Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 12. oktobra 1957
štev. 252. Leto XI. Oim!.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 21-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeinan v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
««
Koloniia
i»
Rajhovski naseljenci na Koroškem se istovetijo z na-sePenci med zamorci — Čiščenje v celovški kmetijski zbornici — Slovenci imajo tri zastopnike v zbornici — Ali bo sedaj bolje? — Slovenski pevci v spomin f Mihi Habichu
dunajski legitimistični list »Der sestnika Irse so po burnih sejah izvolili Oesterreicher« prinaša v svoji številki z j za predsednika kmetijskega sveta posl.
dne 1. oktobra t. 1. pod navedenim naslovom naslednji dopis: V Berlinu izhaja 'ned mnogimi, večinoma zelo luksuriozno Urejenimi modnimi in ženskimi revijami tudi »Der Silberspiegel«, ki prinaša v svoji septemberski številki članek »Mi se tičimo za Afriko«. Besede in slike pričajo, da se nahaja v Rendsburgu dekliška šola, ki ima nalogo, vzgajati učenke za kolonijalno življenje v prekomorskih deželah in jih iz tega razloga izuriti tudi v jahanju in streljanju. Razentega se učijo tuje evropske in afriške jezike. — Pouk traja eno leto; nato sledi praktični Pouk »pri nemških naseljencih na Koroškem, ki živijo v sličnih prilikah, kakor nemški naseljenci v prekomorskih deže-luh.« Nato pa hajd v Afriko, Brazilijo, Mehiko, Argentino, Azijo. Da se kmečko življenje rajhovskih naseljencev na Koroškem primerja z življenjem nted uiriškimi zamorci, je nesramnost, ki zopet kaže, kako tolmači Nemčija znano tiskovno pogodbo z Avstrijo in sicer ne kakšen neznaten listič, temveč, kakor ta slučaj kaže, šolska oblast. Da pa se je Koroška udinjala za takšno delo, ki ne Pomeni nič drugega, ko premestitev nacističnega podjetja v Avstrijo, dokazuje, kako pravilno in nujno je bilo, da je deželni kmečki svet na Koroškem izvedjel temeljito politično čiščenje v zastopstvu kmečkega stanu.«
Indirektno je s tem priznal nemški list, da živi na Koroškem nenemški — torej slovenski — nafod in da živijo med Sk> Venci — in ne med Nemci — rajhovski Izseljenci. Kako nalogo imajo ti naseljenci, ki živijo večinoma od podpor, je Mano. Da pa kulturni in gospodarski tozvoj med koroškimi Slovenci ni dospel do tiste višine, katero si v svojem ■odoljubju in' v svojem globokem narodnem čutu sami želijo, pa je kriva v prvi vrsti habsburška dinastija, ki je skozi skoletja tlačila pod svojim črnožoltim 0i'!om slovanske narode in dala Nemcem Pravico do krute germanizacije. To germanizacijo, ki še nadalje najhuje ovira kulturni in gospodarski razvoj koroških Slovencev, pa cvete v še hujši meri v avtoritarni, katoliški, habsburško navdahnjeni Avstriji. Kako, dolgo še?
' Idi še minulo leto dni, odkar so še iz-jeršile na Koroškem volitve v občinske 'Pctijske odbore. Predsedniki občinskih kmetijskih odborov so nato izvolili <Jkraino kmetijske odbore in predsedniki eu odborov so začetkom tega ieta izbili skupno z imenovanimi zastopniki •mželR.j kmetijski svet. Predsednik tega
Ritscherja, ne da bi bil stari predsednik podal ostavko. Nekateri svetniki iz bivših landbundovskih vrst. med njimi tudi posestnik Glantschnig iz Vovber, ki je bil znan kot zagrizen nasprotnik Slovencev, ter inž. Schumy, ki je bil zastopnik kmetijskega zadružništva, so odložili’ svoje mandate. Za prezidenta kmetijske zbornice pa je bil izvoljen veleposestnik Irsa. Slovenci imajo sedaj v zbornici namesto dva tri zastopnike. Deželnemu svetniku Ferlitsehu, ki je pri organizaciji kmetijskega stanu zastopal deželno vlado, je bila izrečena nezaupnica.
Ali bo imel novi kmetijski svet in novo vodstvo kmetijske zbornice večje razumevanje za težnje slovenskega kmeta, bo pokazala šele bodočnost. Treba je popraviti stoletne krivice, predvsem pa iim je treba nuditi olajšav in podpore pri odplačevanju dolgov, odstraniti je treba prisilne uprave, izvesti primerno sana-ciio kmetij in skrbeti za primerno strokovno izobrazbo slovenske kmečke mladine.
