Poštnino plačano v gotovini SLOVENSKA BESEDA UredniSfvo: Dalmatinova 8 - Upraven Šelenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun št. 17,152 Izhaja vsak petek. ŠTEVILKA 21 V LJUBLJANI, 18. JUNIJA 1937 Posamezna i im Ll številka I DIN Dr. Dinko Pa c Naše stališče V borbi proti skupnemu sovražniku je potreben skupen složen nastop To, kar se Je dogodilo zadnje dni v Sloveniji, ni samo spor med dvema strankama. Kar se je zgodilo, presega ta okvir in se tiče nas vse li, ki moramo vsled tega tudi zavzeti svoj® stališče. Predvsem se je kršila tradicionalna gostoljubnost Ljubljane in Slovertije splch. Od kdaj naj ima peščica klerikalnih študentov odločati o tem, kdo sme ali ne sme priti v Slovenijo? Kdaj Je še kako drugo mesto v naši državi napadlo kakega Slovenca? Vedno in povsod je bil vsak sprejet vljudno in prijazno, dasi ne moremo trditi, da ie slovensko politično udejstvovanj© povsod simpatično. Ali naj z ro-kovnjačarstvem in razgrajanjem o d že neme hrvaške in srbske goste iz naš!h krajev ter zapremo vsa tržišča, uničimo pridobitne možnosti naš3m trgovcem, obrtnikom in delavcem? Pa čeprav so Živko vic in njegovi somišljeniki prišli v politični misiji, — naša dolžnost je biia spoštovati jih kot goste, saj menda Slovenija vendar še ni docela rezervirala samo za nemške, francoske in španske redovnike, misijo-narije in židovske agente, katerih doslej pri nas še nihče ni napadel. Krčila se Je zborovalna pravica. Stremljenje vseh opozicij-skEh strank je izbojevati v našem političnem življenju koalicijsko zbo-rovalno svobodo. Več hočemo, kot imamo! Toda ravno zato sine pustimo jemati še ono malo, kar nam je dopuščeno. Mi zahtevamo svobodo zborovanja za nas vse in kdor skuša s terorističnimi dejaniii nasprotniku vzeti to pravico, se ne sme ponašati s plaščem svobodoljubnega demokratizma. V tem pogledu je vsa opozicija edina, ker, kar se je danes dogodilo Živkoviču, se jutri lahko dogodi vsakemu drugemu. Javna kritika je morda res neprijetna. Toda kdor ima čisto vest, se je ne boji; če se je boji, je to dokaz, da fc kritika na mestu. Vsekakor je pa JRZ imela vsa legalna sredstva na svofc strani, da bi lahko preprečila vse besede, ki bi ji bile neprijetne: vlado, policijo, žandarmerJJo, cenzuro. Čemu torej najemati pretepače, ako ni morda bJ‘ namen delati s tem reklamo za prireditelje? Končne pa se je ves spor zaostril v borbo proti Sokolu, ki je tako prišel povsem nepričakovano v središče bojišča. Vsa dolgoletna prikrita mržnia, ki izvira še iz predvojnih časov, je planila v neobrzdani sili na dan. Proti takemu načinu boja moramo protestirati z vso odločnostjo. Za nas vse ;e Sokol izveupolltična ci ganlzac3ja, ki stoji visoko nad strankarskimi borbami in v kateri se združuje vse, kar ljubi domovino, narod in kralja. Zato b o ni o složno odbijali vse napade na Sokolstvo in; uver>eni smo, da bomo tudi končni zmagovalci v te? borbi. Sokolski domovi morajo prepreči vse slovensko ozemlje, sokolska misel pre-kvasltl vse slovenske duše i ;< ^ 'jI^ ia4 v* v. oi ’ "" o* Ti napadi pa naj bodo tudi nauk nam vsem! V Sloveniji imamo vsi, pa na.‘ si bomo iudti tu pa tam malo različnega mišljenja in gledanja m politični gospodarski položaj, enega skupnega sovražnika, V borb; proti njemu je treba složnega nastopa in enotne fronte! Na to smo že parkrat opozorili. X - Z" f * r • f j 1 r Dr. M. Korun: H. 12. 5. junija 1917 je dr. Ante Pavelič dal v hrvaškem saboru v imenu Starčevičeve stranke prava izjavo, v kateri pozdravlja v dunajskem državnem zboru podano deklaracijo, kakor tudi istočasno na Dunaju podane izjave Čehov in Poljakov. Zanimivo je, da v tej pravaški izjavi ni govora o okviru monarhije, nego pravi, da stoji stranka «na stališču narodnega edinstva Hrvatov, Slovencev in Srbov» ter poziva posebno Srbe, državljane Kraljevine Hrvaške, da «skupaj s Hrvati in Slovenci pripomorejo k zedinjenju vsega slovanskega juga monarhije Habsburga v posebno državno telo, na temelju narodnega načela in zgodovinskega državnega prava kraljevine Hrvaške*. 13. Prihajamo k tako imenovani Kriški deklaracijE, podani 20. j«. !!;a 1917, službeno podpisani od predsednika srbske vlade Pašiča in predsednika Jugoslovanskega odbora dr. Ante Trumbiča. Krfska deklaracija je zgodovinsko važen dokument; nanj se večkrat sklicujejo. hteva, ki jo on postavlja na temelju svobodne samoodločbe naroda, da bo popolnoma osvobojen vsakega tujega robstva in zedinjen v eni svobodni, narodni in nezavisni državi*. Predstavniki so se na Krfu zedinili, na katerih «modfer-nih in demokratičnih principih* naj bodoča država temelji. Vseh, v deklaraciji navedenih principov ne bomo našteli, naj navedemo samo glavno; «Država Srbov, Hrvatov in Slovencev, «poznanih pod imenom južnih Slovanov ali Jugoslovanov* naj bo svobodna, nezavisna kraljevina z enotnim ozemljem in enotnim državljanstvom, naj bo ustavna, demokratična in parlamentarna monarhija z dinastijo Karadjordjevičev. Imenuje naj se Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Država naj ima en državni grb, eno državno zastavo in eno krono. Posebne zastave, srbska, hrvaška in slovenska so ravnoprav-ne in se morejo svobodno uporabljati pri vseh prilikah. Vsa tri imena Srbi, Hrvati in Slovenci so popolnoma ravno-pravna v celi državi in se morejo svobodno uporabljati v vseh primerih in pri vseh oblasteh. Vse priznane veroizpovedi se Pogled v zgodovino Kaj govore stvarna dejstva o borbi za narodno osvobojenje Ker so med srbsko vlado in Jugoslovanskim odborom nastala večkrat trenja in ker se je pokazala potreba, posebno tudi z ozirom na zaveznike ter odnos do Italije, da se določijo cilji osvobodilne akcije, so se na Krfu sestali zastopniki srbske koalicijske vlade ter Jugoslovanskega odbora v Londonu, ki je bil priznani zastopnik Jugoslovanov v inozemstvu. Izmenjali so misli «o vseh vprašanjih, ki so zvezana z bodočim skupnim državnim življenjem Srbov, Hrvatov in Slovencev*. V deklaraciji ugotavljajo najprej, da «ponovno in najodločnej-še naglašajo, da je ta naš troimeni narod' eden po krvi, po govorjenem in pisanem jeziku, po čustvih svojega edinstva, po kontinuiteti in celini teritorija, na katerem pomešano živi, kakor tudi po skupnih življenjskih interesih svojega narodnostnega obstoja in vsestranskega razvitka svojega moralnega in materijalnega življenja*. Kot pooblaščeni predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev kon-statirajo, da je «skupna in neod-stopna zahteva našega naroda za- srnejo vršiti svobodno in javno. Pravoslavna, rimsko-katoliška in islamska morajo biti enake in ravnopravne v odnosu napram državi. Zakonodavec mora skrbeti, da se čuva in vzdrži verski mir. Volivna pravica za javne korporacije mora biti enaka, obča, neposredna in tajna. Po sklenitvi miru so izvoli ustavodajna skupščina, ki naj sklene ustavo, ki naj bo «temelj vsemu državnemu življenju, izvor in utok vseh oblasti in pravic in po njej naj se urejuje skupno državno življenje. Ustava naj da narodu tudi možnost, da razvija posebne energije v samoupravnih edinicah, udeleženih po prirodnih socijalnih in ekonomskih razmerah. Ustava se mora sprejeti v celoti, v ustavodajni skupščini, s številčno kvalificirano večino.