------    21    -----
Iz deželnih zborov.
Goriški deželni zbor.
V Gorici 6. jan. 0 (Konec.) — Predložil je bil Winkler svoj nasvet in načrt prenaredbe v seji 13. decembra 1. 1. Lahom, ki so ga bili že poprej zavohali in brž zapazili, kam da meri, se je nejevolja na obra-aih brala in so že pri voljenji odseka za naprejšnji pretres z nekako pasivnostjo nagajali, zlasti ker je tudi eden naših omahaval. Izvoljeni so bili v odsek: dr. Doli a k (Lah, pa naš vselej zvesti prijatel in mogočni podpornik), dr. Deperis (Lah, navadno eden zmernejših nasprotnikov), Gor j up, dr. Rismondo (Lah), Vilh. Ritter (Nemec), Winkler, Žig on. — Že koj prva odsekova seja (načelnik Ritter, perovodja in poročevavec Doli a k) je bila viharna; vsi odsekovci so pa vendar pritrdili, da „vknjiženega velikega posestva", na kakoršno je postavodajavec gotovo mislil, v naši grofii ni. Na laško stran se je vstopil zraven Deperis-a in Rismondo-a tudi načelnik Ritter. Misel, ki je služila Gorjupovemu popravnemu nasvetu za podlago, bila je menda že v prvi tej seji memogrede sprožena.
Med tem so se od naše strani tisti izmed neslovenskih zbornikov obdelavali, o kterih se je mislilo, da bi vtegnili za Winklerjev predlog glasovati, pa tudi Lahi niso rok križem držali, in v kratkem se je pokazalo , da ne bo moč W. predlogu dveh tretjin glasov pridobiti (kolikor jih vsak na prenaredbo ustave, in ne samo volilni k a mereč predlog potrebuje.) Ni bilo toraj drugače, kot obliko Winklerjevega predloga popustiti, da se je bistvo rešilo. Ko je v eni naslednjih odsekovih sej Gorjup svoj popravek prebral, sta začela Deperis in Rismondo trditi, da to ni „popravek" (amendement), temuč celo nov predlog, da gaje treba toraj v glavni zborni seji po opravilnem redu naznaniti in predložiti, odsek da nima oblasti pretresati ga. Ker je pa večina odsekovcev Gorjupov nasvet za „popravek" spoznala in sprejela, sta D. in R. prote-stovaje iz seje izbežala ter nista se tudi naslednjih sej več vdeležila.
Te skrivnosti odsekove so se bile že pred glavno sejo 3. t. m. med zvedenci po mestu razglasile. Dasi-ravno pa je bil konec razprave že naprej določen in znan, govorilo se je vendar povsod: Jutre bo tista viharna seja, jutre bo bitva med Lahi in Slovenci. In res je bila taka. Izid njen sem popisal, nam časten na vsako stran, — naj povem še, kako da se je vršila debata, med ktero je mnogokrat hudo zagrmelo.
Že pred 5. uro je bila v dvorani gnječa. Seja se začne; poročevavec D o 1 i a k prebere izvrstno svoje sporočilo, ktero je — kjer o pravičnosti in bratinstvu med Lahi in Slovenci govori — prve „bravo"- ia „bene"-klice ukresalo; toda sičanje iz nekega znanega kota je bilo znamenje, da je treba molčati. Winkler povzame za poročevavcem prvi besedo ter se mojster-sko opravičuje, zakaj da je odstopil od svojega izvirnega in prestopil k Gorjupovemu, oziroma, odsekovemu nasvetu. Klasično je bilo, ko je naslednjemu govorniku Rismondo-u, kot nekdanjemu poročevavcu o občinski postavi, z lastnimi njegovimi besedami, iz tedanjega sporočila posnetimi, očital protislovje in odpad od liberalizma, s kterim se baha. Laški govornik, ki ga je bila vsa stranka pooblastila in kako naj govori, natanko podučila, bil je imenovani dr. Rismondo, nekdaj (1. 1848) vodja tukajšnjih laških liberalcev, čegar zvezda pa je, kar sedi v zboru, nekoliko obledela. — Šlo je — vsled bojnega načrta — za to, da bi se bil sklep o Winkler-Gorjupovem predlogu odložil, ali da bi se bilo k dnevnemu redu prestopilo. Prva polovica debate  se je  sukala  toraj   le   bolj okrog formal-
-------------   22    ________
nosti. Okopi, iz-za kterih je laški topničar Rismondi z votlimi in praznimi razlogi streljal, bila sta že zgorej omenjena dva: da Gorjupov „popravek" je nov nasvet in — nekonipetentnost odseka. Koliko prazne slame je tu zmlatil! Cel6 Lahi med poslušavci so bili nejevoljni. — Dr. Višini (mestni župan) je nasvetoval: Ker je mnogo §§. v ustavi in voliiniku prena-redbe potrebnih, naj bi se Winklerjev predlog za zdaj pustil, in naročilo naj bi se deželnemu odboru, da naj vse, kar je poprave potrebno, pretehta in svoje nasvete prihodnjič zboru na sklepanje predloži.
