- ; naša 90.4lO gl. zaklada pa 105 196 gld., klada potrosilo le . „ 87.1 16 62 V, zatorej se kaže presežek 14.776 gld. Pro-torej se je prihranilo gld. 16 483.37^ račun se odobri. Računski sklep so odobri. | O prošnji požarne brambe na Bledu Poslanec Dev poroča o proračunu in z«, podporo poroča poslanec Klun v imenu računskem sklepu deželno-kulturnega za- finančnega odseka in nasvetuje, naj se klada. Proračun iznaša za 1. 1889 v po- prošnja izroči deželnemu odboru s pripo-trebščini 4480 gld., zaklada pa isto toliko, ročilom, da kolikor moči izdatno podporo so slovenski poslanci kakor zid, a italijanski obtičali so na svojih sedežih kakor skala, in predlog je propadel. Prošnja Vedrijanske občine, kolikor zadeva podporo občinski cesti, se odbije, kolikor namerava premembo deželne postave za vzdrževanje cest; rešena je uže v lanskem sklepu deželnega zbora, s katerim se je naložilo deželnemu odboru, naj pretuhta in pretrese rečeno postavo ter naj predloži svoje nasvete v tej zadevi deželnemu zboru. Zato se prošnja odstopi deželnemu odboru, da se bode na njo Računski zaključek zal. 1887 kaže skupno dovoli iz zaklada, v katerega donašajo za- oziral, ko bode predlagal premembo imenovane postavo. Dr. Maurovich poroča v imenu finančnega odseka o proračuna deželnega zaloga za 1. 1889. Troškov bode imel ta zalog 258.505 gl.. svojih dohodkov pa le 160.526 gld., tako da so pokaže primanjkljaj gld. 97.979, kateri se zviša do 106.500 gold., ako se došteje še znesek 8.500 gold., ki ga namerava dežela vrniti na račun bvo-jega dolga. Da so založi ta primanjkljaj, tir jala se bode leta 1889. naslednja do-klada: 1. po 8% na skupno svoto državnih zemljisčnih davkov; 2. po 12% na skupno svoto drž. najemnine, hišnine, obrt-nine in dohodnine; 3. po 20% na užitnino vina, mošta in mesa; 4. davščina 50 kr. od vsakega hektolitra na drobno potoče-nega piva. Zastran načina, po katerem se ima tirjati dež. davščina od piva, zlasti zaradi oseb, od katerih, in pogojev, pod katerimi se ima pobirati glede kontrolnih oblasti organov, katerim je izročeno pobiranje, in glede kaznovanja prestopkov veljajo jed-nnka pravila, kakor za pobiranje vinske užirnine. — Predlog zastran doklad zem-ljiščno-odveznega zaloga sprejme se tudi v tretjem branji in tirjala se bo v ta namen doklada 9% na vse državne izravne davke. — Ko so bili razpravljeni vsi predmeti, ki so bili na dnevnem redu, oziroma vsi, ki so b'li predloženi letošnjemu deželnemu Gospod Orlica obstoji pred prodajalnico, kjer so bile puške na prodaj. Sel je notri in se čez čas zopet na ulico vrnil, skri-vajt nekaj pod suknjo. Poklical je najemnega voznika in se dal peljati do najbližjega hotela. Tam si je najel sobo in naročil steklenico rdečega vina. Ko so mu je prinesli, zavrtel je ključ v vratih. svoto vseh dohodkov 8205 gold. 83 kr.,! varovalna družtva, kakor zbor odobri, zatoraj za gld. 110-82 menj, kakor je bilo i Poslanec Klun poroča v imenu finan-proračunjeno. Skupno premoženje iznaša čnega odseka o oddelku letnega poročila gld. 2825-25. i deželnega odbora, o Holzapfelnovi ustanovi I oslanec Klun poroča v imenu finan-; m gluhoneme, o katerej je deželni zbor čnega odseka in nasvetuje: 1. Deželnemu j ]. 1. sklenil, da bi se nje premožen jo iz-odboru se naroča, da kupi 300 izvodov j ročilo v deželno oskrb, in da bi se iz knjige „Vrtnarstvo", katero je spisal A. i Holzapfelnove ustanove napravilo 20 usra-Pirc, tajnik kmetijske družbe, in založila nov po 150 gld., za gluhoneme v zavodu kmeti jska družba kranjska in da brezplačno 1 šolskih sester „de Notre Dameu v St. Mi-prepusti vsaki ljudski šoli po jeden izvod, helu pri Rudolfovem. A ministerstvo proš-2. \ ta namen se dovoli kredit v znesku nj0 deželnega zbora dozdaj še ni rešilo, 300 gl. iz dež. zaklada. zatorej ne more deželni zbor o došlih Poslanec Stegnar nasvetuje sledeče j prošnjah ničesar ukreniti in nasvetuje. dostavko k nasvetu finančnega odseka, da da deželni zbor prošnjo za ustanovitev ae i. izreče po deželnemu zboru gospodu Gustavu Pircu za izvrstno spisano knjigo zahvala deželnega odbora: 2. in se deželnemu odboru naroči, da se zdela nekak normativ, kako ravnati se šolskim vrtom. Poročevalec Klun se protivi tema nasvetoma. Priznanje so je itak izreklo g Pircu za njegovo izvrstno spisano „Vrtnarstvo" v poročilu finančnega odseka, deželni zbor pa mora vender bolj štedilen biti v tacih zadevah. Kar se tiče normativa za šolsko vrte in pouk kmetijstva, jo to stvar, katera se naroča deželnemu odboru v pogovoru s ces. kr. deželnim šolskim svetom. gosp. Ilolzapfelnovo