« Nismo sicer mnenja, da se države ustanavljajo ali rušijo s pravnimi akti, tudi je moč in vrednost aktov in formul v državnem pravu zelo vprašljiva, vendar je brez dvoma, da je Krfska deklaracija zanimiv in važen dokument. čitatelj sam more spoznati, ko-i liko točk te deklaracije je izpol-| nila bivša Vidovdanska, koliko se-i danja naša ustava. Vlahovič V., Ljubljani-. Za vpoštevanje ljudske volje! Zakaj ostajajo vsi socijalni in gospodarski problemi vedno potisnjeni v stran ? Kjerkoli se združi neka skupina ljudi v organizacijo ali v društvo z namenom, da deluje v korist skupnosti, tam si postavi načela, po katerih se mora vršiti delovanje take združbe odnosno organizacije. Enako, kakor so obvezna taka načela za vse pripadnike, jih mora tudi vsak posameznik spoštovati, ako hoče, da ne postanejo smernice, katere si začrta organizacija, vijugaste. Organizacije in društva nastajajo zaradi tega, ker jih prikličejo v življenje živi interesi in potrebe prebivalstva. Taki vzroki so po navadi socijalnega, gospodarskega ali nacijonalnega značaja. Ako pogledamo v bistvo države kot plemenske tvorbe, naletimo na mnoge sličnosti priproste organizacije. Razlika je samo v tem, da mora država kot avtoriteta plemenske združitve urejati vse nastale probleme življenja. Ni potrebno več, kakor da se ozremo le 19 let nazaj, ko je bilo naše ljudstvo po grozotah svetovne vojne naravnost navdušeno za novo tvorbo države. Samo ena beseda je takrat navdušila vse ljudstvo brez razlike na svetovni nazor in to je bila »svoboda*. Toda za ljudstvo kot celoto in s tem nastalo razpoloženje po prestani svetovni vojni je bil pojem o svobodi nedozorel. To je povsem razumljivo, saj je moralo človeka tiste dni naravnost prešiniti in ga preroditi v nerazsodno bitje, ker je bila mahoma nastala razlika iz dobe «prekih sodov* v «svobodo» skoroda nepojmljiva in ker ni prešla one razvojne poti, ki je necbhodno potrebna za ustalitev novih življenjskih prilik. Pa tudi to ne bi bila najhujša nesreča, če se ne bi. bili namah pojavili ljudje, ki so se znašli v dani situaciji in znali obsipavati narod s simpatičnimi obljubami o svoboščinah. Nič lažjega ni bilo takrat, kakor povspeti se skozi nedozo- rele pojme do odločujočih mest, kjer se je po posameznikih, katerim je bil osebni interes prva briga, začela kovati usoda naroda. Povsem naravno je, da so tako v državnem, kakor v privatnem gospodarstvu «narejeni možje* puščali drug za drugim za ljudstvo škodljivo dedščino svojim naslednikom in ta praksa je ostala proti volji naroda in vsem legalnim poizkusom raznih ideologov še danes v veljavi. Neizpodbitno dejstvo je, da si mora vsaka država prikrojit? svoje socijalne in gospodarske zakone in zakona o državljanskih svoboščinah tako, da bodo vsestransko odgovarjali potrebam in željam r,tenih državljanov. Zakon ne sme biti ona avtoriteta, ki državljanom onemogoča uveljavljanje volje svojega duha in fizične sposobnosti v okviru zakonitih določil, ampak mora bit] ona gonilna sila, ki tirja od državljanov, da služijo koristim države Sn to na podlag) In le v okvini možnost? človeka kot ed>nega sestavnega dela občestva. Kdorkoli se poglobi v družabno življenje, lahko večkrat opazi, da dobra beseda pri še tako nerazsodnem človeku vedno naleti na polno razumevanje. To se pravi z drugimi besedami, da, kjer ni sile, ni mesta za odpor. Seveda zakonov ni mogoče radi nekaj neznatnih pojavov takoj spreminjati. — Zato je edina dolžnost merodajn h člnlicljev, da upoštevajo razmere ir potrebe liudstva. V tem tiči prav za prav glavni vzrok, da se začno porajati državi škodljivi elementi tako v vrstah vladajočih, kakor tudi vladanih. Vzroke nezadovoljstva naroda je pa treba iskati tudi v drugi smeri. Kapitalizem s j je utrl pot skoro v vseli državah in si, je priboril nadvlado v gospodarskem življenju, ponekod pa tudi v političnem. Še vedho je čas, da se v naši državi obvarujemo tega najhujše- POLITIČNI TEDEN Dogodki zadnjih dni kažejo, da se v naši domovini zbirajo in utrjujejo sile demokracije. Srbija kot jugoslovanski Piemont je bila znana v predvojni dobi kot vzorna demokratična država, čemur ni malo pripisati njene velike zasluge za osvobojenje in ujedinjenje. Jasno je pač, da se rajši bori svoboden,, kakor pa zasužnjen narod. Razni dogodki so privedli pri nas dO’ oslabljenja in končnega zatona demokracije. Da bi se to stanje popravilo in bi se vrnile izgubljene pravice naroda, se je osnovala v državi Združena opozicija, koalicija vseh strank, ki nekaj pomenijo, z geslom, da v skupni organi-ziciji pribori nazaj demokracijo in voljo naroda pri upravi države. Dogodki zadnjih let seveda niso bili brez vpliva na naš notranjepolitični razvoj in na stranke izpred 6. januarjem. Z velikim interesom se je pričakoval zato sestanek glavnega odbora Demokratske stranke v nedeljo v Beogradu. Pokazal je, da se je marsikaj izpre-menilo v mišljenju širokih srbskih množic. Predvsem pa je pokazal, da Demokratska stranka danes ne zastopa več onega unitarističnega stališča, s katerim je pripomogla do Vidovdanske ustave. Demokratska stranka je prišla do prepričanja, da jugoslovenstvo kot pojem enotne nacije ne obstoja in da je trba to šele doseči v bodočnosti. Zaradi tega je tudi zavrgla stari strankin program, ki je predvideval unitaristično ureditev države s širokimi samoupravami. O. Davidovič s svojimi prijatelji je sedaj odkrito izjavil v resoluciji, da je treba iskati novo državno obliko. Izraza za to novo državno obliko sicer v resoluciji ni najti, vendar se da iz njene vsebine jasno razbrati, da mislijo demokrati na neko zvezno državno obliko. Ustavodajna moč zveznih državnih teles pa bi bila omejena s tem, da bi država imela samo en parlament, voljen od celokupnega prebivalstva. Delegati iz ne-srbskih krajev so naglašali, da se teh notranjih izprememb ni treba bati, ker ne pomenijo nikake revolucije, temveč le okrepitev državne celine kot take. Razume se, da je kongres Demokratske stranke vzbudil v Zagrebu mnogo komentarjev, ki so si edini v tem, da pomenijo ti sklepi velik korak naprej. «Hrvatski dnevnik» ugotavlja, da je ta resolucija gotovo napredek in da Hrvati ne gledajo zato z istimi očmi g. Ljubo Davidoviča in one, ki ne priznavajo Hrvatom njihove narodne individualnosti. Glede konsolidacije Združene opozicije in tesnejšega sodelovanja v njej zbranih strank je ostavil kongres odprto vprašanje. Tekst resolucije je bil dostavljen vsem voditeljem Združene opozicije. Da je pa zahteva enotne fronte demokratičnih sil v Srbiji postala zahteva vse Srbije, lahko vidimo tudi iz tega, da želi visokošolska mladina, ki pripada Zemljoradni-ški stranki te dni soglasno sprejeti resolucijo, da Združena opozicija izdela skupni delovni program. Sile demokracije v Jugoslaviji so na pohodu. Nezdravi pojavi Krepki očitki hrvaškega gospodarskega glasila na naslov slovenskih separatistov ga vpliva