Naša slovenska pesem pa prej ko slej doni po Korotanu. Preteklo nedeljo so se zbrali slovenski pevci in tamburaši med Dravo in Vrbskim jezerom v Ško-fičah, v kraju, kjer je pred letom dni h-o-diški pevec Miha Habich s svojim življenjem plačal svojo ljubezen do materinega jezika in slovenske pesmi s tem, da ga je na potu domov napadla inemčurska druhal, ga pretepla in nezavestnega ter vsega krvavega pustila ležati, tako, da je po dveh dneh umrl, da tako jasno in odločno manifestirajo za slovensko pesem. Pevci iz Logevasi, Škofič in iz Bil-čovsa so na lep in dovršen način izvajali nove koroške narodne pesmi, ki jih doslej še ni bilo slišati. Globok je še narodni zaklad, ki ga skrivajo in čuvajo koroški Slovenci. Žal se le redko najde kdo, ki bi ga dvignil in rešil večne pozabljivosti.	—oc—
Delna mobilizaeiia v Urnim i
PARIZ, 12. oktobra. V Italiji so pozvani ped orožje rezervisti vseh tehničnih formacij letnikov 1907 in 1908. Razen tega so pozvani pod orožje vsi rezervisti, rojeni leta 1909. V teku so priprave, da se pozovejo pod orožje «e trije letniki rezervistov, in sicer 1910, 1911 in 1912. Poziv ped orožje rezervistov se ne vrši z javnim pozivom, ampak se vsakemu rezervistu dostavi v njegovo stanovanje nujen poziv, da takoj odide in da se takoj nriiavj v svojo edinico.
LONDON, 12. oktobra. »Times« pišejo, da so po italijanskem odgovoru propadle poslednje nade za sporazum. To je treba tem bolj obžalovati, ker ni v notj ponovljena Mussolinijeva izjava angleškemu odpravniku poslov, da ne bo Italija več pošiljala v Španijo novih pojačanj, Sedaj pa pofllja Italija nova pojačenja v Libijo, radi česar je znatno ogrožen položaj v Sredozemskem morju.
Mtefauje v gospotUu&ki stouktud sms&ik
ptahksim
DUNAJ, 12. oktobra. Zdi se, da so na obzorju velike spremembe v politični in gospodarski konstrukciji rimskih protokolov, saj ne obstoja več interes, ki ga je imela Italija v času sklepanja teh protokolov, da. si zajamči politično premoč v Srednji Evropi. Tudi sicer ne more Italija več doprinašati velikih žrtev, katere ji povzroča obvezna pasiva v trgovinski bilanci napram Avstriji in Madžarski, saj so znašale te pasive v prvi polovici 1937 napram Avstriji -11 milijonov šilingov, napram Madžarski pa 14 milijonov pongov. Gospodarski dogovor z Madžarsko preneha koncem tega leta, z Avstrijo pa koncem julija 1938. Zelo malo je verjetno', da se bodo obnovile preferencialne ugodnosti za glavne izvozne predmete. Z ukinitvijo teh uged-
'odi* ifMmsMU fdi
mmesti
LONDON, 12. oktobra. Vodja angleških fašistov Sir Oswafd Mos!ey je bil zadet s kaminom v levo oko, ko se je pojavil na improvizirani tribuni, da govori na zborovanju v Liverpoolu. Polovica navzočih je pripadala protifašističnim strujam. Posrečilo se jim je, da so
nosti za žito, drva itd. bi dobila Italija svobodo pri nabavljanju teh predmetov napram tretji strani, ki ji ni več moralno obvezana, da daje iste ugodnosti. Četudi ne bo mogla dati na primer Jugoslaviji gotovih ugodnosti, ki jih je doslej dala članom rimskega pakta, se vendar odpirajo večje možnosti izvoza naših agrarnih in gozdnih proizvodov v Italijo. So pa tudi nove možnosti, ki se nam odpirajo ob odpovedi tega sistema tudi napram Avstriji, ker je vprašanje našega pšeničnega preferenciala in vprašanje močnejšega izvoza, nekaterih drugih predmetov v Avstrijo trčilo od leta 1933 vedno na težave in sicer radi avstrijskih. zvčz z Madžarsko, dooim bo sedaj Jugoslavija avstrijsko tržišče lahko bolje izkoristila.
s kamenjem razbili zborovanje fašistov in je bilo ob tej priliki ranjenih okoli 20 oseb. Mosley, ki se je onesvestil radi udarca s kamenjem, je bil prepeljan v bolnišnico. Poškodbe so precej težje prirode kakor so prvotno mislili.