Kismondove in Visini-eve razloge je vrli naš Gor j up (čegar bistroumnosti in neizprosljive logike se Lahi najbolj bojijo) v kratkem govoru kakor prah in smeti razpihnil.
Prišlo se je do debate o bistvu predloga;  govornik Rismondo. Advokatje so sicer vajeni, tudi zgubljeno reč včasih zagovarjati.    Al tu je   bil  stan njegov prav pomilovanja vreden. Kamor koli je mahnil, nikjer ni nič zadel.   Ni mu ostalo druzega, kot frazo na frazo kopičiti  in   ljubljenčke   svoje   med   poslušavci   mamiti. Eden glavnih argumentov so mu bili „interesi";   interese   da je   treba   zastopati;   na   interese   da  se mora postava ozirati in  ne  na večo število duš in oralov sveta;   če  je   veči   del   velikega   posestva  v Lahih, kdo more kaj zato; „beati possidentes" itd.;   in dasiravno se je bil Winklerjev nasvet Gorjupovemu popravku že   umaknil,   tolkel je Rismondi vendar vedno še W. sedlo,   ker  ni   mogel G.   konja  udariti.    Daje občinstvo Rismondovemu govoru tu pa tam „cum studio" ploskalo,   to je že obligatno.    Z eno puhlo frazo pa je strašen   hrup   izbudil   —   demonstrativno   ploskanje   in kričanje   na   laški   in   impozantno  sičanje na nasprotni strani med občinstvom. ^ Pa tudi 3 poslanci  skočijo srdito pokoncu, Doliak, Črne in Winkler ter z roko žu-gaje govornika resno zavračajo.    Predsednik grof Pace zvoni in   ves   razkačen   poslušavcem   veleva   (kakor že dvakrat poprej),   naj molčijo.    Bil je  to trenutek,   da nismo še tacega doživeli.    In kaj je neki bilo?   Govoreč o tukajšnjih narodnostih in razmerah med Lahi in Slovenci je  Rismondi med drugim tudi,   po občnem in navadnem laškem predsodku, višo laško omiko (civilizacijo) memo slovenske omenil, rekoč, da naj ne mislimo ,   da  bodo   Lahi,   tudi   če   bodo  v zboru večino imeli,  sebični;   kakor v materijalnem   oziru,  tako   da bodo tudi v duševnem za nas skrbeli; inteligencija, da je zdaj res na njihovi strani („si, 1' abbiamo", „si, 1' abbiamo"!   to je 2—3krat povdaril in  njegova stranka med poslušavci za njim);  al monopola  da Italijani ne-čejo;   iz  srca  radi  da  nam (svojo laško) omiko privoščijo,  in da,  ako   bi  bila  njihova civilizacija do vrha naših planin že dospela,   bi   slovenski  poslanci svojega današnjega nasveta še predložili ne bili! Ko se je hrup ulegel, je Rismondi še nekaj govoril in potlej besedo Gorjupu prepustil. Občudovali smo in občudujejo tudi Lahi zmernost Gorjupovo in mirnost. Naj omenim   samo   par   glavnih  misli in razlogov njegovih. Slovenci, je rekel, hočemo imeti poroštvo (garancijo) enakopravnosti za vprihodnje;   hrepenenja po suprema-ciji od naše strani se Lahom ni bati, ker bomo pri vsej popravi  volilnika  z virilnim  glasom (nadškofovim) komaj polovico glasov imeli;   pa tudi od   laške strani nočemo majorizovanja.   Kar se tiče „veče civilizacije" pri Lahih,  to abotno mnenje je  zlasti s tem zgodovinskim razlogom podrl, da ošabne stare Rimljane so ravno „barbarji" potrli; sploh je o narodnosti z visocega stala govoril.    Nasvet odsekov   zastran   znižanja davkov kot merila  pri   slovenskih   posestnikih  da ne  tirja nič novega; v Dalmaciji (kotarskem okrogu),   da imajo že tak razloček  med   okrajem  in   okrajem.  Vkljub tero-