ustanovo v deželno oskrb pri ministerstvu ponovi, čemur zbor pritrdi. Prošnji Marije Ivane Oblak, prednico šolskih sester, učiteljice gluhonemnih v Smihelu, in Marije Igonde Pavlin, šolske sestre v Smihelu za podpora, izroči se deželnemu odboru v rešitev, da, ko stvar natančneje preišče, dovoli podporo, za kar se mu dovoli kredit 300 gl. Poslanec dr. Papež poroča v imenu finančnega odseka o Bamostalnem predlogu o prenaredbi § 13. deželnega volilnega roda. Poročevalec pravi, da se jo število volileov Ljubljanskih po novem volilnem redu, pomnožilo vsaj za 1000, in čeravno Pri glasovanji odklonijo se nasveti jfi mej njimi mnogo žensk, katere nimajo posl. Stegnarja in vsprejmo se predlogi finančnega odseka. Dr. vitez Blei\veis-Trsteniški poroča o računskih sklepih raznih dobrodelnih dež. naprav za 1. 1887. Prihodki pri bolnišnem zakladu iznašali so gl. 116.644-65, troski pa 119.199 gl., torej za gl. 2914-74 menj, nego se je proračunilo. Skupno premoženjo iznaša gl. 161.413-86. Blazniški zaklad je imel prihodkov gld. 54.461-16, troškov' pa gl. 171.528-70 Skupno premoženje iznaša 124.612 gl.48kr. Porodišni zaklad je imel prihodkov 6426 Ekaekutivna dražba pri Grlici je bila j gld. 76 kr., troškov gld. 6543i941/2- čista izvršenu. Obiteljski Balonček jo doživel imovina iznaša gl. 2661-39^. Najdonisui dan najglobokejšega ponižanja svojega. Na-1 zaklad je iinel prihodkov gold. 4457'23, polnil h<( je s prosto koristoljubno druha- j troškov pa gld. 8165*70. Skupna imovina lijo, skozi kojo je pronikal smešni, peva-1 iznaša gold. 3391.54. Vsi ti proračuni so joč, vreščeč glas, glas, dohajojoč iz zijavih odobre in ker se je pokazalo, da so trolist rdečega, bizarnega, ko*6vo nepremič- ški za dobrodelne naprave zopet narastli, nega obličja, s kakoršnim se je ponašal1 vsprejmo so po finančnem odseku nasve-sodni klicar. Jednostavni, vriskavi ta glas 1 tovana resolucija, da se deželnemu odboru podobal je zvoku, dohajajočemu iz dobljin« I naroči, naj zdravnike v dež. bolnici, z ozi-in ezdiišnega, kovovega stroja. In posamič- j rom na ogromne troške, katere ima donim krikom njegovim sledil je sedaj smeh, žela za dobrodelne namene, v novic pouči, sedaj zaničljiva tihota, sedaj kupaželjni da ne bodo pri ordinaciji zapisavali preveč šum. I mesa in vina. Resolucija se vsprejme in Moj kupojočo gnječe, v koji je pre-1 potem s prošnjo občine Dol v Kamniškem vladal hasnjivi kor, odlikoval se je mlad okraji za 500 gl. podpore za neko na Raki človek v prosti obleki, s potno torbo ob preskrbljeno žensko izroči odboru v rešiiev. strani. Njegovo obličje je bilo sicer važno — Potem se seja sklene, in plemenito, ali ne dosti pravijno; in redka, brezbojna brada ni rnu kaj prispevala v njegovo okrasbo. Ta človek je budil so- IV. seja dne 21. septembra 1888. P-ebere se dopis, v katerem deželno strast ostalih s tvrdoglavnostjo, b kojo je predsedništvo naznanja deželnemu odboru, nekoje predmete gonil, osobito pa različno da jo Nj. cesarska visokost cesarjevič nad- figure, veče nakite in toiletne stvari dvomne vojvoda Rudolf s cesaričinjo Štefanijo z cene. (Konec prih.) veseljem na znanje vzel povabilo deželnega volilne pravice za deželni zbor, ostane še vender veliko število volilcev, ki po stari določbi ne bi imeli pravice voliti v deželni zbor, zatorej nasvetuje, da se vsprejme sledeči zakonski načrt: Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako: Člen I. § 13. zakona z dne 29. maja 1884 dež. zakona št. 10, je v svoji dosedanji besedi razveljavljen in namesto njega stopi naslednje določilo: § 13. Poslance v § 3. naštetih mest iu trgov volijo direktno vsi tisti občani, kateri imajo po posebnem občinskem statutu mesta Ljubljanskega ali po občinskem zakonu z 17. februvarija 1. 1876. pravico voliti 'občinski zastop mest in trgov, sestavlajočih jeden volilen okraj in kateri niso po § 18. dežolnozborskega volilnega reda izključeni od volilne pravice in kateri a) v občinah s tremi volilnimi razredi spadajo v prvi in drugi razred in kateri v tretjem razredu plačujejo najmanj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto; b) v občinah, ki imajo manj ko tri volilne razrede, pa tisti po visokosti letnega cesarskega direktnega davka zvrščeni občinski volilci, ki plačujejo prve dve tretjini vsega tega davka in razven teh tisti, ki plačujejo najmanj po pet goldinarjev cesarskega direktnega davka na leto. Tem je prištevati tudi častne meščane in vse tiste občane, kateri imajo po § 1. točki 2. občinskega volilnega reda to dežele volilno pravico brez ozira 11a to, plačujejo li