kapitala, ker bi sicer res lahko pričela groziti nevarnost razkroja državne skupnosti. Značilno za življenjske razmere v naši državi je dejstvo, da se snujejo vsevprek razne organizacije, ki si nadevajo najrazličnejše »naloge*. To je znak, da je naša zakonodaja v marsičem pomanjkljiva in okorna, ker si mora ljudstvo pač potom organizacij in drušltev ustvarjati znosnejše življenjske pogoje. Ker vodilni krogi dobro poznajo mentaliteto naroda, kaj radi prikrivajo tak sistem z motivacijo, da je to v interesu višje politike. Fraza o takozvani «višji politiki* je tako obrabljena, da dobiva že smešne konture. O tem važnem narodnogospodarskem vprašanju se je prav na široko, kolikor so le dopušlčale meje cenzorjevega svinčnika, razpisal tudi ves slovenski tisk. Na zborovanjih in sestankih raznih gospodarskih ustanov in organizacij se je ta problem razpravljal že tolikokrat, da bi se res že končno moral najti pravilen in vse strani zadovoljiv zaključek. Toda temu žal ni tako. Na nedavni plenarni seji zagrebške Trgovske in industrijske zbornice je imel v tem oziru njen tajnik dr. Lunaček prav zanimiv referat, ki se je v marsičem dotaknil specijalno tudi naše banovine in se nam zdi z ozirom na to potrebno, da iznesemo glavne misli tega referata : ,i!2 , Splošno je znano, da je vprašanje financiranja banovinskih samouprav od leta do leta izzivalo vedno več pritožb s strani gospodarskih krogov. Pokozalo se je namreč, da imajo banovine že od svoje ustanovitve leta 1930. dalje v vsem svojem gospodarstvu izrazito ekspanzivno tendenco. Banovinski proračuni se vsako leto zvišujejo, v zvezi s tem so pa morale banovine vsako leto tudi povečevati že obstoječe in uvajati tudi še nove banovinske dajatve. Karakteristično je pri tem, da delokrog banovinskih samouprav leto za letom narašča, dočim nasprotno država vse do letos niti slišati ni hotela, da bi od svojih dohodkov odstopila vsaj skromen del banovinam. Obenem pa so razna državna ministrstva, kar se dogaja tudi še dandanes, stremela dosledno za tem, da prenesejo čim večji krog dela in s tem zvezanih izdatkov na banovine. Šele v finančnem zakonu za leto 1936.-37. je bilo odrejeno, da participirajo banovine z 18% na dohodkih davka na poslovni promet, toda le do skupne vsote 100 milijonov dinarjev na leto. To nam dokazuje, da razvoj fi-nančno-političnega položaja banovinskih samouprav ni normalen. Dočim se v drugih državah porazdelitev poslov med državo in samoupravami vrši vedno vzporedno z razdelitvijo gotovih državnih dohodkov, je bil pri nas po gestih letih obstoja banovinskih samouprav storjen šele prvi skromni korak. Povsem naravna posledica tega je, da uvajajo banovine vedno večje število raznih dajatev v obliki doklad na istovrstne državne davke ali pa v obliki samostojnih dajatev, ki vedno bolj in v vedno občutnejši meri zadevajo davkoplačevalce dotične banovine vobče, gospodarstvenike pa še posebej. Druga karakteristika dosedanjega razvoja v financiranju banovin je ta, da se opaža vedno močnejša neenakost v obremenjevanju posameznih virov dohodkov v posameznih banovinah. Ta pojav se posebno težko občuti in izziva upravičeno nerazpoloženje zlasti v dravski in savski banovini, ker se Povsem naravno se neprestano poraja vprašanje, kako živi narod. Vse te misli se logično porajajo iz človeške solidarnosti. Pri nas iz-gleda, kakor da bi bila politika nekak monopolni predmet, do katerega so upravičeni samo že v naprej določeni ljudje. Prav radi te prakse, ker so politične funkcije v naši državi že vnaprej okupirane in pripravljene za ljudi, ki so najbližji vsakokratnim režimskim okoliščinam, ostajajo vsi socljalni in gospodarski problemi potisnjen/ v stran. In to je najbolj resnično in boleče zlo, ki povzroča znano globoko politično krizo, težke so-cijalne pretresljaje in pospešuje gospodarski propad. s tem pač ustvarjajo privilegirani oziroma ugodnejši pogoji za gospodarsko udejstvovanje v enem delu države na škodo vseh ostalih delov. To velja predvsem za področje uprave mesta Beograda, ki je, kakor je znano, izvzeto iz obveznosti za ureditev banovinske samouprave in torej na svojem ozemlju tudi nima uvedenih nika-kih banovinskih dajatev. Tretje dejstvo, ki se zlasti jasno izraža v financiranju banovinskih samouprav, je to, da se dajatve v posameznih banovinah uvajajo brez vsakega sistema in da gospodarski krogi, ki so s temi dajatvami redno najbolj obremenjeni, nimajo nobene možnosti, da bi kakorkoli sodelovali pri sestavljanju predlogov banovinskih proračunov. Ti predlogi se izdelujejo po dosedanji praksi v pisarnah samih pristojnih banovskih uprav v največji tajnosti in se gotovi predlogi sporočajo banskim svetom le v informativnem cilju, ker nima banski svet v smislu določil zakona o banskih upravah v tem pogledu nobene ingerence. Kako so banovinske dajatve v posameznih banovinah različne in brez vsakega sistema, vidimo najnazorneje iz banovinskih proračunov, ki so bili odobreni za proračunsko leto 1937.-38.: Banovinske doklade znašajo v dravski banovini 50%, v savski 25%, v ostalih banovinah pa nikjer nad 20%. Banovinska šolska doklada se giblje med 15% drugod in 26% v dravski banovini. S finančnim zakonom se je dvignilo število tako imenovanih skupnih banovinskih trošarin, ki se pobirajo v vsej državi enako, že na 24, in sicer: na riž, kavo, kavine surogate, kakao, čokolado, čokoladne bonbone, Čaj, limone, oranže, ananas, pistače, datlje, kokosove orehe, kokosovo olje, kokosovo mast, kokosovo moko, vanilijo, žafran, cimet, muškatni orešek, vse ostale začimbe, ocetno kislino, vinski jesih, ribjo mast, ribje olje, spermacet, sper-macetsko olje, kolofonijo, kalcijev karbid, kaustično, amonijakovo in kristalno sodo, sodo bicarbono, tovarniško izdelano obleko, tovarniško izdelano obutev, papir in električne žarnice. Iz vseh podatkov je razvidno, da so banovinske dajatve največje In najniiiogoštevilnejče v dravski in savski banovini. H koncu naj opozorimo še na neko dejstvo, ki je zelo neprijetno in kočljivo. Po obstoječih zakonitih določilih ni nikjer predpisano, da bi se morali zaključni računi, banovin objavljati javno, temveč jih banske uprave pošiljajo le finančnemu ministrstvu v pregled in odobritev. Iz tega tudi izhaja posledica, da davkoplačevalci ne morejo nikdar točno izvedeti, kakšen je bil dejanski efekt banovinskih dajatev in z ozirom na to seveda ne morejo nikdar objektivno presoditi, ali je obremenitev z gotovo banovinsko dajatvijo dala odgovarjajoči dohodek ali ne- Pod tem naslovom je objavil pred časom zagrebški gospodarski dnevnik «Jugoslovenski Lloyd» kratek uvodnik, ki ga z ozirom na njegovo značilnost in vsebino po-natiskujemo. članek pravi: «Z velikim začudenjem moramo v zadnjem času spremljati nekatere pojave v dravski banovini, še bolj čudno pa se nam zdi, da s same slovenske strani nihče ne vstane proti njim. Gre za gotovo pisanje, izjave, govore in akcije, ki globoko posegajo v gospodarsko življenje. Pogosto se namreč slišijo s strani predstavnikov slovenskega gospodarstva izjave o nekem »samostojnem