23
Nedeljske francoske volitve in
frank
PARIZ, 12. oktobra. Sedaj so končno znani rezultati za 1521 okrožnih mandatov. Med njimi jih je 1053 dokončnih, za 468 mandatov bodo pa ožje volitve 17. t. m. Po strankah se rezultati porazdele takole: Ljudska fronta: socialisti so ohranili 80 mandatov, novih so si pridobili 19, izgubili so jih sedem, ožje volitve bodo za 77 mandatov. Komunisti so si
Sv ---• ............ .	«	ohranili pet mandatov, pridobili so jih
zH ’ Posestn'Ic Gruber, je bil tudi pre-jtri, izgubili so dva, ožje volitve bodo za ii m t metijske zbornice. Poleti se je i tri mandate. Neodvisni socialisti so si j^ležji Gruber skupno s predstavniki pridobili 19 mandatov, izgubili so jih serijskega st..nu vse Avstrije pod vod- dem, ožje volitve bodo za 77 mandatov. j,1.0111 zveznega predsednika in bivšega Zmerni socialisti so si pridobili 6 man-tedelskega ministra Reitherja poučne- datov, izgubili so jih 20, ožje volitve bobi 1.Potovania P° Nemčiji in se je udeležil do za 7 mandatov. Radikali skupine Pel-
/■
Odn ]an®tiis,lcc razstave v Monakovem. ko ‘ie k’*° vecluo bolj slišati, da pri ^r°Ški kmetijski zbornici nekaj ni v re-da so uradniki sami narodni sociali-i^l 'da je prezident preveč popustljiv in ler *Cr se nal,ata v zbornici celo hit-hanska centrala. Pretekle dni pa je do »čiščenja«. Bivši krščansko-ni svetniki pod vodstvom velepo-
sociai
tanda so dobili en mandat, pridobili nobenega, izgubili prav tako nobenega. Radikalni socialisti so dobili 314 mandatov, 23 so jih pridobili, dva izgubili, za 195 bodo pa ožje volitve. Opozicija. Neodvisni radikali so dobili 13 mandatoi', pridobili so jih 22, izgubili 32, ožje volitve bodo za 21 mandatov. Ljudski demokrati dobili 12 maitdotov, pridobili tri,
semmi
potmi |mU Pmdmmkm ktfttkmem
BUDIMPEŠTA, 12. oktobra. Vsi listi obširno komentirajo senzacionalni govor voditelja stranke malih kmetov Ti-borja Eckhardta, ki se je javno izrekel za restavracijo Habsburžanov z nadvojvodo Otonom kot kraljem. Nič manjše senzacije pa ni zbudila izjava šefa libc-ialne stranke Rassaya, ki se je takisto izrekel za legitimistični princip. V svo-
jem govoru se je ostro obrnil proti desničarskim madžarsko kljukarskim frakcijam, katerih početju da je treba napraviti energičen konec. Te desničarske frakcije (mišljeni so očjvidno križini strelci) omadežujejo zastavo sv. Štefana, dočim stojijo v pozoru pred kljukastim križem.
NAIROBI, 12. oktobra.'Številni begunci iz Abesinije so prispeli -zadnje dni v Kenyo in so bili takoj internirani v ne-
kem taborišču. To spravljajo v zvezo s Številnimi upori v zadnjem času v Abe-sitndji.
izgubili enega, ožje volitve za 5 mandatov. Levičarski republikanci so dobili 63, pridobili 19, izgubili 27, ožje volitve za 47 mandatov. Konservativci dobili 50 mandatov, pridobili 38. izgubili 9, ožje voltve 3. Francoska socialna stranka (grof. de la Rocque) pridobila tri mandate, izgubila nobenega, ožje volitve za enega. Alzaški avtonomisti pridobili 1 mandat, izgubili nobenega, ožje volitve za en mandat. Francoski narodnjaki pridobili 1 mandat, izgubili nobenega, ožje I volitve za en mandat. S Korsike še ni
poročil. Ministrski predsednik Chau-tenips ;e izjavil časnikarjem, da so nedeljske volitve v okrajne svete pokazale, da je razmerje moči med posameznimi strankami ustaljeno. Volitve so ugodno vplivale na borzo, kjer je frank v zadnjih tednih zelo popuščal. Gospodarski krogi tolmačijo izid volitev zelo ugodno, ker -se je danes francoski frank začel na borzi zopet dvigati in sicer ie funt popustil od 150.20 na 149.30. Tudi ‘dolar je nekoliko popustil.
žz lastnega tabora
Slav. narod (št. 228) poroča: »Imenovani mariborski podžupan Franc Zebot, ki je igral vodilno vlogo v demonstracijah meseca junija proti Petru Živkovi-ču, še sedaj ni odgovoril na očitanja, da je v času Živkovičevega režima zobal iz vladnih jasli, dobivajoč v določenih presledkih izdatno denarno podporo, ki je znašala tisočake. Kdor molči, priznava, pravi stari rimski pregovor. Ali ne bo mariborska JRZ zahtevala od svojega člana, da se opere tega očitka s tem, da razčiščenje te afere izroči pristojnemu činitelju — sodišču? Vse kaže •na to, da bi gospod požupan Zebot nad vse rad izročil to njemu skrajno neljubo afero pozabnosti, toda to se mu ne bo posrečilo. Zato bodo ze skrbeli prijatelji iz njegovega lastnega tabora, ki nam neprestano pošiljajo pisma s pozivom, naj Zebotove afere zaboga ne pustimo v v nemar in iz vidika.«
Mudsbni duhovi
V »Kmetskem listu« beremo v št. 40: »Mir in Mirna peč! Že dolgo razbijam in mlatim, pa ne v kakem steklenem salonu po žgancih, polenti, prati in solati, ampak v pravem s slamo kritem kmetskem skednju, v prahu, ki ga pozna samo osušen in ustrojen kmetski nos. Gotovo se boste vprašali, kje prav za prav mlatim. No, da vas ne bodo copernce poštrle, na tiho povem, da mlatim začasno na Dolenjskem okrog Mirne peči. Mirna peč je v času, ko jemo vsak dan kisle kumare, res mirna, (skoraj tako, kakor so mirni mrliči v grobeh če jih ne dvigajo hudobni duhovi. Če bi se ne slišalo razbijanje mojega cepa izpod slamnate strehe, bi se solnčile po cestah v Mirni peči lahko kače in krokodili. Da je Mirna peč mirna, ni nobeno čudo — saj živijo v nji in njeni bližnji okolici ljudje tihega ponižnega krščanskega naznanja. Čc pa vržejo proti svetlemu soncu zlato, se to spremeni v zraku in pade na objokano slovensko' zemljo spremenjeno v d .. k.«
Tempera	...