davek, ali ne. Člen II. Ta zakon atopi v veljavnost s tistim dnevom, ko so razglasi. Člen III. Mojemu ministru notranjih stvari jo naročeno zvršiti ta zakon. I V splošni razpravi se nikdo ne oglasi k besedi. Deželni glavar dr. Poklukar kon-štatuje, da jo za prenaredbo deželnega reda navzočnih 3/4 vseh poslancev in da morati najmanj dve tretjini poslancev za prenaredbo glasovati. Prvi člen zakona vsprejet je z vsemi (31) glasovi, ker so tudi nemški poslanci zanj, isto tako drugi člani. — Zakonaki načrt se vsprejme tudi v tretjem branji jednoglasno. (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranje dežele. Naravno je, da se vsi avstrijski listi bavijo sedaj, ko je nemški cesar gost našega vladarja, skoro izključljivo s tem dogodkom. Razmere naše in nemške države pretresajo Be z raznih stališč. Nemci in njih glasila trde, da je samo v trdni in neločljivi zvezi z Nemčijo vsa sreča in vsa bodočnost Avstrije. Slovanski listi sodijo stvar z druzega stališča. Mi poznamo Nemce in vemo, da zveza z Nemčijo ne more uroditi za nas dobrega sadu. Uže sedaj mogočni Nemci in Madjari, postali bi, ako se njih želje, ki je spajajo b to zvezo, vsemogočni ter bi to vsemogočnost upotrebilo proti nam. Mi smo prepričani, da se moro samo tedaj Avstrija lepo razvijati in uspešno napredovati, ko bode živela v dobrem in zanesljivem prijateljstvu z Rusijo. Iz tega stališča promatrali so tudi slovanski listi pohod nemškega cesarja na Dunaju, govorili so z vsem spoštovanjem o nemškem vladarju, povdarjali so pa svoje slovansko stališče. Pri slavnostnem banketu na čast nemškemu cesarju in pri vseli drugih državnih slavnostih ni bilo zastopano češko in poljsko plemstvo. Pri banketu napilo je Nj. Veličanstvo naš cesar visokemu svojemu gostu iu vsej nom-škej cesarskej obitelji. Nnš cesar je dal v gorkih in presrčnih besedah izraz svojemu veselju na prijateljskih odnošajih obeh cesarskih obitelj, kakor tudi na zvezi obeh držav, katera je narodom na korist. Nemški cesar se zahvali na tej na-pitnici ter pravi, da z svojim pohodom vrši sveto dodščino po njegovem dedu, ter napija, čuteč izkušeno in nezlomljivo prijateljstvo, na zdravje slavnega svojega zaveznika in cele cesarske obitelji. Naš cesar koj na to napije tudi nemški vojski, kot sijajnemu vzoru vseh vojaških čednosti. Cesar Viljem odgovori: Pijem na zdravje avstro-ogerske vojske. Naši Avstro-ogerski tovariši naj žive! Videti je bilo, da so na-pitnice našega cesarja bile mnogo toplejše in bolj vroče, nego pa zahvalo nemškega cesarja. Naši vojski jo Viljem IT. napil, ne da bi niti ene njenih lepih čednosti omenil. Nemški listi trudijo so prepričati svet, da so bili odgovori prav tako .vroči, kakor napitnice; trezni opazovalec pa se jim ne da pomotiti. Vso slavuoati imele so strogo dvorski značaj. Dvorske osebo, visoki dostojanstveniki in častniki so imeli povsod glavno ulogo; Dunaj in njega prebivalci pa niso bili ni na pol tako navdušeni in slavnostno nadahneni, kakor to trde poročila dunajskih listov. Daš nasprotno; Dunaj je pridržal svojo staro apatično lice. Ne da se pa tajiti, da ima tudi ta pohod svoj političen pomen; važnost in veljava tega sestanka pokažo so pa šo le v daljni prihodnosti. Nemški cesar jo podelil o tej priliki vnanjemu ministru Kalnokyju red černega orla, oger-skemu ministru predsedniku Tiszi in nekaterim drugim visokim dostojanstvenikom ' pa druge rede in odlikovanja. Naš cesar i je odlikoval tudi Viljema II. spremstvo, j posebno pa grofa Herberta liismarka. Ta i se je bil odpeljal v Iludapešt, kjer je bil ' njemu na čast banket pri ministru Tiszi. i Z Dunaja šla sta cesarja na lov na Štajersko. Včeraj, v torek ae jo odpeljal Viljem II. v Italijo. V češkem deželnem zboru je i bila generalna debata o deželnem prora-I čunu jako živahna in zelo zanimljiva. Mladočeški poslanci bo vladno Btaročeško atranko, ki rada vsako stvar lepo na gladko, brez debat in prepirov reši, vz-drauiili iz te sladke harmonije. Dr. Va-šaty, dr. Ilerold in Turna so povzdignili krepko svoj glaa na obrano liberalnih načel j in prave narodne češke politike, ki mara ! priboriti svojemu narodu oni ugled in ono I državno pravo, ki mu ide po njegovi zgodo-| vini in po ulogi, katero je igral Češki narod v preteklosti iu jo igra sedaj v državi. Proti ; tem izvrstnim govornikom vstali so Staro-. Čehi; posebno strastno je pa napadal šolo in novinstvo grof Fr. Thun. Govoril je tako ostro, kakor hi hotel reči : „polovite in zaprite je". Lepo in možko ga je zavrnil dr. Herold. Na to debato se ozirajo tudi dunajski listi v dolgih