rizmu sikavcev  od  nasprotne   strani   so   se  predrznili naši Gorjupu na zadnje „bravo>" klicati.   —  Na to na-svetuje Deperis prestop   na   dnevni   red  iz oportuni-tatnih vzrokov, se ve, da le za* spodobnosti voljo.   Ker ni nihče več besede prosil, povzame jo potem poroČe-vavec dr. Doliak,   in,   kar je bilo še celega ostala na razlogih nasprotnikov, je s svojo izvrstno parlamentarno   zgovornostjo   na   drobne*   kosce   sesekai;   enega lasca jim ni zdravega pustil. Vse smeti je izpred slovenskega praga do čistega pomete*!.   Na Rismondov ugovor zastran „zastopanja interesov" in ne duš ali ljudi je rekel, ali so ljudje mar ovtfe, da niso „interesi" interesi stanovavcev?  Kje so  pravi posestniki, vpraša na dalje,  ali ne na Slovenskem^, kjer je sploh vsakteri kmetovavec sam svoj (lastnik) >   med tem ,   ko  so laški kmetje  „sužnji gruče  (koloni)"?    In   „inteligencija"?! Nimajo li  Slovenci  laški   enal&orodne  inteligencije? — Veste, od kedaj sem so začeli Slovenci na zagotovljenje svojih pravic misliti?   Odkar s*o neke bukve („11 Friuli orientale")   seme  suma  in ne#aupnosti med nami zase-jale.    Jez sem  Lah po rodu in vzreji,  pravi;   al,  gospoda, pravični moramo biti.   In pa tu ne gre   samo za  slovensko   reč,   tu gre  za   avstrijsko.    Kdo  ve, kakošen zbor dobimo prihodnja leto,  če danes odseko-vega nasveta ne potrdimo. Prihodnji goriški zbor vtegne biti „antiavstrijsk"   (zopernik  Avstrije) .... Tako vrli Doliak.   Med njegovim govorom ni bilo moč zdržati se ploskanja,   ktero   je   zlasti  pri besedah „sužnji gruče" globoko pomenljivo bilo.    Da so   se   tudi   izmed Laho-nov   zabavljivi   glasi   slišali,   je   naravno.     Poslednje Doliakove   besede   zastran   „amtiavstrijskega zbora"   so dr. Vi s i ni-a   (c.  kr.   sodnijskega sveto vavca)   v  živo zadele.    Oglasil se je brž za osebno opazbo rekoč,   da on je   dober Avstrijan   in  zveist uradnik   in  da vendar ne bo za odsekov   nasvet  glasoval.   —   S tem   je   bila debata končana; predsednik je* deval vse razne nasvete na glasovanje;   izid je znan (glasovalo se je ustmeno z „da" in „ne".)
Komaj je glavar potrdil, da je predlog sprejet, že se oglasi zopet Rismondo, češ, da ni sprejet, ker je za sprejetje 2 tretjin glasov treba, kajti nasvet, da sega ne le v volitni red, temauč tudi v ustavo samo. To je bil zadnji okop in zadnji nenevarni strel izza njega. Našim ni skoraj več mar bilo odgovarjati mu. Med poslednjim tem pričkanjem zapustijo nekteri laški poslanci dvorano in za njimi tudi Rismondo. Tako se je tudi ta epizoda brez vspehai končala.