»Slov. beseda« piše v št. 37: »V zna-men;;« štetlnSe. Z zadnjo rekonstrukcijo dr. Stojadinovičeve vlade je bilo število ministrov brez portfelja v sedanji vladi zvišano na štiri. Svoj čas je bil prav ljubljanski »Slovenec« tisti, ki se je naj-besiiejše ‘boril proti vsakemu imenovanju ministrov brez portfelja. Časj se spreminjajo in še nekdo se spreminja z njimi ...«
Mesini oietie bodo zopet sklepali
Tarek, 12. oktobra, ob 20. uri: »Najboljša ideja tete Olge«. Red A.
Sreda, 13. oktobra ob 20. uri: »Revizor«. Red D.
Četrtek, 14. oktobra ob 20. uri: »Marija Stuart«. Red B.
t JOSIP SINKO :
Na dnevnem redu petkove seje občinskega sveta so med drugim sledeče zadeve:
I. Odsek: Za sprejem v članstvo so prosili: Gabrijan Alojz, Žnidarič Marjeta, Polanc Jakob, Walch Marija, Togel Al., (zagotovilo sprejema v članstvo). Nadalje so bodo obravnavale sledeče prošnje: Ing. arh. Černigoj Jaroslav, gradb. nadkomisar, napredovanje. Ing. Maister ‘Borut, gradb. komisar, napredovanje. (Lavrenčič Viktor, mestni uradnik, pro-jšnja za vštet je 2V2 vojaških let. Tumpaj j Štefka, mestna uradnica, napredovanje.
1 Makarovič Anka, mestna uradnica, na-tpredovanje. Jurkas Srečko, strojnik mestne klavnice, napredovanje. Bauman J., šolski sluga, napredovanje, Zorec Mati-za, mestni pomožni litograf, prošnja za podaljšanje bolezenskega dopusta, Planinšek Vera, mestna gradbena ofic., »prošnja za nadoknadenje stroškov. — Tumpej Štefka, mestna uradnica, proš. za povrnitev bolniških stroškov. Deutsch maun Mihael, tržni revizor v pokoju, prošnja za zvišanje pokojnine. Dabringer Ernest, strojnik mestne vodarne, napredovanje. Ustanovitev odseka za obvezno telesno vzgojo. Jandl Milan, daevni-čar, pragmatična, nastavitev. Kn. šk. stol. m mestni župn. urad, ugovor zoper predpis kanalščine. Hutter Julijana, Eva in 'Josip, ugovor zoper predpis prirastkari-':ie. Zalokar Alojzija, ugovor zoper pred-S pis prirastkarine.
; II. Odsek: Predlog proračuna mest-1 nega socijalnega skrbstva za leto 1938-j 1939. Za ubožno podporo oz. zvišanje pro ,siio: Krajnc Marija, Kačet Jožefa, Robar j Cecilija, Šnuderl Marija, Zechtl Marija; ; Malek Avgust, Rutnik Marija, Pistotnik j Elizabeta, Neureiter Marija, Hafner Tere (s;ija. — Galun Antonija, pritožba zoper 1 ukinitev redne ubožne podpore. — Koc-,bek Anion in Frančiška, sprejem v mestno oskrbništnico'. Skaza Marija in Franc, 'sprejem v mestno oskrbnišnico. Leskovar Terezija, sprejem v mestno oskrbni-šfiico. Hramus Štefan, prošnja za zviša nje vzgojnega prispevka za otroke.
III. O d s e k Zgradba carinarnice, stanovanjskih hiš za carinike in tlakovanje cest na račun posebnega kaldrmin-skega fonda mariborske mestne občine. Odobritev načrtov in finansiranja. Tuj-'skoprometna zveza v Mariboru, odstranitev kostanjev pred gradom. — Ješov-| mik Marija, posekanje kostanjev pred ;njeno hišo v Gosposvetski ulici..
IV. Odsek:	Pravilnik	o finančnem
poslovanju mariborske mestne občine. •— Računski zaključek mariborske mestne občine za letol936. — Zgradba carinarnice, stanovanjskih hiš za carinike in I tlakovanje cest na račun posebnega kal-drminskega fonda mariborske mestne občine, odobritev načrtov in finansiranja. — Grad, kredit za ureditev zunanjosti. — Menjava vojašnic; prevzem Dravske vojašnice, skladišča Eiinspilerjeva ul.
7. in carinskih skladišč. — Ureditev Glavnega trga. Odobritev stroškov in kritja. — Kanalizacija Gosposvetske ulice (med Vrtno in Vilharjevo ulico). — Cestni kanal v Slovenski, Gospejni in Orožnovi ulici. — Umetniški klub v Mariboru, prošnja za podporo. — Horvat Jakob in Ivanka, nakup parcele št. 169-9 k. o. Sv. Magdalena. — Kos Matija in Barbara, nakup parcele št. 168-10 k. o. Sv. Magdalena. — Riha Josip, kleparski mojster, prošnja za znižanje prirastkarine. Ljudska tiskarna, prošnja za polovično znižanje predpisa za hodnik in za odpis zamudnih obresti in opominskih stroškov ter za mesečne obroke. — Lene
Alojz, prošnja za odpis stroškov za napravo hodnikov. — Senica Antonija, pr° šnja za odpis trošarinske kazni.