slovenskem gospodarstvu*, v nekaterih slovenskih listih pa se najde vedno dovolj beležk in člankov, ki proglašajo srb-sko-hrvatski jezik za tuj jezik, ki se mu je v Sloveniji treba izogibati; pogosti so tudi očitki, če kak neslovenec najde kakršnokoli zaposlitev v dravski banovini; pretekle dni so bila proglašena dalmatinska in banaška vina za tuja vina in pokrenile so se cele akcije, da se ta vina proglase za ponarejena in ničvredna; napad se izgradnja industrije v krajih izven dravske banovine, če taka industrija slučajno že obstoji v Sloveniji itd. Ne vemo, komu so ti nezdravi pojavi potrebni in kaj se hoče z njimi doseči, čudno se nam pa zdi, da se proti temu ne dvigne noben glas v sami dravski banovini, ko mora biti vendar vsakomur jasno, da morejo taki pojavi najbolj škodovati predvsem slovenskemu gospodarstvu in turizmu, ker izzivajo druge kraje v državi k reakciji, ki bi utegnila Zakaj je bil Živkovič napaden? Zato, ker je bil predstavitelj diktature, — kakor nam je obrazložil «Slovencc». Čudno, da se jc vsa jeza zlila na njega. Ko je Živkovič 6. januarja 1929 prevzel vlado, je to storil na željo in ukaz pokojnega kralja in se jc kot zvest podanik in veren vojak pozivu odzval. Dr. Korošec. j tudi zavzemal v isti vladi odlično in odgovorno mesto u ^ * r»' r f f i r P ' Narodni mučenik Ubogi študent Dolinar je padel kot žrtev hujskanja in strankarskega terorizma po izreku sv. pisma: «Kdor z mečem okoli hodi, bo z mečem uničen.* če koga zadene krivda, naj se kaznuje. Toda naj se kaznuje tudi tiste, ki so idejni zasno-vatelji ekspedicije na Štajersko, ki so organizirali mladeniče iz Akademskega doma za ta pohod, ki so dali denar in prevozna sredstva. Sami so tičali doma na varnem, fantiče so pa poslali na pretep, dnsi so morali vedeti, da bo stvar končala tragično na en ali drug ^ način. Ti so večji in pravi krivci! Nadejamo se, da bo oblast posvetila tudi na to stran! Posebno spretnost v metanju kamenja so pokazali nekateri fantiči v Mariboru, ki so točno zadevali določena jim okna. Domneva se, da jc imel tehnično vodstvo g- Žcbot, ki je imel dovolj časa pridobiti si potrebno znanje takrat, ko mu je izpodletela tako zaželjena kandidatura na Je-ftičevi listi. Popravek K naši notici »Princ Evgen* sino prejeli naslednji popravek: «Ni res, da je pridobila neko avstrijsko jodlarsko godbo kot atrakcija za Ljubljano Uprava ljubljanskega velesejma, res pa je, da je pridobila godbo «Linzcr Buain» Belokranjska klet, reg. zadruga z o. z. v Ljubljani kot najemnica tako zvanega Dolni-čarjevega paviljona pod svojim imenom, na svoj račun in brez vsakega sodlelovanja Uprave ljubljanskega velesejma. Ni res, da se je postati zelo žalostna in celo nora, vendar pa razumljiva. V Vojvodini so na primer vinogradniki iz okolice Vršca pokrenili neko akcijo za bojkot slovenskih industrijskih izdelkov, pred nekaj meseci so pa izjavljali hrvaški gospodarski krogi, naj bi se gospodarstvo savske in primorske banovine čim bolj emancipiralo od — gospodarstva dravske banovine. Zaradi vsega tega smo mnenja, da bi bil že skrajni čas, da bi slovenski gospodarski krogi nekoliko tehtnejše premislili vso stvar in tudi to, kakšne zle in usodne posledice bi utegnilo roditi to neprestano stremljenje po — avtarkiji dravske banovine. Vsak pameten človek ve, da je najmanj 80%' vse slovenske industrijske produkcije in turizma odvisnih od savske, dunavske, drin-ske in drugih banovin. Vsak tudi ve, da je slehernemu Slovencu odprta in svobodna pot za delom v vsakem neslovenskem kraju in mestu. Še nobenemu pametnemu Hrvatu in Srbu ni padlo na misel, da bi slovenski jezik in slovenske proizvode imenoval tuje. Kam torej vodijo oni slovenski pojavi, izjave, pisanje in akcije, ki smo jih našteli že v začetku? Želimo, da o tem čim manj napišemo, ker smo prepričani, da bo tudi teh nekaj vrstic zadostovalo kot opozorilo treznejšim slovenskim gospodarskim krogom, ki imajo to sveto dolžnost, da energično in čimprej spravijo s sveta to žalostno, nepotrebno, nemogoče in noro avtarkično napihova- I nje, ki bi utegnilo v primeru, da ! bi se še nadaljevalo, povzročiti ogromno Škodo vsefmu slovenskemu gospodarstvu in turizmu.* , ponujalo Upravi ljubljanskega ve* | lesejma 2? domačih jugoslovanskih orkestrov. Res pa je, da sc je ponudila Upravi ljubljanskega velesejma samo ena godba na pihala in sicer delavcev v Šoštanju in tudi ta samo za en promenadni koncert, ki ga je nato izvajala 6. junija 193? o priliki prihoda šoštanjskili delavcev na velesejem. Ni res, da je bil tudi Akademski pevski zbor pripravljen zapeti na Velesejmu nekaj slovenskih pesmi. Res pa je, da Akademski pevski zbor ni stavil nobene ponudbe, Uprava ljubljanskega velesejma pa razumljivo tega odličnega, na visoki umetniški stopinji stoječega pevskega zbora ni mogla niti naprositi, da bi prepeval slovenske pesmi na veseličnem prostoru Velesejma. Ni res, da bi bila imela Uprava ljubljanskega velesejma sploh kako ingerenco na program avstrijske godbe, res pa je, da je kljub temu Belokranjski kleti, reg. zadrugi z o. z. kot najemnici Dolni-čarjevega paviljona sporočila, da ne sme igrati godba nobenih avstrijskih nacijonalnih komadov in sploh nobenih takih glasbenih točk, ki bi spominjale na bivšo avstro-ogrsko monarhijo.* Hinavščina brez primere Režimski «Slovenec» objavlja v zadnjih dneh take gorostasne, celo za slepca otipljive neresnice in zavijanja, da se mora vsakemu dostojnemu človeku, ki bere te podle duševne izlive »katoliškega* glasila, nehote obrniti želodec. Med take cvetke «katoliške morale* spada tudi naslednja «Slovenčeva» trditev: «Vsak človek ve( da so naši akademiki pa naši katoliški ljudje sploh skrajno miroljubni, da se še nikoli niso lotili nasilnih sredstev in da naravnost skrupulozno perhoresci-ra jo vsak političen zločin...» — Kdo neki je bil potem v oni dru-hali, ki je fizično napadla naeijona-liste, ko >o pričakovali svojega predsednika Živkoviča pred ljubljanskim kolodvorom, pred Kazino, v Celju, V Mariboru in dlrugod? Laž ima kratke noge. To bi si gospodje iz Kopitarjeve ulice pač lahko zapomnili. Zunanja politika Nepričakovana senzacija zadnjega tedna je bila tragedija, ki se je odigrala v Moskvi. Tam je bilo tekom štirih ur zaslišanih, obsojenih in ustreljenih osem najvišjih poveljnikov ruske vojske, obdolženih stvari, ki jih nihče na svetu ne verjame. Dokler so se pokolji sovjetskih krvolokov vršili v časih krvave revolucije in je šlo to na račun razbesnele mase, si je svobodoumen človek te pojave še nekako lahko razlagal in razumel. Danes pa ta zverstva ne uganjajo več podivjane mase, temveč voditelji in državna oblast na način, ki je doslej neznan v zgodovini, zlasti pa med Slovani, in vse to v imenu «reševanja proletarijata*, ki danes «vlada» v zvezi sovjetskih socialističnih republik. Danes naj-brže niti zanešenjaki in norci iz četrte internacionale ne verjamejo več, da vlada v Rusiji diktatura proletarijata in da ni na njeno mesto že davno stopil tiran Stalin ter namesto te diktature uvedel svojo osebno diktaturo. Že