člankih ter se zelo jeze. da so Mladočehi pridobili v narodu tako velik upliv. Da, ti listi gredo se dalje, trdeč, da so baš oni prevzeli voditev češke politike, ker so primorali Staročehe, da tudi oni poudarjajo sedaj češko državno pravo, t. j. da zahtevajo državno samoupravo za dežele krone sv. Vaclava ter da se cesar avstrijski da kronati češkim kraljem. Tega se Nemci in židovski in madjarski zavezniki boje, zato kričijo in plašijo pred to „nevarnostjo*. Vnanje dežele. Jasno je, da je k r a 1 j M i 1 a n odločil zavreči vsak predlog o pomirjenji s kraljico. Kraljica Natalija ponujala mu je roko, kljubu javnemu osramotenju, katero ji je provzročil. Dunajski in madjarski listi, ki so jo hoteli razglasiti kot nestrpno in častilakomno ženo, s katero ni mogoče živeti pod eno streho, postavljeni so s tem njenim blagim ravnanjem na laž. Narod srbski pa, ki je vedno ljubil svojo kraljico, privil se j« šo z večjo ljubeznijo k njej in ako bi Milan imel le malo čuta za pravico in le malo spoštovanja do svojega naroda, bil bi se pomiril s kraljico. Tega pa ni storil; baš nasprotno, hotel ga je žaliti, zato je odbil spravo. S tem je vrgel narodu rokavico; jo li bode ta vzdignil ? Ristič je v tej pravdi igral grdo ulogo, a bil je le žrtev spletke Milana in Ilrističa. Kralj ga je poklical k sebi, naj posreduje mej njim in kraljico da bi se spravila, če tudi je bil s Hrističom užo prej dogovorjeno, da ne vsprejme pomirjenja. Ristič je potoval v Bukarešt h kraljici, govorilo se je o mi-nisterski krizi, sestavljalo se v duhu uže novo ministerstvo, narod je gojil uže na-dejo, da mu napočijo boljši dnevi, a kralj se je ta čas posvetoval z madjarskimi juristi in z g. Hengolmiillerjem in ti so ga prepričali, da mora zavreči sprijaznenje z soprogo. V opozicijonalnih okrajih je proglasil Ilristić obsedno stanje, katero raztegne kmalo čez celo deželo, kar pa niti treba ni, kajti na Srbskem vlada užo tako in tako samo groza in samovoljnost. Dunajski dopisnik „Mosk. Vedom!" piše, da se jo Milan zopet sprijaznil na Dunaji in da so mu obljubili obrano in podporo, ako bi so narod »puntal proti njemu. Da pa navstanejo resni nemiri, za to skrbi Hristič. Na Bolgarskem se bliža kriza, katero najbolj pospešuje praznota državne' blagajne. Bolgarski „državniki" so mislili, da je Koburg kar zasuje z denarjem, A kneževi rodbini so neče razsipati miljonov za njegovo pustolovstvo, ki mora končati z neslavnim odhodom iz Sredca. Govorilo se je, da si bolgarska vlada hoče izposoditi 5 mili jonov frankov v Bukareštu, a to je šlo po vodi. Pozneje so raznesli vest, da so ji jo vender posrečilo udolžiti si 1 milj on a tudi to ni res, to ni bilo posojilo, ampak podpora drugih držav. Uradniki in častniki niso dobili plače uže od novega leta, zato je zelo oslabela njih udanost „prestolu" Koburgovemu. Da bi vojakom kaj plačevali, na to niti ue mislijo. Država jo dolžna samo posadku v Ruščuku 500 tisoč frankov. Vojaških vaj letos niso mogli imeti, ker ni bilo denarja; davki so pa pobrani uže za dvo leti naprej. Kako dolgo bodo Še trajale te razmere P Soditi po tem, so dnevi Koburgove slave šteti. Turška vlada je prosila nemško vlado, naj joj pošlje pruskih podčastnikov, da izvežbajo turško vojsko ter uvedejo v njih čete nemško disciplino in red. Nemški listi so razjarjeni, ker je o velikih franoozkih vojaških vajah predsednik republike odlikoval ruskega vojaškega zastopnika pred vsemi drugimi. Vsa poročila, katera je imel prideliti vrhovni zapovednik tujim zastopnikom, dal jo ruskemu zastopniku, da jo priobči tudi drugim. V Rouenu pa je predsednik republiko mej radostnimi klici naroda podal ruskemu zastopniku roko. Tudi k obedu, katerega je dalo mesto na čast vojski, bit je povabljen edini ruski vojaški zastopnik. \ Italiji je umrl senator Cesare Correnti v 69. letu svoje dobe. Pokojnik jo sodeloval pri mnogih vstajah, ko so je Italija začela vzbujati in se osvobojati. Correnti jo bil pisatelj in časnikar, a kakor Crispi in mnogi drugi Italijani, pogazil jo svojo prošlost, svoja načela, prava in pravico ter se vrgel Prusom v roke. Zdi se, kakor bi Italijani popolnoma pozabili na svojo prošlost, pokorno hodijo po poti, katero jim kuže Bismark ter so trudijo za-nj bolj nego za so. Italijanski poslanik na Dunaji je baje rekel, da se v kratkem mora vneti boj, v katerega bo vpletena cela Evropa. O tej priliki Italija, naj uže zmaga ali naj bode tepena, mora kaj pridobiti. To nam pač jasno kaže, da Italijani ne drže preveč da svoje vojaške časti. DOPISI. Iz Trsta 9. okt. [Izv. dop.j (Raznoterosti.) Kdo ni še spoznal v par tednih resnice pesnikovih besed, kako „Življenje vse pojema in umira!" Kdo ni še čutil, da smo v jeseni, ne da bi štel dneva za dnevom ; da smo v času, kateri je uvod neinilej zimi! Menim, da je tu pri nas najložjo kaj tacega spoznati, da je tu najtežje ločiti se od lepih dni veselja in razvedrenja. Prej povsod godbe, petje, povsod izleti: na morji, na suhem, peš in železnicom. V Barkovljah, letos glasovitih Barkovljah, bo odslej vse tiho; sijajna kopelj je zaprta. Nebode slišati veselega govorjenja in smeha; ne bo radostnih klicov veselih veslarjev in mičnih brodnic: prvi in drugo mornarji „per piacere". Vse bo tiho in električno luči bi dolzega časa kar kimale, ako bi čutile svojo samoto. In „Boschettott, zeleni „Boschetto" postane kmalu gol in zapuščen. Predpreteklo nedeljo svirala je ondi godba, najbrže za letos zadnjikrat. Bila Rt m tam, ne vem, sem li šla zaradi prigovarjanja drugih, ali zaradi prelepega dne ; bodisi tako ali tako, bila sem tam. Zgodi se mi čestokrat, da prav pazljivo poslušam (tako bi saj drugi mislili) a ne slišim ; gledam, a ne vidim. Tako se mi je godilo i tega dne. Svirala je mestna godba, o katerej so meščani užo dovolj govorili, navadne laške komade — kar se mi naenkrat zazdi, iiakor da se prebudim iz sna. Znani glasovi mi udarjajo na uho. glasovi dobro znani in meni srce božajoči — bili so glasovi lepe Zajčeve: „U boj!" Kako da so do te prišli, ne vem; le toliko znam, da so jo svirali od začetka do konca in, da je mene pesen kar elektrizovala in bila bi godcem kar sama ploskala tolikega veselja. Mislim, da so Tržačanom ne bodo čudno zdelo, ker sami dobro vedo, da je to bela vrana, ako se pri nas slišijo naši napevi, posebno od mestno godbe. Tem bolj se bo pa moja radost čudna zdela .slehernemu, kateri ne pozna naših razmer, kdor biva n, pr. v belej Ljubljani, kjer je kaj tacega čisto navadno. Ako pa berejo razne žalostne novico v „Edinosti", znali bodo saj deloma naše okoliščine. „Resnica v oči bode" — a kaj hočemo? Čemu prikrivati si bedo, katero si nismo sami krivi in katera ne moro biti nam na sramoto, saj: „Kar mogoče, to so je storilo!" Čemu kričati: Trst je naš, kazati svetu to, kar ni res? Ko bi bil res naš, Slovenci bi no bili, kot Trsta gospodarji, tako revni, da bi no imeli šo ene slovensko šole! Kolikrat se je vpilo in pisalo: Tu so slovenske tla, naša tla!" Kaj pomaga vse vpitje brez dejanja !*) Kaj hočemo samo a tlemi v sedanjem veku. ko si ljudje ne napravljajo voč bornih, pri-manjkljivih šotorov, temuč lepe zidane hiše? Kaj hočemo s tlemi, če ni denarja „sveta gospodja", da bi ž njim zidali svoj dom, svojo učilnico ? Ali so pa res tla naša ? Nekdaj so bila, a sedaj bi zopet nabirali denarja ter si na tom prostoru zidali šole, a ni tla niso več naša! Marsikdo bo hud, da tako govorimo, a do tega vodi me le prava ljubezen do naroda. Svet, ki ne pozna naših razmer, ki bero ali sliši besede : „Tu smo na svojih tleh" veruje; kaj ve? In kaj poroče, ko nas obišče, ali kaj pravi sedaj, ko zna, koliko boja jo za prvo slovensko šolo, za razred, kateri bodo Slovenci sami si vzdržavali ? Kaj poreče na to ? Izvestno, no poznajoč naših razmer, nas bode obsojal, da smo bili zaspani in nemarni. (Konec prih.) Domače vesti. Predsednlštvo pol. družtva „Edinost" poživlja gg. odbornike in namestnike k rednej seji v nedeljo 14. t. m. ob 10. uri dopoludne v prostore „delalskega podpornega družtva". (Via Molin piccolo št. 1). Prosimo, da pridejo vsi gospodje kajti razpravljati je o važnih predmetih. *) Ne strinjamo se popolnoma! Da se i deluje, izkazuje nam odprtje slov. osn. šole. Urez zumere ! Ur. t Andrej Lauriha. Po dolgcj in mučni bolezni preminol je dne 6. t. m. v Dolini bivši dušni pastir v Topolovcu v Istri Andrej Lauriha v 55 letu svojo dobe. Pokojnik bil je blaga duša ; porodil se je 27. novembra 1833 v Dolini, izvršil je gimnazijo v Trstu. V prvi službi je bil v Tičanu, zatem v Buzetu in pri sv. Ivanu, naposled pa v Topolovcu, kjer je 24 let zvesto in modro pastirova]. Bavil se je v prostih urah posebno s hrvatskim jezikom, bil je pravi rodoljub, pa tudi vzgled vsej duhovščini. Pri svojih ovčicah bil jo radi izredne njegove ljubeznivosti posebno cenjen. Ne samo sorodniki — ampak tudi vsi prebivalci topološke kaplanije — tugu-jejo za njem. Večna luč naj mu sveti! Slovenska ljudska šola pri sv. Jakopu odprla se je, kakor javljamo na drugem mestu, danes dopoludne. Skupna sv. maša bode zaradi raznih zaprek pozneje. Kontrolno zborovanje domobrancev bode letos v kasarni pri sv. Ivanu in sicer v nastopnem redu; dne 25. in 26. imajo priti vsi oni, ki so uvrščeni neposredno v domobranski bataljon št. 72., tudi oni, ki so bili letos uvrščeni; dne 27. oni, ki so vstopili po izvršeni službi v stalnoj vojski v imenovani bataljon ; dno 28. vsi domobranci, ki pripadajo drugim bataljonom ter stanujo v Trstu, ali v okolici. "Vsi udeleženci morajo prinesti seboj vojaški list. — Zborovanje začne vsolej ob 8. uri zjutraj. — Oproščeni so oni, ki stoje v zadnjem letu svojega službovanja, dalje oni, ki so se vdeležili lotos vaj v orožji ali ki so bili letos sploh v aktivnoj službi. Vabilo na LXXXI. odborovo skupščino „Matico Slovensko" v sredo 17. oktobra 1888. 