V. Odsek: Mencinger Zofija, prošnja za podelitev dovolila za obrt gostilne^ na Pristanu št. 1. — Črešnar Adam, prošnja za podelitev dovolila za obrt bufeta na Aleksandrovi c. 47. — Uhler Ljudevit, prošnja za podelitev dovolila za bufet na Aleksandrovi cesti št. 13. — Roser Jul1' jana, prošnja za podelitev dovolila za obrt ljudske kuhinje na Meljski c. št. 76.
Mestna podjetja: Službena pogodba za pogodbene nameščence Mestnih podjetij' — Tekoče zadeve Mestnih podjetij.
jpesntšk® stovlce
Lepo in prijetno je bilo pri nas v nedeljo 10. t. m. Naši pesniški gasilci slovijo po svoji vnetosti in neumorni delavnosti. Prizadevno zbirajo sredstva, da izpopolnijo svoj gasilski inventar in da se uvrstijo na ta način med najstrum-nejše. najbolj disciplinirane in tehnično najbolj izvežbane gasilske edinice v naši ožji domovini, čast in priznanje za te vidne uspehe vztrajnega dela za blagor bližnjega pa gre agilnemu odboru naše požarne brambe z velezaslužnim, neutrudno delavnim, vsesplošno priljubljenim kulturnim in društvenim delavcem ter voditeljem obmejnega gasilstva g. Srečkom Krajncem na čelu. V nedeljo smo imeli lepo uspelo tombolo, katere čisti dobiček je šel za človekoljubne namene, ki jih zasleduje gasilska organizacija. Nešteto lepih dobitkov (moška obleka, 'drva, sodček vina, moško kolo, žensko kolo, prešiček itd.) je obradovalo iskalce sreče, prav posebno naključje sreče pa je doletelo malo Ingioo Krajnčevo, ki ji je žreb odločil no;vo žensko kolo. Ob zanosnih, blagodonečih zvokih mariborske gasilske godbe se je razvila prijetna, toplo razgibana družabnost, ki je združila mlado in staro v neprisiljenem, prijetnem razvedrilu in prijateljskem razpoloženju. K temu prazniku pesniškega gasilstva so prihiteli tudi predstavniki gasilske organizacije skoro vseh sosednjih edinic, močna skupina je prispela iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah, pa tudi iz Maribora, Hoč, Skok, Slivnice, Slov. Bistrice in drugod so prihiteli številni ljubitelji naše Pesnice. Imenitno in brezhibno pa je bilo tudi poskrbljeno za izdatno ublaževanje potreb grla in želodca. Vse je bilo v vzornem redu b najlepšem razpoloženju, vsepovsod pa se je čutila vodeča skrbna roka ljubeznive ge. Krajnčeve. Dež je sicer nekoliko prekrižal račune naših vrlih, strumnih pesniških gasilcev, vendarle pa je beležiti zadovoljiv moralni in tudi materialni uspeh nedeljskih prireditev.
Sicer ui iz Pesnice nič kaj takega poročati, kar bi posebno zanimalo. Upamo le, da bo sedaj s sadnim izvozom nekoliko bolje in da bodo prišli seda) tudi obmejni sadjarji na svoj račun, saj je sadje skoro edini vir dohodkov. Dr*1' gokrat pa se bomu, gospod urednik, ko se bo kaj posebnega pripetilo, zopet ogla* sili.	—t—
P&jske Atevke
Ptujska gasilska četa je v nedeljo pod vodstvom oz. pod poveljstvom poveljnika g. Breznika priredila zaključno gasilsko vajo. Navzoči zastopniki in me' ščani so bili z delovanjem gasilcev zadovoljni ter lahko rečemo, da je naša. četa za vsak resni slučaj zelo dobro iz* vežbana. Po končani vaji pa se je vs~ gasilstvo zbralo, nakar se je vršila defi-lacija. Po vrnitvi v gasilski dom je članstvo nastopilo na dvorišču in so bili »iecj drugim navzoči dr. Matej Senčar, šolski nadzornik v p. g. Josip Gorjup in dr. Šalamun. Župni starešina je imel pohvalni govor, nakar je bilo odlikovanje zaslužnih gasilcev. Za 50Ietno službovanje 50 dobili zlato kolajno z dvema palmovima vejicama Steudte Ivan, Kodba Andrej in Dasch Ernst. Za 401etno službovanje zlato kolajno z dvema palmovima vejicama Persil Matija. Za 301etno službovanje zlato kolajno z eno palmovo vejico Omulec Ivan starejši, Nekola Konrad, Pichler Jurij, Zamuda Mihael, Menih Ferdinand, Horvat Ignac, Vauda Josip. Vaupotič Konrad, Trebše Franc, Milošič Fric. Za 151etoo službovanje srebrno kolajno: Kodella Viktor, Cundre Jernej, Zamuda Alojz, Omulec Ivan ml., Kuhar Anton, Hojker Franc, za' lOletno službovanje bronasto kolajno:	Musek	Ljudevit,
Berlič Alojz, Merc Ivan, Brunčič Simon. Rojker Adalbert, Sommer Konrad, Pfeifer Andrej in Damisch Ervvin. Po izvršenem odlikovanju je gasilska godba zaigrala državno himno, s čemer je bil svečani del koečan. Popoldne je bila lepo uspela odhodnica za poveljnika.