nad deset let ta razbojnik, ki niti po krvi niti po rojstvu ne pripada Slovanom, vrši neverjetna nasilja nad nesrečnim ruskim narodom, v primeri s katerim so bili vsi pokolji bivših ruskih absolutistov, satrapov, tiranov in drugih cari-stičnih reakcijonarjev prava igrača. Danes spričo krvavih dogodkov, ki se dogajajo in se bodo brez dvoma še dogajali v Rusiji, ne more več nikomur biti neznano, da odkar obstoja svet, v njem ni še obstojala taka zločinska sila, kakor je tretja internacionala, niti ni svet videl tako strašne politične, gospodarske, socijalne in kulturne laži, kakor sta nauk in sistem glavnih nosilcev oblasti v današnji Rusiji ali. SSSR. No, prepričani smo, da bo ogromna in večna Rusija preživela trinoga | Stalina, čeprav se je obdal v Kremlju od mongolskih in Čerke-| skih polkov, kakor je preživela f strašnega Džingis-kana in njegovo | kraljestvo. i Sicer so se pa razmere v ostali | Evropi v poslednjih dneh zopet pomirile, le zaostreni ocinošaji med Berlinom in Vatikanom se približujejo svojemu vrhuncu. Nacijo-j nalni socijalizem je postavil tezo: I «Fiihrer ali Papeži* Izbire v tej 1 alternativi seveda ni, ker se v da-| našnji Nemčiji smatra za veleizda-n jo, ki se takoj plača z glavo, če se I odloči kdo za kakega drugega voditelja, namesto za voditelja Tretjega rajha. Pa če bi bil to tudi papež, zlasti še sedaj, ko dokazujejo v Nemčiji, da je Vatikan že davno zastarela ustanova, ki se tudi za vero posebno ne briga in gleda le na to, kako bi se obdržala na površju, izrabljajoč svoj sto-| letni privilegij na nadzor nad svojimi dušebrižniki. Danes se v Vatikanu mnogo bolj kot za vero vodi borba za cerkveno oblast nad narodi sveta. Nemški škofje seveda na to odgovarjajo v pridigah, hrabrijo svoje vernike in jih pozivajo na odpor, katerega pa name-| rava, kakor je razvidno iz Gobbel-sovega govora, nemška vlada brez vsakih ceremonij zatreti. Napovedujejo se tudi novi procesi proti uporniškim duhovnikom. Tudi državljanska vojna v Španiji se počasi nagiblje proti koncu. Uporniški oddelki so strli odpor Baskov tako, da je sedaj vsa severna in zapadna Španija v rokah Franca in njegovih generalov. Sedaj bodo lahko nacijonalisti vse svoje čete vrgli v koncentrično akcijo proti Madridu, ki se že pripravlja na evakuacijo. Baje namerava angleška vlada tudi priznati generala Franca kot vojujočo se silo v smislu mednarodnega prava, česar se ta Še nedavno ni mogel nadati. To bi pomenilo potem definitiven začetek konca. Banovinski proračun in dajatve Tudi pri banovinskih davščinah in trožarinah nosi žalostno prvenstvo dravska banovina Domači pomenki DOMA IN NA TUJEM Tudi nanje so pozabili . . . Ko so proslavljali pred desetimi dnevi širom Slovenije ljudje dvajsetletnico majniške deklaracije s precej čudnimi, mešanimi občutki, so se v vseh večjih krajih pojavili na govorniških odrih ljudje, ki jim objektivna zgodovina odločno odteka pravico do i/.jav, ki so jih ob tej priložnosti metali narodu v njegovo pošteno lice. Njihove besede so bile res, kakor pljunek, poln laži in nečloveške ogabnosti. Potvarjali so zgodovino na tako nezaslišan in podel način, da je to le težko zadostno ožigosati z besedami, ki naj jih prenese bel papir. Ko so ti ljudje, 1,1 . ' ' 11 i javno le sebi pripisovali zasluge za narodno osvohojenje in za ustvaritev današnje Jugoslavije, so namenoma in zlohotno zamolčevali tisočere one žrtve, iz katerih krvi in kosti je resnično vstalo narodno pre-rojenje in osvohojenje in katerih neprecenljivi žrtvi bi se bili morali vsaj kot navadni soljudje, če že ne kot nekaj drugega, popolnejšega, ob tej priložnosti javno pokloniti. Toda tega v svoji sebičnosti, neiskrenosti in splošno znani tarizejščini niso bili zmožni. Pozabili so lin vse čisto in pošteno, pozabili so tudi na uboge vojne žrtve, na invalide. Zatajili so jih vedrega obraza in z najslajšim, naj-pobožnejšim nasmehom so javno kradli vence zaslug z dobrovoljskih grobov in s pohabljenih udov vojnih invalidov. Božjega blagoslova in ljudske hvaležnosti za to gotovo ne bodo nikdar želi. Njih vredno in zasluženo priznanje jim bo pa jugoslovanska narodna zgodovina nedvomno po pravici ohranila in trajno ovekovečila v svarilen zgled bodočim generacijam. i \x>: • 5 iS *vu\ s _Vt- * n i '5 5; • 5JI3.1 7'-:i I car. Kaj jim je sploh naravno ? Torkovo ljubljansko trobilo JRZ oziroma Katoliške akcije si je dovolilo na račun Sokola , . )i ju ... . ■ m nj a itfy. ji «/■’ jOArt .» ,r ' : uvodnik, v katerem piše med drugim takole: «Kakor vidimo, je režiser svojo stvar opravil, tr.dia igra se je izvršila v prehitrem tempu, vse kar obenem in tako mehanično vprizorjeno, da na celi stvari ni bilo ničesar naravnega in elementarnega ...» — Nc vemo, kaj si «Slovenec» sploh predstavlja za «naravno in elementarno«? Zdi se nam le, da bi «Slovenec» dotičnemu režiserju, čigar požigalska roka diši nekako po kadilu, storil mnogo večjo uslugo, če bi o njegovem zločinskem ponočnem udejstvovanju rajši molčal, kakor pa, da kritizira njegove režiserske zmožnosti... Kdo je brihten Ljubljančan ? V istem članku beremo tudi naslednjo farizejsko vprašanje, iz katerega kar vidno bulji svetohlin-^tv°: »Kateri brihtni Ljubljančan in Slovenec bo sploh verjel govorici, ki -Se ie obenem s plamenom širila, da Sw „y®pi^®lci požar zanetili, da se maščujejo za smrt nesrečnega akti-mikn Dolinarja?« — Ker so Slo-vei,ci, posebno pa še Ljubljančani, znani kot precej brihtni ljudje že kar po svoji naravi, bodo najbrže v veliki večini verjeli gornji ugotovitvi, zlasti ker tudi dobro poznajo naše klerikalce in njihove bojne ^etode. V svojo brihtnost pač ne bo "1'volil dvomiti noben «brihten» Slovenec in Ljubljančan. Sicer pa Je pokazal že sam pogreb akademi-," Dol'narja, da ljudstvo presneto tvor}pn*P^ame v pristransko in po- slovenskega°rS"ie i i i .° žalostnem pri-hovskem dogodku. 1 ; I i 1.1 tj \ srrrčaj t. s. t ts , 1 -"-''i . .. .V *re' • fv '• i.?. v .'šigseSttiB i > 38W9 .!B Kako se pri nas že kar iz navade postopa z ubogimi vojnimi žrtvami, zanimivo ilustrira primer, ki ga opisuje neki vojvodinski list tako-le: «Čeprav je že davno minila Velika noč, je Krajevni organizaciji vojnih invalidov in vdov v Tarašu (Vojvodina) šele pred nekaj dnevi prispel spis s 'JO Din in z nalogom, da se ta vsota razdeli med najrevnejše invalide in vojno vdove kot velikonočna podpora. Spisu je bila priložena tudi pobotnica s točnim navodilom, naj jo |>odpiše vsak, ki mu bo podpora dodeljena; kdor pa ni pismen, naj pritisne v znamenje potrdila odtisek svojega palca. Nadalje je bilo odrejeno, da se mora podpora izplačati v navzočnosti vaškega duhovnika in učitelja. Tako se je tudi zgodilo. Invalidom in vdovam je bil spis prebran in izbrani so bili trije «srečniki», ki naj dobe »ogromno* podporo, vsak po 10 Din. Tedaj so se pa pojavile težave. Eden izmed izvoljencev je bil odklonjen iz tehničnih razlogov. Zadostiti ni namreč mogel določilu spisa, da bi pobotnico podpisal ali pritisnil na njo odtis svojega palca: Siromak je izgubil v Galiciji obe roki... Namesto njega je nato prejela podporo 10 Din neka vojna vdova s 5 otroki. Pri tem je pred vsemi izjavila: «Da bi le imela doma košček kruha, ne bi se nikdar dotaknila teh desetih dinarjev. Eh, da bi mogel vstati iz groba moj mož, pa da bi videl, koliko je vredno njegovo življenje!