Da popis dopolnim, naj comenim, da je bila seja enkrat pretrgana; morali so popravljati svetilnice , ki niso hotle več goreti; tako z^sopeno in vroče je bilo v dvorani. — Parkrat je bilo tudi vmesno pričkanje zavoljo dozdevno razžaljivih besedi debato ustavilo. — Predsednik je 4krat poslušalce opomnil; lkrat celo žugal, da ukaže dvorano izpra.zniti. (V 4 sejinih dobah je bilo to tako žuganje drugo; leta 1863 o priliki Rismondove interpelacije zasltran nekega lahonskega škandala v gledišči.
Lahi zdaj našo zmago visoko cenijo; vsi pošteni jo imajo za zmago pravičnosti in vestnosti; pravi La-honi pa se sramujejo in togotiijo. V karakteristiko sedanjega stanu naših razmer n#j povem še to, da, ko je nekdo tisti večer po seji nekega Lahona z „buona sera" pozdravil, ga je ta zavrnil rekoč: „Posihmal si ne smemo več reči „buona. sera", ampak 7,dober večer." — — Tudi prav!
Nam   bode   li  naša  zmaga  oljko  mini   obrodila ?
Še nekaj  naj pristavim,   kar se je   drugi  dan po
seji zvedelo.   Poslancu Gorjupu je  bilo došlo že pred
sejo grozivno pismo;   po   naključbi pa so mu je še
le po   seji  izročili.   Tudi dr. Doliaka je bilo ustno po
seji sporočeno, da bo te p en. (Enkrat so mu bili že debel kamen skoz okno vrgli.) „Je li to laška inteligenčna in civilizacija ?"
Po zmagi 3. dne t. m. pa smo zopet imeli in še aijajnišo zmago in moralno v isti zadevi. Drugikrat izvejo bravci, kaj§in kako je bilo.
Deželni zbor kranjski. 13. in 15. dne t. m. Po prebranem zapisniku naznanja predsednik dr. pl- Wurzbach, da so zboru došle sledeče prošnje : Doljanci in Jeličani prosijo, naj se ne dovoli zidanje ceste iz Žira čez Zavrac v Godovič, — vasi iz studen-ske fare prosijo, da bi se vzele pod postojnsko okrajno glavarstvo, — soseske velika Loka, Gorenja Slivnica in Logatec pa pod ljubljansko. Izročile so se te prošnje dotičnim odborom. — V isti seji je dr. Costa zboru izročil predlog, po kterem naj bi 2. vrsta §. 38. deželnega reda za 1. in 2. šestletno zborovo dobo moč izgubila, deželnemu odboru pa bi se naročilo, da prihodnjemu deželnemu zboru nasvetuje, kako bi se dala deželni red in deželni volilni red premeniti v prid krepkejše deželne autonomije in na duševni in materijalni blagor deželni. Dr. Bleiweis je izročif predlog, naj bi zbor sklenil deželno postavo, po kteri «e ustanovi učni jezik v ljudskih šolah, realkah in gimnazijah na Kranjskem in sicer po sledečih pravilih: V nizih ljudskih šolah , pa tudi v tako imenovanih glavnin in normalkah, izvzemši šole v nemških srenjah kočevskih, je slovenski jezik učni jezik; v 3. in 4. razredu glavnih ljudskih šol se uči nemški jezik kot predpisan nauk; — v realkah je slovenski jezik učni jezik za: verski nauk, za prirodopisje, kemijo, stavstvo, slovenski jezik in zemljopisje v L razredu, nemški jezik pa za: zemljepisje v vseh sledečih razredih, povestnico, aritmetiko z znanstvom col-stva in menic, geometrijo, matematiko, fiziko, risanje in nemški jezik; — v gimnazijah je slovenski jezik učni jezik za: verski nauk, prirodopisje, povestnico avstrijsko in domače dežele, latinski jezik, slovenski jezik, zemljepisje v 1. razredu, — nemški jezik pa za: zemljepisje in zgodovino v vseh sledečih razredih, matematiko, fiziko, grški in nemški jezik. Predloga dr. Costa in dr. Bleiweisa prideta v eni prihodnjih sej v razpravo. Luka Svetec je poprašal Njih eksc. deželnega poglavarja za dve reči: ena interpelacija želi izvediti, kako se je to godilo, da je službo učitelja na ljubljanski realki dobil neki g. Wastler rojen v Salc-burgu in brez znanstva kakoršnega koli slovanskega jezika, čeravno je razpis omenjene službe zahteval znanje slovenskega jezika, in je te službe prosil rojak naš Tušek, učitelj v Zagrebu in pisatelj prirodopisnih knjig? Druga interpelacija obsega pritožbe, da slovenski jezik nima za domače naše ljudi enacih pravic kakor za ptujce ptuji jezik, in želi izvediti, ali ne bo visoka vlada odvrnila vse take napake? Njih eksc. deželni poglavar obljubi odgovora v eni prihodnjih sej.