Darujte za azilni sklad PTU
Mo/f sporolffli
{Sličice iz slovenskih narodnih borb pred in med vojfto).
L. 1884. sem v občinskem odboru predlagal, naj se ,iogozdi pašnik »Dolnji gaj«, ki je meril 56 oralov in na katerem je 25 hiš svojo živino paslo. Po letu živina ni imela paše in ne vode blizu. Svet bi se naj po mojem načrtu parceliral in dal domačinom na tri leta v zakup, potem pa bi še naj preorana zemlja pogozdila. Sklep " ljudstvo hudo razburil in nakopal sem si sovraštvo. Vendar drugih posledic ni bilo, le mene so pri prihodnjih občinskih volitvah iz odbora iztisnili. Pa sovraštvo se poleglo, ljudje so . uvideli, da donaša gaj ne samo ■jim, ampak tudi občini lep dohodek, in nihče več ni v.slil na pogozdenje. Zemlja donaša revnejšim kruha ' i krme za živino, ker je pri nas pomanjkanje travnikov. To je napotilo obč. odbor, da je 1. 1901. odstopil del ;aja deželnemu odboru za poskuševališče. Zato pa je dal deželni odbor občini za ostali del brezplačno travniško semenje, in travniki sedaj' tam dobro uspevajo.
*
L. 1886. smo ustanovili gasilno društvo. Bilo je več let pri štajerski deželni gasilni zvezi, ki ga je .pa 1. 1902. •»uradi slovenskega poveljevanja izključila.
L. 1887. je bila ustanovljena prva središka godb;} pod vodstvom nadučitelja Ungerja, 1. 1889. pa Skupna obrtna zadruga.
*
L. 1881. smo priredili Štefan Modrinjakovo slavnost, ki pa nam jo je skazilo slabo vreme.
Po tej smo 1. 1888. obhajali štiristoletnico obnove tržnih pravic. Za 26. avgusta ob 3. uri so napovedali Varaždinci svoj prihod na slavnost. Varaždinsko godbo, pevsko društvo »Vila« in »Radničko pevsko društvo Vijenac« iz Varaždina bi po sklepu slavnostnega odbora morali na meji pozdraviti. Za pozdrav določeni odbor se je peljal proti meji. Toda konja enega voza sta se splašila, potrgala vajeti in divjala z nami naprej. K sreči ni bilo druge nezgode, le vozovi so se polomili in mi smo se oblatili. Pri prvi hiši v trgu so nas okrtačili in pred trgom sem potem pozdravil došle brate Hrvate in društva. Slavnost na Tratah se je imenitno obnesla, ljudstva je bdo osem do deset tisoč.
Narodno zavest je v okrajti začel buditi notar dr. Ivan Geršak, prišedši v Ormož 1. 1871. S sestanki po okraju je pridobival merodajne može, ustanavljal društva itd. Radovoijno smo ga podpirali in 1. 1884. izvolili za načelnika okrajnega zastopa. Saj je bila njegova zasluga, da je zastop prišel v narodne roke. Vsa čast temu narodnemu buditelju, ki ni štedil ne stroškov ne časa v dosego narodnih ciljev. Narodna zavest v okraju se ie lepo razvijata in dr. Geršaka smo tako rekoč na rokah nosili, bili bi šli z njm čez drn in strm
Sčasoma pa si je skušal mož zasigurati nadvlado v okraju s tem, da je zgornjemu delu okraja vse potrebno in nepotrebno dovolil, ker je bila večina volilceV v zgornjem delu okraja, spodnji del pa mu je postal pastorka. V celi dobi načelovanja dr. Geršaka do 1. 1899. je okrajni zastop spodnjemu delu okraja edino 4 km dolgo cesto Središče—Preseka dovolil, a še to pod pogojem, da je morala občina Središče, češ da je bogata, nositi tretjino stroškov. Brez vsakršnega sklepa okr. zastopa je dal dr. Geršak urediti cesto k novi bolnišnici nemškega viteškega reda v Ormožu, je dal napraviti pešpot k ormoškemu kolodvoru, delale so^ se nove ceste in podpirale občinske ceste v zgornjem okraju, spodnji del pa vzlic prošnjam ni dobil nič.^ Ko je 1. 1888. izšla naredba za ustanovitev zdravniških okrožij, smo se potegovali tudi za okrožje Središče m utemeljevali prošnjo s tem, da je Središče s širno okolico že od pamtiveka imelo zdravnika itd. A v seji okr. zastopa je dr. Geršak naše razloge pobijal, trdeč, ce sc okrožje v Središču ustanovi, je drugi narodni zdravnik v Ormožu nemogoč, Središčani in okoličani pa imajo večinoma konje in se lahko vozijo po zdravnika v Ormož. Tudi se lahko bogati trg Središče, ki je brez doklad, z zdravnikom v Ormožu dogovori, da obis e ceneje zaračuna, če mu trška občina prispeva primern letni znesek k plači. Te opazke so nas tako razburi e, da smo zapustili dvorano, zastop pa je bil po I’asen odhodu nesklepčen. Končno je dr. Geršak uvidel, da n popustimo, in okrožje se nam je dovolilo.