« Vsak nadaljni komentar je menda les nepotreben. Pripomnimo naj le še, da so bile zaključne besede na omenjenem spisu naslednje: »Srečno Veliko noč! Kristus je vstal!» Zahtevajo, a dati nočejo Vrnitev demokracije in konec terorizma, namreč. Glavno glasilo JRZ in Katoliške akcije je napisalo, seveda hinavsko in neiskreno, kakor je že od nekdaj navajeno, da »mora oblast terorju napraviti konec, če treba z najbrezobzirnejšo energijo, ker se morajo demokracija in demokratične metode vladanja zaščititi za vsako ceno in se morajo bor tlisi levi ekstremi v kali zadušiti«. — Čudno pojmovanje svobode, demokracije in enakopravnosti imajo gospodje pri Zmajskem mostu, če si predstavljajo te tri pojme v praksi tako, kakor so jih pokazali ob Živ-kovičevem obisku v Sloveniji. Sicer smo si pa menda vsi na jasnem, da gospodje iz JRZ kovačnice tudi sami sebi že več ne verjamejo, kadar se iznebe kake take, kot je prej citirana zahteva. Dve leti sede že njihovi voditelji v Beograjski centralni vladi, kjer bi že lahko davno izvedli vse ono, kar propagirajo sedaj v svojem tisku, „ .. „ e, J» k Ljubljanska opera je doživela v Trstu in na Reki nepopisen uspeh. Gledališča so bila pri vseh predstavah razprodana in na tisoče ljudi ni moglo dobiti vstopnic. Nova turneja ljubljanske opere v Italiji bo jeseni, in sicer v Trstu, Benetkah, Milanu, Genovi in Rimu. Botanično društvo kraljevine Jugoslavije se je ustanovilo v Beogradu. Za predsednika je bil izvoljen zagrebški vseučiliški profesor dr. Vale Vouk, za podpredsednika pa beograjski vseučiliški profesor dr. Ljubiša Glišič. Tretji mojstrski šahovski turnir za jugoslovansko državno prvenstvo se odigrava te dni v Rogaški Slatini. Požar na železnici. V eni preteklih noči je zgorel na progi med Zidanim mostom in Ljubljano tovorni vagon, poln radio-aparatov in filmov. Požar so povzročile razne kemikalije, ki so se vnele zaradi hude vročine. Na obisk v staro domovJno je te dni prispela iz Združenih se- vernoameriških držav večja skupina slovenskih in hrvaških izseljencev. Naši rojaki bodo prepotovali vso Jugoslavijo in bo trajalo to potovanje več tednov. Zvišanje plač so sklenili zahtevati udeleženci občnega zbora splitskega učiteljskega združenja, in sicer zaradi splošne podražitve življenjskih potrebščin. Demokratski klub v narodni skupščini so ustanovili nekateri poslanci, ki so bili izvoljeni na listi dr. Mačka. Vodstvo novega kluba je v rokah poslancev Radi-voja Nikoliča in Gjorgja Petkoviča, ki sta zbrala okrog sebe tudi poslance iz neodvisnega kluba, ki so bili izvoljeni na listi Bogoljuba Jevtiča. Narodna skupščina, ki bo kmalu sklicana k rednemu zasedanju, bo zborovala zaradi vročine v poznih popoldanskih in večernih urah. Hrvaški kulturni teden je bil zaključen v Zagrebu z velikimi pevskimi in glasbenimi prireditvami, pri katerih so sodelovali kmetje iz raznih krajev savske banovine. Navzoč je bil tudi dr. Maček, ki je imel ob tej priliki večji govor. Gostilničarji v Osijeku so sklenili, da bodo ustanovili lastno tovarno za sodavico in brezalkoholne pijače, ker prodajajo osiješki tovarnarji sodavico zasebnikom ceneje, kakor pa jo morejo prodajati gostilničarji. Epidemija tifusa je izbruhnila v Novem Sadu in se je zdravstvenim oblastem posrečilo, da so jo že zaustavili. Doslej je bilo prijavljenih 50 primerov oboljenj za tifusom. Stalni jugoslovansko-italijanski gospodarski odbor se bo sestal k rednemu zasedanju 28. t. m. v Rimu. Za zgraditev in popravilo naših jadranskih morskih pristanišč je odobrila Drž. hipotekarna banka prometnemu ministrstvu posojilo v znesku 100 milijonov dinarjev. V poštev pri teh novih javnih delih prihajata v prvi vrsti Split in Ba-kar. Delavsko zavarovanje pri splitskem OUZD izkazuje v letošnjem prvem četrtletju visok primanjkljaj v znesku 682.280 dinarjev. Lansko leto je isti okrožni urad zaključil svojo bilanco s primanjkljajem 1,603.233 Din. Stavkovna statistika v savski banovini izkazuje v preteklem letu zanimivo sliko. Stavkalo je lani skupno 22.036 delavcev od 50.412, kolikor jih je bilo zaposlenih v dotičnih podjetjih. Vse stavke so trajale 1183 dni. Na mezdah so delavci izgubili 14,344.062 Din, od zahtevanega povprečnega 36% povišanja plač pa so dosegli le 18.6%. Komemoracija za pokojnim bolgarskim ministrskim predsednikom Stambolijskim se je vršila v ponedeljek v Beogradu. Priredili so jo pristaši bivše zemljoradni-ške stranke. Liubljanski »Slovenec«, najres-nicoljubnejše glasilo JRZ stranke, je v Nemčiji prepovedan zaradi svojega pisanja o preganjanju nemških katoličanov. O nenrav-nostnih škandalih nemške duhovščine se «Slovenec» ni razpisal. Gradbena delavnost «Bate» je postala letos zelo živahna. Kakor je javnosti že znano, bo tvrdka «Bata» zgradila tudi v Ljubljani lastno novo palačo, in sicer na mestu sedanje hiše, ki je bila svo-ječasno last Jadranske banke. Nova palača nasproti glavne pošte bo imela devet nadstropij. Tvrdka bo zgradila svoje palače tudi še v nekaterih drugih jugoslovanskih mestih in je v to svrho pripravila 100 milijonov dinarjev. Vsa ta nova poslopja bodo dograjena najpozneje v enem letu. Elektrifikacija Jugoslov. želez-mc je postala v zadnjem času zopet aktualna, vendar se o njej ne more resno govoriti vse dotlej, dokler ne bo sprejeta splošna uredba o elektrifikaciji, ki pa še ni pripravljena. V zadnjih tednih so pokazale razne inozemske finančne skupine velik interes za elektrifikacijo naše države, zlasti pa za elektrifikacijo nekaterih važnejših jugoslovanskih železniških prog. Posebno velik interes so pokazale švicarske, angleške, Švedske in belgijske finačne skupine, ki so na pristojnih mestih v Beogradu tudi vložile svoje ponudbe. Te ponudbe pa se ne bodo obravnavale vse dotlej, dokler ne bo sprejeta omenjena splošna uredba o elektrifikaciji. Dubrovniški tramvaj bo v bližnji bodočnosti prodan na javni dražbi, ker sodišče ni' priznalo lastništva dubrovniške mestne občine nad tramvajem. Z novimi atentati groze avstrijski narodni socijalisti predsedniku vlade kancelarju dr. Schuschnigu. Zaradi tega je nastalo po vsej Avstriji veliko razburjenje. Posnemanja vredno gesto je napravil predsednik Turčije Kemal Atatiirk, ki je daroval državi vse svoje zasebno premoženje. To njegovo dejanje je sprejel ves turški narod s silnim navdušenjem. Pri nas se takega rodoljubja in nesebične požrtvovalnosti ne smemo bati... Rumunija je imela po zadnjem ljudskem štetju, ki je bilo izvršeno 31. decembra lanskega leta, 19 milijonov 442.660 prebivalcev, to je 226.599 več, kakor leta 1935. Lastnina katoliške cerkve v Nemčiji bo, kakor se poroča iz zasebnih virov, zaplenjena s sklepom, ki bo sprejet na prihodnjem kongresu narodno - socijalistične stranke v Nurnbergu. Ločitev cerkve od države zahteva nemški minister za vere