Za tem poroča dr. Bleiweis v imenu deželnega odbora o ponudbah g. Jož. Gregoriča in Jož. Zalerja, po kterih želita vbolnišniciljubljanski prevzeti hrano (živež) bolnikov. Deželni odbor — je rekel poročevalec — ne more za zdaj še nič gotovega reči, kakor to, da je na vsaki način treba premeniti pogodbo z usmiljenimi sestrami; da pa, ako se skušnje tudi v 2. polovici 1865. leta tako kakor v 1. polovici ugodne skažejo v graški bolnišnici, kjer tudi usmiljene sestre strežejo bolnikom, bi utegnilo najbolje biti, da se po izgledu graškem tudi pri nas predrugači pogodba s sestrami. Deželni odbor bo pozvedel tedaj skušnje celega lanskega leta v Gradcu, in na tej podlagi s povzetima ponudbama g. Zalarja in
------    23------
Gregoriča prihodnjemu deželnemu   zboru  predložil  gotove nasvete. —
Za poslance deželnega zbora, ki grejo na Dunaj do ministra, da mu na serce položijo pravično zahtevanje, da se deželi kranjski povrne premoženje njeno, so bili po večini glasov izvoljeni deželni glavar baron Codelli, dr. Toman in baron Apfaltrern, ki je zel6 nasprotovale zaupnici novemu ministerstvu!! —
Zdaj se je začela obravnava, kako naj se po novi cestni postavi od 1864. leta vprihodnje razvrstijo ceste na Kranjskem. Poročal je v imenu odborovem Dežman. Odbor je nasvetovol prvič: da se celo nobena cesta za zdaj ne okliče za deželno cesto; ali nas ve to val je, da se, ako se potreba kaže, sem ter tje kaki skupni (poprej tako imenovani kantonski) cesti iz deželnega denarja kaka pripomoč podeli. Skupnih glavnih cest po vsem Kranjskem je odbor naštel in po imenu imenoval 86, v ktere pa ni všteto veliko manjših stranskih. Dalje je nasvetoval, naj se sledeče ceste, kot sila potrebne, kmali narede: novomeško-krška odMršečnje Vasi skozi Krakovski gozd v Veliko Vas, — žužemberška cesta podaljšana proti Logatcu, Žalni v Groslupje, — nova cesta v Vipavi čez Manče po Braniški dolini do primorske meje. Tudi se priporoča preložba litijsko-pluskine ceste. V podporo tem cestam naj se iz deželnega denarja za letošnje leto dovoli 10.000 gold., pa s tem pristavkom, da se od teh 10.000 gld. 1000 gld. da Senožečanom v pripomoč za stroške reške ceste, ostalih 9000 gld. pa se naj bolj obrne za gori imenovane ceste.