V Marrboru, dne 12. X. 1937.
Mariborski »Večerni k« Jutra
BamiaaMgBBaeffiEs:
Gospodarska ekspanzija Nemčije na
Balkanu. Po nemških statističnih podatkih je bila kolitična jugoslovensko-nem-ske zunanje trgovine v prvih sedmih letih 1937 skoro prav tako velika kakor v vsem letu 1936. Letos znaša trgovska bilanca Nemčije napram Jugoslaviji 3 milijone mark primanjkljaja, dočim je zna šal primanjkljaj v 1936 1. 24 milijonov mark. Izvoz in uvoz Nemčije v Jugoslavijo je znašal 1934 1. 67 milijonov mark, leta 1935 že 98 milijonov mark, 1936 1. 153 milijonov mark, v prvih sedmih mesecih leta 1937 pa 137 milijonov mark. Zunanja trgovina Nemčije v Grčijo in Bolgarijo, ki je bila doslej precej pasivna. se je. v prvih sedmih mesecih letošnjega leta znatno zboljšala v korist Nemčije in je zunanja trgovina Nemčije z Grčijo aktivna za 4 milijone mark, z Bolgarijo pa s 7 miliaoni mark. Kar se uče Romunije, je bila trgovska bilanca Nemčije že lani aktivna, in sicer so znašala aktiva 11 milijonov mark. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta pa je zunanja trgovina Nemčije z Romunijo pasivna in sicer znaša primanjkljaj 51 mili-ponov mark. Nemška, zunanja trgovina. ln sicer uvoz in izvoz je znašal v preteklem letu z raznimi balkanskimi državami 586 milijonov mark, v prvih sedlih mesecih letošnjega leta, pa 481 milijonov mark in bo verjetno 'dosegla Vsoto okoli 700 milijonov mark.
Potrjena poravnava. Okrožno sodišče v Mariboru je potrdilo prisilno poravnajo med dolžnikom Slavkom Markovičem, trgovcem s kovinskimi izdelki v Mariboru, Gosposka ulica 40, in njegovim; upniki.
V trgovinski register se je vpisala tvrdka Hacker in drug, družba z o. z. v Mariboru. 'Obratni predmet je izdelava, Prodaja in nakup galanterijskega blaga Vsake vrste. Osnovna glavnica znaša 100.000 dinarjev. Poslovodja je dr. Krištof Cazalura, industrijec v Mariboru.
Na občnem zboru Zveze slovenskih zadrug v Celju se je preteklo nedeljo Poklonilo jugoslovensko zadružništvo spominu očeta našega zadružništva Mihu Mošnjaku. Pri volitvah načelstva je bil izvoljen naslednji odbor: Ivan Pipan, Predsednik, dr. Drago Marušič, podpredsednik, člani gg. dr. Leopold Boštjančič, odvetnik v Mariboru, Matija Goričar, župan in posestnik v Mozirju, dr. Milan Gorišek, odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., Milan Mravlje, narodni poslanec in Posestnik v Ljubljani, Stanko Lenarčič, narodni poslanec in posestnik v Novi vasi pri Rakeku, dr. Josip Komljanec, gimnazijski ravnatelj v pok. ih posestnik
V	Ptuju, ter dr. Josip Zdolšek, odvetnik tli posestnik v Brežicah. Pri nadomestnih volitvah za nadzorstvo pa je bil izvoljen za predsednika Hinko Sutner, šolski nadzornik v p. v Ljubljani, kot član ha Vilko Senica, posestnik v Žalcu.
Zopet gredo naša jabolka v Nemčijo. 2 včerajšnjim dnem se je, kakor poroča današnje »Jutro«, prekinil zastoj v izvodu jabolk, ki je nastal od 16. septembra ki je odslej neprekinjeno trajal. Upati ie, da bodo naši izvozniki vsaj delno Nadoknadili izpadek, saj je bilo letos doslej izvoženih komaj 450 vagonov nabrani 1800 vagonom v pretekli izvozni .sezoni. Tudi upajo maši obmejni sadni ^vozniki, da bo mogoče izvoziti precejanji kontingent sadja v južne dele naše hržave, kjer je letos slaba sadna letina bi od koder prihajajo sedaj v Maribor l!! obmejno ozemlje številni agentje, ki Nakupujejo velike količine jabolk za nekatere večje tvrdke v južnih delih naše države. Letošnja jabolka, ki se izločujejo vd izvoza, so kvalitetno precej boljša kakor povprečno kvalitetna jabolka v Pretekli izvozni sezoni.
Nova tekstilna tvornica se bo gradila v Petrovgradu. Nova tkalnica bo zapo-sl|la 600 delavcev.
