CENE V ČRNI METALURGIJI
Pri nas so bile 1. 1954 določene najvišje cene, po katerih e mogoče prodajati važnejše surovine in izdelke črne nieta-mrgije, kakor so železna ruda, staro železo, koks, belo in sivo surovo železo. na<to valjani, vlečeni in kovani izdelki dn pol-izdelki. To je bilo storjeno zato, ker so tedaj te cene nara* ^čale. Porast bi bil lahko vplival tudi na cene strojegradnje, Kovinskopredel-ovalne  industrije  in  drugih  gospodarskih   vcj.
Ta ukrep so šteli za začasen. dn to iz dvch razlogov. Prvi razlog je, da teži gospodarska politika sploh k postopnemu na-»ialjnjemu zmanj.šanju in ukinitvi vseli administrativnih vme--avanj v gospodarsko življenje. Drugi ra-zlog je v tem, ker vtlaj ugotovljene odnose med temi cenami, prav ta.ko pa tudi :; jikovo povprečno višino, ni bilo magoče vzeti za roalne, dokler jih ne potrdi ali <popravi praksa, predvsem tržišee.
Minula tri leta izkušonj sedaj že dajejo osnovo za določene [.opravke. Posebno je treba upoštevati, da je v tem času pri-
io do nekaterih sprernemb v gospodarskih gibanjih, ki zahte-\ajo, da te cene rovidiratno. Nekateni materiali za proizvodnjo mj se podražili. Cene premoga za koksiranje so se na svetov-
em tržišču veeale, proizvodnja naših koksarn pa je še vedno draga in nerentabilna. Uvo-ženo staro železo je prav tako lira/je, prav tako tudi nekateri drugi materiali. Hkrati je bil uvedeu prometni davek na nekatere izdelke črne metalurgije, nekaj novdk prispevkov in odplačil anuitet, povečale pa so ^l' tudi plače  in  prevozni stroški.
Kar se tiče razmerja cen med raznimi izdelki same črne metalurgjje, se je tu prav tako p-akazala potreba po določer.ih -premembah. Posebuo mesto ima vprašanje ccn železne rude. teprav so v povprečju pri nas cene v metalurgiji nad evrop-¦kimi cenami, tega ni pri železna rudi. Po drugi strani je judnilc »Vareš« še v graditvi. ki se bo končala prihodnje lcto, . sedanjimi cenami — kljub iuvesticijskim kreditoin — pa ninia finančmih možnosti, da bi to graditev izvedel do konca. Povišanje cen za vareško rudo potegne za seboj tudi potrebo |j<> povečanju cen rude iz Ljubije zaradi normalnega razinerja med temi cenami in da ne bi prišli uporabniki rude v neenak p-oložaj.
V vsakem primeru zaliteva ustvarjeni položaj spremembe v cenah železne rude in nekaterih drugih suroviin, materiala in izdelkov črne metalurgije.
Po drugi strani bi mogli bistvenejši premiki teh cen po-staviti podjetja nekaterih drugih vej, posebno pa kovinske ltidustr.ije in strojcgradnje pred nove probleme. Nekatera bi morala tudi sama povcčati cene, kar pa bi mnogim (posebno v strojegra.dn;i) otežkočiio prodajo. Razen fega ni znatnejše povečanje cen v skladu s splošno snierjo gospodarske politike, ki ieži za nadaljnjo ustalitvijo cen in gospodarstva sploli.
Nekateri predlagajo, da bi problem rešili predvsem z zmaujšanjcm, pri n^katerih izdelkih pa s popolno ukinitvijo prometnega davka. Tako bi se sredstva skupaosti, ki izvirajo iz tega davka, nekoliko zmanjšala, po drugi strani pa bi se [Kiložaj metalurških podjetij tako popravil, ne da l>i odstupili <>d politike ustaljevania cen tudi na tem sektorju. Prav tako je treba dodafi, da je splošna raven cen metalurških izdelkov pri nas nekaj nad evr-opskim povprečjem, težimo pa za iem. da tako v tej kakor v drugih vejah s povečanjem delovne storilnosfi in zuianjšanjem stroškov cene postopiio približamo fTropskim cenam. Zmanjšanje davka bi omogočilo.' da bi se cene v rnetalurgiji povcčale samo delno, v najnujnejši meri in do meje, do katere he bi povzročilo dvdga cen v drugih indu-strijskih vejah.
Prav sedaj raziskujejo možnosti in proučujejo predloge za te rešitve.
Pri|x>mniti je <reba, cla disparitete (neusklajene cene) niso problem sam« v črni mctalurgiji. Te težave se pojavljajo tudi na drugih gospodarskili področjih. praviloma tam, kjer obstaja administrativni vpliv na cene, zacenši od stanaritie pa do cen clektrične energije (o katerili je bila te dni že objavljena uredba).
Teži se za tem, da bi teh disparitet v načelu ne odpravljali adminiistrativno niti naglo, temveč uaj bi bilo to tjostopno g-ibanje in da bi to dosegli predvsem s sajnim razvojem pro-izvodnje in razdelilve ter z vrsto ekonom&kili in administra-tivno-ekonomskili ukrepov. Pri 1610 se bo računalo s tem, da ne bi prišlo do občutnejšega povišanja cen, posebno pa, da ne bi zavrli reahiega ix>vcCanja osebne potrošnje in splošnega iz-boljšanja življeiijskih ix>gojev, kar je ena izmed pomenibnili prvin gospodarske polilike za Baslednje razdobje.
Problem poštopuega odpravljanja disparitet v cenah ima razen drugih vprašanj pomembno mesto tudi v predlogu per-spektivnega plana gospodarskega razvoja, ki ga sedaj pri-pravljamo.