Začelo se je zdaj živo besodovanje, ki je trajalo skozi dve seji o tej cestni zadevi. Prvi je dr. Costa poprijel besedo in opiraje se na cestno postavo je dokazal, da vse to delo, ki ga odbor nasvetuje, je prezgodno; dokler ni novih občin (sosesk), kterih se tičejo ceste, kje je podlaga za to razvrstenje in pa za to, ktera soseska bo delala in vzdrževala to ali uno cesto? Soseskam gre beseda o tem! Zato predlaga: naj deželni zbor samo to izreče, da za zdaj ni nobene deželne ceste, vse drugo pa naj se izroči deželnemu odboru, da po ustanovljenih novih občinah poizveda njih mnenje o skupnih cestah in potem prihodnjemu zboru poroča. — Koren podpira Costatov predlog in povdarja posebno cestnino na skupnih cestah, po kteri si morejo pomagati soseske. Poslanec Mulej in Apfaltrern govorita zoper. Zagorec dokazuje, da nova cesta iz Novomesta, Mršičnjo vas in Krško ni potrebna; naj se cesarska cesta nekoliko preloži, pa bo vse prav. Tudi dr. Toman podpira Costatov predlog, rekši, da te soseske, ki so zdaj bile vprašane, niso tiste, ki bojo vprihodnje morale ceste vzdržavati. Posebno pa je zoper to, da bi se okrajnim gosposkam, kakor je baron Apfaltrern rekel, izročilo tistih 10.000 gold. za cestne potrebe. Zoper to se upre tudi dr. Costa, ne zato, da ne bi zaupal ces. gosposkam, al za to, ker cestna postava vse drugač ukazuje. Temu pritrdi tudi Zagorec. Njih esksc. deželni poglavar želi, da bi se brž ko brž vzelo ces. gosposkam cestno breme in ž njim tudi odgovornost za ta dela. S tem je bila občna razprava gotova. — V drugi seji poročevalec Dežman skuša podreti ugovore zoper odborov nasvet; on pravi, da so bile soseske, ne posamne, ampak soseske po celih okrajih zaslišane; možje iz vseh krajev naše domovine so sodili njih mnenje; brez strahu se more 10.000 gold. zaupati deželnemu odboru za omenjene potrebe. V spe-cijalni obravnavi so govorili še dr. Toman, ki noče, da bi se novim soseskam vzelo, kar le njim gre, — Zagorec ponavlja nepotrebo ceste skozi Krakovski gozd, — pl. Langer govori za-njo, — Kapele želi podaljšek iz Radovice čez Bušinjo Vas do karlovške cesarske ceste.   Dr. Toman govori zoper to,   da je v
------    24    -----
odborovih predlogih premalo skrbljeno za to , kako se bo cestni denar rabil, ki ga bo dajala dežela iz svojega zaklada. Svetec pravi, da to nikakor ne gre, da bi se tako veliki zneski na voljo prepuščali deželnemu odboru; deželni zbor naj vsako leto odloči, da za to ali uno cesto se da toliko in toliko, in poslednjič nas ve tu je, naj se dotičnemu odboru nazaj dajo njegovi premalo določni nasveti, da nanovo poroča o njih. Dr. Costa na-svetuje k predlogu III. dodatek, kakor baron Schloss-nig premembo k predlogu IV., da se Senožečanom dovoli 1000 gld., ostalih 9000 gld. za ceste namenjenih
S a se more zdaj bolje kam drugam obrniti, kakor je vetec obomnil, rekši, da od vseh strani trka revščina na naša vrata. Konec razprave je bil, da predlog dr. Costatov (za odlog te stvari) ni obveljal, ker je 16 glasov bilo zoper njega in le 9 za-nj. In tako so obveljali tudi vsi drugi predlogi odborovi.
V današnji seji je Njih eksc. deželni poglavar odgovoril na interpelacijo Svetčevo, da tisti mladi kmetic, ki je bil v Zatični za 24 ur zaprt, je bil zaprt zavoljo nespodobnega obnašanja pred sodnijo, pa ne zato, da je zahteval pismo v slovenskem jeziku. Sicer pa je res, da („po pomoti," kakor je c. k. uradnija zatiska rekla) vabilno pismo na omenjenega kmetica kot pričo ni bilo na slovenski strani, ampak na nemški napisano. Kaj tacega — je rekel gosp. deželni poglavar — se vprihodnje ne bo več zgodilo. — Radi bi bili še izvedili: se je li omenjena pomota enkrat ali stokrat zgodila?