1. ob 5. uri popoludne v družtveni hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnikov o XXIII. rednem velikem zboru in o LXXX. od-borovi seji. 2. Naznanila predsedstva. 3. Poročilo književnega odseka. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Ukrepi glede 401etnice Nj. Veličanstva. 6. Poročilo taj-nikovo, 7, Druge posameznosti. Konfiskacija. Številko 231 „Slov. Naroda" zaplenilo je državno pravdništvo zaradi uvodnega članka: „Nemščina v narodnih šolah in kranjski deželni zbor. Ilustrovan „Narodni Koledar" za leto 1889. bode, kakor poroča „Slov." skoro dotiskan. Vsebina: Popolen kalendarij, koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska imena, iu cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarsko hiše. Sedanji vladarji evropski. Splošnje določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolkov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Stiridesetletnica cesarja Frana Josipa 1. Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. Na sveli večer. Smešnice. — Naznanila — „Nr rodni Koledar" obsezal bodo nad 8 pol. „Narodni Koledar" naroča se v Narodni Tiskarni, Gospodske ulice št. 12, ali pa v katoliški bukvami v Ljubljani. Cona 40 kr., s pošto 45 kr. Lahonska kultura. Goriški „Sokol" napravil je v predzadnjo nedeljo izlet v Podgore. Lahonski pobalini zbrali so se na trgu, žvižgali in kričali na „Sokole", da jo bilo joj. Isto tako je sprejela ta svojat zvečer vračajočo so „Sokole", napadla jih celo s kamenji, da so je moral umakniti do vojašnice na Travniku, kjer so vojaki razgnali razsajaloe, Hvalevredno je možato postopanje „Sokolov", kajti niso hteli umazali svojo čast s tem, da bi mestnim pobalinom goriškim odgovorili z krepko pestjo. Karakteristično pa je obrekovanje italijanskih goriških listov, kateri zavračajo vso krivdo na „Sokolaše", no meneč so za to, da se je lahotiska druhal ves dan dogovarjala in posvetovala, kako ima „Sokola" napasti. Taki dogodki so res na čast goriškim razmeram ! Predzgodovinske najdbe pri sv. Luciji. Iskopavanje in odkrivanje predzgodo-vinskih grobov pri Sv. Luciji blizu Tolmina jako lepo napreduje. Ravnatelj tukajšnjega muzeja, g. dr. Karol Marchesetti odkril je letos 1270 grobov. Našli so so razni predmeti visoke vrednosti za zgodovinarja, kakor posode, prstani, zapestniki, igle itd. Vseh grobov je odkritih do sedaj 2111. Rimske najdbe v Ljubljani. Minoli teden so na neki njivi pri mitnici na tržaški cesti oratarji zadeli ob velik kamen. Mestni inžener g. Duffe in muzejski preparator g. Schulz sta stvar preiskala tor našla rimski grob, v katerem jo bila 36 Cm. visoka steklena iarica (pepelnik), 12*5 cm visoka posoda in dvo steklenici za zolze. Bluu tam ob tržaški cesti našli so drug grob z raznimi starinskimi stvarmi. Grobovi so neki iz druzega stoletja po Kr. (SI.) Pred porotnike pridejo dno Iti. t. m. obtoženi hudodelstva tatvine: Silvestor Perussin, Julij Baseggio, Franjo Zannoni, Nikola Balio in Maria Laurenčič. Statistika umrlih. Ud 30. septembra do 6. t. m. umrlo je v Trstu 62 oseb in siccr 27 možkih in 35 ženskih. Po starosti jih je bilo: 15* do 1., 18 do 5., 1 do 20., 4 do 30.. 3 do 40., 6—60., 10 do 80. leta in 1 preko 80 let. Lani je umrlo v istej dobi 51 oseb več. Povprečno jo umrlo izmed 1000 oseb 20-66. stekel pes. Iz Tržiča poročajo, da jo ogrizel v selu Staranzanu stekel pes tri osebe. Psa so ubili ter poklicali zdravnika iz Gorice, da truplo preišče. — Ugrizeni ljudje so v zdravniškej obskrbi. Nastopki pijančevanja. Seljak Anton Sacher napil se jo pošteno novega vina v Bazovici in se opotekal pozno po noči proti svojemu stanovanju. Padel je o tej priliki v odkrit kanal ter se težko pobil na nogah in si razpraskal obraz. Brat ga je včeraj pripuljai v bolnico. Poskušeno samoubojstvo. 