Kerzl, to pa zato, ker se predstavniki rimsko-katoliške cerkve le preveč upirajo državni oblasti. Berlinska policija je zopet aretirala večje Število nemških katoliških omladincev in prepovedala razna katoliška protestna zborovanja, ki so bila napovedana za prihodnjo nedeljo. V baltiških državah vlada silna suša in je vročina dosegla 45 stopinj Celzija. Vsa letina je zapisana propasti. Silen požar je izbruhnil v eni preteklih noči na kolodvoru v Halle v Nemčiji zaradi eksplozije bencinskega tanka. Zgorelo je 300 tovornih vagonov, pri čemur je izgubilo življenje 5 oseb, 80 pa je bilo nevarno ranjenih in opečenih. Švicarski narodni svet je s 107 proti 2 glasovom odklonil predlog o prepovedi prostozidarstva v Švici. Veliko potrebo po bukovem lesu kaže v zadnjem času Nizozemska. Bukov les potrebujejo tamkaj predvsem za izdelovanje sodčkov za surovo maslo. Stalinovo zdravje se je močno poslabšalo. Znani dunajski internist dr. Eppinger, ki zdravi ru-munsko kraljico-mater, se je z letalom odpeljal v Moskvo k Stalinu. Turistična potovanja v Rusijo so do nadaljnjega prepovedana. Ta prepoved se spravlja v zvezo z notranjimi krvavimi dogodki v državi. Nova vojaška letala angleške vojske se bodo mogla dvigati 6500 metrov visoko in bodo dosegla na uro do 450 km brzine. Četrta lista italijanskih voja-kov-prostovoljcev, ki so padli na strani generala Franca v španski državljanski vojni, je bila objavljena uradno te dni. Lista vsebuje imena 1000 italijanskih vojakov. Grob baronico Večerove, ljubice pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, ki je bila ustreljena v znani mayerlinški tragediji in ki je bila po odredbi pokojnega cesarja Franca Jožefa pokopana neznano kje, so našli Šele sedaj, in sicer v Pardubicah. Proti Nemčiji. — Federalni cerkveni svet v Združenih severnoameriških državah, v katerem je zastopanih 23 veroizpovedi, je sprejel resolucijo, v kateri silno ostro napada Hitlerja zaradi preganjanja ver v Nemčiji. . Rumunski kralj Karol bo koncem junija v spremstvu prestolonaslednika Mihaela odpotoval na Poljsko in s tem vrnil obisk poljskemu državnemu predsedniku, ki se je mudil te dni v Rumuniji. Globina oceana na Severnem tečaju znaša po zadnjem merjenju ruske znanstvene ekspedicije, ki se je z letali spustila na samem i tečaju, 4290 metrov. Ekspedicija je v globini 250 metrov ugotovila topel tok, ki nedvomno izvira od zalivskega toka. Ameriški zdravniki so na zborovanju svoje stanovske strokovne organizacije sklenili zahtevati od zvezne vlade, da se praksa umetnega splavljanje proglasi za zakonito dovoljeno. Zaključek velesejma Vsakoletni pomladanski praznik našega gospodarstva je zaključen. Ta gospodarski praznik — ravnokar zaključeni pomladanski ljubljanski velesejem — je poživil na-•0 zavest, da v nas ni in ne bo zamrlo stremljenje po zboljšanju življenjskih pogojev. Dokler bo to naše stremljenje spremljala in plemenitila ljubezen do tvornega dela, želja po večji popolnosti, po večji dovršenosti, dotlej tudi ne bo usahnila v nas vera v uspeh lastnega dela in zagotovljen nam bo celo v najtežjih razmerah obstanek in napredek. Razsežni velesejmski kompleks ža' ni mogel sprejeti vseh prijavljenih tvrdk, ker je oddal svoje prostore 671 razstavljalcem, od teh 143 inozemcem. Inozemski razstavljalci so bili zastopani s 13 državami: USA, Anglija, Avstrija, Belgija, Bolgarska, Češkoslovaška, Francija, Italija, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Švica in Švedska. Obisk velesejma je podpiralo skoro ves čas ugodno vreme. Nad 94.000 je bilo posetnikov in po dobljenih informacijah je bilo med temi 19% kupcev in resnih interesentov. Razstavno blago je bilo nameščeno v 9 kritih in polkritih zgradbah. Zaseden je bil tudi ves razpoložljivi odprti prostor sejmišča. V kupčijskem pogledu je bila bilanca povoljna. Med inozemskimi obiskovalci se je opazilo posebno veliko število iz Italije in Avstrije, bili pa so tudi posetniki iz Anglije, Grčije, Rumunije, Nemčije, Bolgarije, Madžarske, Češkoslovaške, Švice, Francije in Poljske. Pomembnejša so bila letos skupinska potovanja iz Avstrije in oso-bito iz Italije. Izletniki so se posluževali velikih modernih avto-karov. Letošnjemu velesejmu so bile priključene tudi še tri Špecijelne razstave: Lovska — naše zelene bratovščine kot predpriprava za udeležbo na lovski olimpijadi novembra t. 1. v Berlinu, vzorno organizirana po Zvezi lovskih društev Slovenije. — «Vzorno stanovanje* z modno revijo, pripravljeno po Zvezi gospodinj v Ljubljani in razstava «2ivalce», društva ljubiteljev in rejcev malih živali. Statistika obiskovalcev nam pokazuje, da je letos dal največje število interesentov izven Dravske banovine Zagreb in Beograd, dalje Dunavska, Vardarska, Zet-ska in Moravska banovina, Za jesenski velesejem je oddan že sedaj velik del razstavnega prostora in je med štivilnimi drugimi najavljen tudi obisk posebnega vlaka trgovskega stanu iz Bolgarije z okrog 500 udeleženci. Jesenski velesejem, ki mu bo dajala glavno obeležje novinarska razstava, bo v času od 1. do 12. septembra. Praga v zračnem prometu višek, zlasti pa v Pragi, ki je sre-sezona na Češkoslovaškem svoj V mesecu juniju dosega letalska diŠče mednarodnih in domačih zračnih prog. Vsak dan redno obratuje iz Prage 20 letalskih prog, izvzemši nedeljo, ko se vrši zračni promet samo na eni progi. Vozni red posameznih prog s praškega osrednjega letališča v Ru-zynju izgleda takole: Ob 8.35 starta na eni strani letališča letalo za progo Bratislava — Celovec — Trst — Benetke — Rim, na drugi strani pa letalo za Pieštane — Košiče — Užhorod; ob 9.40 vzleti letalo za Curih — Ženevo — Marseille — Cannes; ob 10.30 za Dre-zden — Berlin — Hamburg — Ko-penhagen — Stockholm; ob 11.30 za Amsterdam; ob 11.50 za Dunaj — Budimpešto — Beograd — Bu-karešto; ob 12.05 zopet za Dunaj in Budimpešto; ob 12.15 odpelje «Tatra-Express» v Visoke Tatre in naprej za Užhorod — Cluj — Bukarešta; ob 12.20 odleti letalo po znižanih cenah na pariško svetovno razstavo, istočasno pa starta tudi kopališko ekspresno letalo za Karlove Vare in Marijanske Lažne; 10 minut pozneje vzleti letalo za Bruselj — Anvers — Pariz — London; ob ponedeljkih, sredah in petkih odleti istočasno tudi še drugo letalo za Varšavo; ob 14 se dvigne letalo za Frankfurt in London, ob 15.50 dve letali za Dunaj in Budimpešto; ob 16.30 za Brno — Zlin — Pieštane, istočasno odleti tudi drugi kopališki ekspres v Karlove Vare in Marijanske Lažne; ob 16.35 za Dunaj in Budimpešto; ob 16.40 v Liberec in naposled' ob 18.50 za Rotterdam — Amsterdam — London. Še ta mesec bo pričel obratovati tudi redni zračni ekspresni promet med Prago, Kijevom in Moskvo. Za grudo in dom Češkoslovaški tobačni monopol Znano je dejstvo, da kadijo Če-hoslovaki mnogo boljše tobačne izdelke, kakor pa Jugoslovani, pri katerih pa češkoslovaška mono-polska uprava krije večino svojih tobačnih potreb. Češkoslovaška državna tobačna režija je od prevrata do danes dala državni blagajni 18 milijard Kč čistega dobička. Je pa tobačna režija velikega pomena tudi v socijakrem oziru. V vsej republiki je 20 tobačnih tovarn, ki preživljajo vso ožjo in širšo okolico. V teh tovarnah je zaposlenih nad 10.000 delavcev in delavk, kakor tudi nad 700 uradnikov in drugih nameščencev. Dalje ima tobačna režija na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji 10 odkupnih postaj za domači tobak ter pet posebnih prodajnih uradov. Razen tega je zaposlenih na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji 3600 sezonskih delavcev in delavk. V 434 skladiščih in 36.000 trafikah si služijo svoj vsakdanji kruh deset in desettisoči ljudi. Samo provizije trafikantov znašajo vsako leto nad 200 milijonov Kč, plače stalnih nameščencev pa nad 90 milijonov Kč. CeŠkoslov. tobačna režija predeluje samo res prvovrstne surovine in nabavlja vsako leto za več kakor 200 milijonov Kč tujega tobaka. Pri nas v Jugoslaviji pa stlači monopolska uprava v tobačne izdelke vse drugo, samo finega macedonskega ali hercegovskega tobaka ne. Za vsako vrsto tobačnih izdelkov imajo tovarne na Češkoslovaškem predpisan točen recept, ki se ga drže najstrožje. Cigare izdelujejo izključno iz prekomorskih tobakov, kakršne uporabljajo za izdelovanje tudi ostale ev-vropske države. Vse cigarete, razen dveh najcenejših vrst, se izdelujejo iz orijentalskih tobakov prav dobrih kakovosti. ČeŠkosl. tobačna režija igra veliko vlogo tudi kot važen činitelj v mednarodni trgovini. S pomočjo nabave tobaka v tujini omogoča izvoz češkoslovaških proizvodov v inozemstvo. Čitajte »Slovensko besedo" Poletna hrana — je solata Večina ljudi vso dolgo zimsko dobo le s težavo in z neprikritim hrepenenjem čaka, kdaj bodo ozelenele vrtne gredice in se bo pojavila na njih solata vseh vrst poleg ostale zelenjave in sočivja. To hrepenenje je povsem razumljivo iz enostavnega naravnega stališča, ker človeški organizem nujno terja primerno količino rastlinske sirove hrane, brez katere ne more obstojati, se razvijati in napredovati. Nahajamo se že sredi tako imenovane — solatne sezone. Na mizi bogatih, kakor tudi in predvsem revnejših slojev se nahaja redno vsak dan skleda solate. Zato se človeku nehote poraja vprašanje: Ali je solata redilna ali ni? Kakor se pač vzame! Dočim je sirova solata v revnih družinah pogosto edina hrana, je na mizi premožnejših slojev redno le dodatek k pečenki. V vsakem slučaju pa je in mora biti solata pripravljena z obilnim oljeni in se je s kruhom, čeprav je redilnost solate omejena, je nasprotno redilnost olja in kruha zelo znatna. Neizpodbitno dejstvo je, da bi slabo izhajali, če bi se skušali hraniti zgolj s solato. Pojesti bi je morali ogromne množine in še ne bi mnogo zaleglo; želodec in čreva bi morali imeti enaka živalskim, ki imajo izključno nalogo prebavljati le travo. Solata vsebuje poleg manjše količine beljakovin predvsem razne soli, ki so življenjskega pomena za konstitucijo naše krvi in pa obilo organskih kislin ter esenc, ki dražilno delujejo na želodčne žleze, tako da izvrstno olajšujejo in pospešujejo izločanje želodčnega soka ter naglo prebavo. Dokaz tega je, da nam po vsaki dobri jedi silno prija krožnik skrbno pripravljene solate. Solata je, kakor vsaka druga zelenjava, zelo bogata na klorofilu, ta pa zopet na železu, ki se da naglo asimilirati. Dobro pripravljena sirova solata je izredno dobrodošla slabokrvnim osebam, ki si je zelo žele. Ker pa vsebuje solata mno- go fibroznih delov, ki so neprebavljivi in ki sc ne dajo asimilirati, ti deli ob svojem dospetju v črevesje vplivajo dražilno in pospešujejo lahko, redno odvajanje. Poleg koristi solate moramo obenem tudi navesti njene nevarne strani. Posebno pozornost moramo posvečati solati, ki smo jo kupil na trgu. To moram posebno skrbno oprati v mnogih vodah, najbolje in res temeljito v tekoči vodi. Tako bo postala solata lepša in sočnejša, odstranili smo pa tudi vse eventualne bolezenske bacile, ki se drže solate tam, kjer ji gnoje z gnojnico. Dobro oprano solato pripravimo z dobrim kisom in obilnim oljem najmanj pol ure pred jedjo. Še boljši pa je sok limone, ker, kakor solata, vsebuje tudi limona obilne zaloge vitaminov. Anekdote VESELA ZGODBICA IZ DEŽELE ORANŽ Pred kratkim je neki italijanski fašistični minister obiskal tovarno avtomobilov «Fiat» v Turinu. Pokazali so mu vse oddelke. Pred odhodom mn je ravnatelj hotel pokloniti lep avtomobil najnovejšega vzorca. Minister pa je dar odklonil, češ da fašisti darov ne sprejemajo, pač pa da bi rad avtomobil kupil in. je vprašal tudi zn ceno. Ravnatelj mu j« odgovoril, da velja avtomobil 1 liro. Minister je brskal po žepih in končno izvlekel novec za 2 liri ter gn izročil ravnatelju. Ravnatelj je tudi brskal po žepih in končno izjavil, da žal nima 1 lire, da bi vrnil ostanek. Minister j« na to izjavil: «Saj tudi ni treba, pošljite mi na dom dva taka avtomobila!« Ni vse za vsakogar. Sloviti dunajski tenor Slezak, ki ga Slovenci po/nnmo iz neštetih ilmov, se je bavil tudi s pisanjem krajših povesti, novel in humoresk. Nekoč je povabil na večerjo znanega feljtonista Saltena, kateremu je hotel po končanj večerji prebrati svoj najnovejši umotvor. Toda Sal-ten, ko je spoznal, k čemu se Slezak pripravlja, je naglo zagrozil: «Do-bro! Jaz bom poslušal, kar mi boste brali, toda le pod pogojem, da vam jaz nato zapojem Parsivala !> Turizem in Jugoslavija Po najnovejših uradnih podatkih iz glavnih turističnih držav in dežel v Evropi se nahaja v tem pogledu Jugoslavija na petem mestu, če vzamemo za statistično podlago razmerje med turisti in številom prebivalstva v vsaki državi. Na vsakih tisoč prebivalcev je prišlo lani: v Švici 279 turistov s 1371 prenočninami, v Avstriji 151 turistov s 927 prenočninami, v Češkoslovaški 30 turistov s 224 prenočninami, v Italiji 19 turistov s 132 prenočninami in v Jugoslaviji 17 turistov s 107 prenočninami. Čeprav ne stojimo v ospredju te statistične tabele, saj smo vendar še zelo mlada turistična država, smo vendar skoro dosegli sosedno Italijo. Za domači turizem podoben račun ne more priti v poštev, to pa radi tega ne, ker se moramo zavedati, da je prebivalstvo Nemčije in Avstrije industrijsko. ki se duši v velikih mestih, dočim pri nas nad 80 odstotkov vsega prebivalstva stalno prebiva na deželi. D. H. Lavvrence: Žena je odjezdila. Angleški pisatelj D. 11. Lavvrence je pri nas še malo poznan, med tein ko imajo drugi narodi njegova dela 1» večini vsa prevedrena. In to ni nič čudnega, saj je Lavvrence pisatelj, ki pozna človeka in človeštvo do dna duše, v vseli njegovih dobrih in slabih straneh. Zato jc imel zlasti v angleški družbi, ki jo je znal razgaliti in pokazati svetu v vsej njeni goloti, obilo sovražnikov in jih ima še zdaj, čeprav jo že mrtev. Njegova dela so bila ob izidu vselej dogodek, ki je angleško družbo pretresel. Kn jigi cžana je od jezdila* je pridana še novela »Angleška družina*. Prevedel jc knjigo Miran Jarc. Knjiga je bili a v letnem programu založno «Evalit», ki obsega med drugimi še Lewisov roman : dr Di.ko Puc Z« ured«®«.: d,.Si«k„ Jur. Ti,k Delm.ke tiskarne, d. d.. p,=d»ta,nik I.«» O.senik - v,i -