27letni ključar Anton Berne iz Trsta skočil je dne 8. t. m. ob 11/t uri popolunoči iz okna svo-joga stanovanja v 2. nadstropju hišo štev. 3. na trgu Scorcola na ulico. Pobil se jo pa k vsej sreči le malo. Mimogredoči pobrali so ga ter ga odnesli na njegovo stanovanje. Policijsko. BOletni javni služabnik J. Vouk spri se je 8. t. ur po noči na ulici z neznanimi ponočnjaki. Zabodel mu jo eden nasprotnikov nož v ledja na kar so vsi pobegli. Vouk je obležal težko ranjen na ulici. — 261etni dimnikar Franjo Aleš iz Ljubljane napadel je o belem dnevu prodajalko oglja Marijo Lipizza v prodajal-nici h.-št. 10 v ulici Solitarijo, ukradel ji gl. 2'50 v gotovem denarju in, pobegnol. Udaril je bil nič zlega slutečo prodajalko s polenom po glavi ter jo tako omamil.— Lipizza jo le malo ranjena. RAZNE VESTI. Glavni dobitek komunalnih srečk dunajskih v iznosu 200.000 gld. zadel jo stražmešter Števo p). Gjurkovič 12. ulan-skega polka. Kupil si je dotično promeso v Ljubljani, kjer je bil polk zaostal po velikih vojaških vajah zaradi smrkavih konj. Gjurkovič je jako izobražen mož ; bil je v mladih letih husarski poročnik, potem jo šel z prostovolci v Meksiko, kjer je dospel v vojski do časti ritmajstorja. Umeje se, da bodo srečni stražmešter zapustil vojaško službo ter užival brezskrbno plod nenadno sreče. Povodenj na Štajerskem. A'sled neprestanega dežja jo silno narastla Savina. Mesto Celjo postalo jo otok, kajti vsa okolica je poplavljena. Železnica je šo prosta, zaprta pa jo po pot v Laški trg. Celjska okolica jo od mesta popolnoma odrezana; prebivalci raznih vasij spravili so se na strehe svojih hiš. Utonilo je mnogo živino. V mostu jo večina kletij poplavljenih. Gornja savinska dolina pa je vsa pod vodo. — Do 15. oktobra. Ker mnogo naših kmetovalcev, oziroma sadjarjev, ki žgejo iz sadja, tropin, brinja, drožij ali bezga, no ve, da ima vsak dotičnik do 56 litrov žganja prostega državne naklad«;, se torej tem potem naznanja, da jo § 43. dvornega dekreta z dne 23. septembra 1. 1835, štev, 63, oglašati kuhanje davka prostega žganje, najkasneje do 15. oktobra vsacega lota pri dotičnom županstvu ali dotični finančni straži. Listnica uredništva Gosp dopisniku v Komnu, llvalu lepa! Za danes prekasno; prihodnjič. Gorica. — Interpelacijo objavimo- Do sedaj nismo mogli zaradi primanjkanja prostora. Poslano.*) Povodom 40|otnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franu Josipa 1. se je v tukajšnji občini mej razu-mništvom nabralo 72 gl. 20 kr. za novo šolsko zastavo, koja naj bi šolsko mladino spominjala na to cesarsko slavnost. Prilično jo tudi tukajšnje starešinstvo dovolilo 25 gl. v fond za ubogo šolsko mladež. — Za vse to se podpisano šolsko vodstvo slavnoj d ar u j oče j gospodi in slavnemu županstvu v imenu šolske mladino in uči- teljskega osebja srčno zahvaljuj' , t Vodstvo čveterorazrednice v Komnu 8. oktobra 1888. Anton Leban, nadučitelj. Oglas. V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem c»etjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob enem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje. Gorsko maslo, 1 kg. . . . 85 kr. I „ „ 5 „ franko . 4 f. 25 kr. Namizno „ 1 „ ... 95 „ 'Ovčji sir . 1 „ . . . 60 , v „ . 5 „ franko . 3 f. 10 „ Radgorski sir od piva 50 kom. 90 „ Pošilja po poštarskem povzer ju trgovina F. R. HEGRAT FrenŠtat po. kap iz pliia /a tjos|»o.i.. m ili-^ke gld. 1 50 1. zimska posteljna odeja i/. Bonu . kompin ,H eld .•J.— 1. žabraka. :(.fo ••m doign. 130 .-m. ftirok 1- žoiia gid 2-ji). lia si va gld. 1,50 1. Angora-ogrinjalo. z \ ztmo li. i?id. O—. lin gld 1 ženski jopič iz ovčje volne,, (J*rsny. vs-h mod-.e h„rve i«. 3. 11 l 50 5 krili iz klobučine, bog« tu tam buri rani, rud rti. sivi m niiavi gld. 3 - li parov zimskih nogovio pl- temli. v vs«h burvan. pr-ir^tm gld. 1.60 1 platnena rjuha, 2 m-t,ra dolga. 6rez šiva gld. 1.50 lo fiintrov posobne preproge, inžkn »ažn gl ••S iio 1 moška srajca b-ln i OHrv»«r», la ptld.- 1.80, Ha. Kld. .'i delavske srajce iz tešu^ua oKsf rch« gnl 2, H narn gač v. tiarinnita platna Ii. gld. 2 5i>, IU. gld. 1 HH ii nnrov zimskih kratkih nogovic, pletenih, v vneh barvah gid. l 10 0 ženskih srajc i/ m eneča lutna ali Sifona, la pld. 5. Ila Cld. H "5 H nočni korseti i Sifona, vezani In, gld 4.—, lin. gld 1 1 zastor iz jute, tu ski miru, U t/M. 3 50, lin. R d. d.:A) 1. garnitura pregrinjal, 1 prt, in 2 p^sr.. nreg .. iz rips i cld 45o. iz jut g'd H 50 29 vatlov domačega platna, r^šk* l»ažo. s 4 g d. » f>0. 4/4 Id. 4 5J0 29 vatlov oksforda miin^v. jši naris gld 4.50 .9 vatlov kanafasa, niuimv jši miris. iiMjlioljš« l>aže Ldd H. — H prti. vseh barv. 8i4 gid 2 - % gld 1 Uzorci zastonj in franko. svetinj. FILIJALKA V TRSTU c. kr. priv. avatr. KREDITN, ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dneVni odkaz 80-dnevni odkaz 2°/0 „ n 2i/i „ 3-meseini „ 21/. . 80' „ 8 „ 0- „ l 2 V, l Vrednostnim papirjem, glaHeSIm na »apoloone, kateri »o nahajajo v okrogu pripozna »e nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprila, in 20. julija. Okrožni o il Valute. a) Accetta vermmenti in Conto corrente, abbonando PER BANCONOTE: 35/8°/o c- preav d i 5 g ni B5/ °/ 19 ° /S /0 » 11 ti I' ,i *^7/h°/o ft moH' fisso 4°:. »6 . PER NAPOLEONI: 2 V/oc- preav.di 20 g.ni /ov ii .i40 „ 8 V4y0„ „ „ Smeši 31/a°/on TI n 6 n Per lettere di versamento in circo-lazione il nuovo tasso d' interesae andra in vigore a partire dal giorno 16 rispet-livamente dal 23 ottobre 1887. In Banco giro abbuonando il 3% in-teresRc annuo sino a qualunque somma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a viata vorso cheque; Importi mnggiori proavviso avanti la Borsa. — Conferma doi versamonti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versamenti fatti a qualsiasi ora d'ufficio la valuta del me-desimo giorno. Amme pei propri correntisti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vi en na, Budapest ed altre principali cittfi, rilaacia loro assegni per questc piazze, ed accorda loro la facolta di domiciliare effetti presso la sua caasa franco d'ogni spesa per essi. b) S'incarica delVacquisto e della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe dell'incaaao di assegni, cambiali o coupons, verso 78% di prov-vigione. c) Accorda ai propri committcnti la facolta di depoaitare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis Tincaaso dei coupons alla scadenza. d) Vende le Lettere di pegno 472% e 5°/o della Banca Commerciale Unglie-rese di Pest e le lettere di pegno 40/° deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-atriaca di Vienna. Trieste, ottobre 1887. Pivovarna „Farrach" pri Gradcu Pivo Farrach, katero je uže od davna priljubjena pri občinstvu, nnSlo ennk dober vspeb tudi pri našem občinstvu, odkar je vpeljalo v Trst. Izvrstno to pivo se toči v raznih plvarnah in gostilnah ; dobi se v steklenicah i n iz soda ter su naročuje pri glavnem zastopa pivovarno «D.'posito di Birra di Farrach« v Trstu, Barriera vecchia, h. št. 5, scala d'oro Telefon št 275. Glavni zastopnik Izidor Jelenko v Trstu. Rajžev škrob (štirka) ®j tovarne na Reki rLI b o 1 e t o in brez nje) llil (z TLJ Lj^ zagotovljen, prost vaeh tujih snovi zaradi Zadnji mes e o: Srečke obrtne rastava o cesarskem jubileju samo novč. (Jlavni dobitek 25.000 Golll'narjev Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Jlartensteingasse 4 =i!' --0----M-"' r-"....... ""J"' ««r««i tega so lohku upotreblja brez (TUi jlL| strahu v hranilno sredstvo. Kar se tičo kakovosti kakor tudi ceno ne bon so l^i m nobene konkurence, o čemor so lehko prepriča v^ak, ako kupi z malimi nove ^ malo škatljico. lHfJ m Dobiva 86 v via Carintia N. 22 v Trsti [§f VlftPniwi ?Umar' ^\Crano* - P^t9r,G^i. Via Economo 5 - M. GreRorich, m i.n (IRHl j v PlaZZaJJarAPl^a - A- ?odniKl Via Harrieta ve.-diiu 31 M MnrPv C V ; M l ? f0,nUneA""M^ Piftzza SfIUero Vff!chio - A. Mac • M Pr L S'i / ''T? ' "" AiIulŽn' ,Vla 8an ^bastauo 1 - V Millonifi, Via ife ^Ghega N.4 - Antonio Paparotti, Via Sant' Antonio 4 - G. Paterm«, Via Bastione nlj2. ~ T?n«er«Plr.flhiV.a S ad.on - A. Sciolis. Via Barriera 3 - G. Sguezi, Via Bar- mE Ur.era 17 - F.Tranqulllmi Prodajalni^ - E Trevisini, Via A«quedotto i Via Castrn.a W\ 71L 7 ii „Ur'zl°- V.a Acquedotto - V. VIsnovich, Via Solitarlo 21 - A Zelen Via h della Gaserma 1, uedotto 1 Vin Castrnta j^jji Relno! Neverjetno po ceni! JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE, Za Možke. Naznaniti t.r«> a širnkost prsij t-r vi.anjo in notranjo dolgost hla2. 1 lina obleka iz češljanega sukna . . •................. « Melton sukna................13' - 13.= HM • površna suknja* . . . . • Mandarin zimska suknja 18.-14.-4 50 6.50 1 Menčikof za popotovanje I lovska suknja iz valjanega sukna................... ' „ • lina .......................... Za (lečke od 9 do 15 let. Naznanili Sirnkosr, prsij t r vnunj > in notranjo dolgost hlafi I fina oblaka i/, Sešljanega suknja. ................... 1 " » Meltan sukna . • . .................. 1 Wawes-Mečikof z kapuca................•...... 1 W wes-Menčikof z kapuco i» valien.-Ra siikn.i.......•..... Za (lečo od 2 do 8 let. Prosimo, ila se pov« sturost. 1 flui jesenski kostum iz sukna.................... I 0clj>ijst