^ Naraščanje draginje. Indeks cen v tr-*0vhii na debelo se je od julija do avgu-sja dvignil za 1.6 točke na 75.3% točk j 9-6 enako 100). V primeri z lanskim le-°m. ko je znašal indeks v avgustu 66 Ca vidimo povečanje za 14%, v pri-leri z letom 1934., ko je znašal indeks ^.Nvgustu le 61.1 točk, pa vidimo poveča-Ae 23%. Tako se je naš nivo trgovin-j . nen na debelo v zadnjih treh letih ‘gnil 2a skoro eno četrtino.
jmm
Odličen gost v mariborskem Ro>taryj-skem klubu. Snočnjega sestanka mariborskih rotarcev se je udeležil tudi direktor centralne uprave svetovne notarske organizacije v Čikagu, in bivši go-vernor nemško-avstrijskega rotarskega distrikta, generalni intendant dunajskih drž. gledališč v p. Franc Schneider-hahn iz Solnograda, ki je eden najbolj znanih in idSalnih pobornikov rotarske ideje v Evropi. Odlični gost, ki je v Mariboru prenočil, je danes nadaljeval svojo pot v Zagreb, kejr bo prisostvoval letošnjemu sestanku takozvanega evropskega rotarskega posvetovalnega odbora, ki bo od 13. do 16. t. m. Na snočnjem sestanku mariborskih rotarcev je imel znani avstrijski gospodarski strokovnjak veleposestnik inž. Verner Dietz-s c ho Id (Gradec) velezanimivo in poučno predavanje o razvoju povojnega poljedelstva v Avstriji. Predavatelja je spremljalo 11 članov graškega Rotarij-skeiga kluba s predsednikom inž. Sattlerjem na čelu. Po izčrpnem predavanju se je razvila živahna debata, v katero je poseglo več gospodarstvenikov, med drugim naš znani kmetijski strokovnjak dr. Kovačič, ki se je kot gost udeležil včerajšnjega sestanka naših rotarcev.
Iz sodne službe. Premeščen je k sres-keinu sodišču v Krškem dr. Ivo Dougan, sodnik pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu, za sodnika 7. pol. skup. pri Sv. Lenartu pa je imenovan Franc Vogrinc, sodni pripravnik v 8. pol. skup., doslej pri okrožnem sodišču v Novem Sadu.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Menjaje oblačno, padec temperature, ponekod viharno, severni vetrovi.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva in Savostova lekarna.
Iz carinske službe. Carinski kontrolor Dolfe Rijavec je od mariborske glavne carinarnice premeščen v Št. Ilj za vodjo tamošnje obmejne carinarnice.
Stach in Zielbauer od 16. oktobra v Veliki kavarni.
Mariborsko matično sokolsko društvo obvešča svoje članstvo, da je umrl njegov član, zvest in neomajen Sokol br. Turk Alojz, železničar v pokoju. Pozivamo vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži njegovega pogreba v torek dne 12. t. m. ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Udeležba v civilu z znakom. Zdravo!
Diplomiral je na univerzi v Zagrebu za inženjerja agronomije Mariborčan Šiško Mirlco. čestitamo!
Matere in očetje! Pri vzgoji in negi vaših otrok vam bo najboljši svetovalec mesečnik »Roditeljski list«. Celoletna naročnina je 24.— din. Naročite ga pri Pedagoški centrali v Mariboru.
Česky klub. Društvena knjižnica v Narodnem domu je izpopolnjena z novimi knjigami in jo zopet odprta vsako nedeljo od pol 11. do pol 12. ure dopoi-dne. Pozivamo članstvo, da sc knjižnice v kar največji meri poslužuje. Odbor.
»Nanosov« latnik je že obložen z grozdjem in samo čaka spretnih tatov. Županov latnik pa čuva Martin Krpan sam s svojo »Nino«. Pridite 16. oktobra ob 20. uri v Narodni dom im si ga oglejte! .
Čas žrebanja se bliža. Bančna poslovalnica Bezjak v Mariboru prosi stranke, katerim je poslala srečke, da jih, ker se bliža čas žrebanja, takoj vplačajo ali pa vrnejo, da jih lajiko naprej proda.
Brivski pomočniki; Priredil se bo tečaj za železno in vodno ondulacijo. Prijavite se v torek 12. oktobra ob 20. uri v Delavski zbornici.
Esperantsko društvo v Mariboru priredi 4-mesečni tečaj po dve uri tedensko. Šolnina za ves tečaj Din 80.—. Prvi sestanek bo v torek 19. oktobra ob 20. uri v Cankarjevi šoli (vhod iz Razlagove ulice) II. nadstr. vrata 42.
Svetovnoznani »Salzburger Mozart-Ouartett« iz Solnograda gostuje v Mariboru. Koncerti »Glasbene Matice« bodo nudili v tekoči sezoni tukajšnjemu koncertnemu občinstvu izredno izbran umetniški užitek. Uvodoma se bo predstavil koncertni publiki »Salzburgcr Mozart-Ouartett« iz Solnograda, kj dela vso čast
svojemu slovesnemu imenu in ki zastopa najboljše avstrijske muzikalne tradicije. »Salzburger Mozart-Ouartett« se v očigled svojim bogatim prednostim brez dvomno lahko postavi med največje priznane kvartete. Njegovo gostovanje v Mariboru, ki bo priključeno njegovi turneji po Jugoslaviji, se vrši v sredo dne 20. t. m. ob 20. uri zvečer v veliki kazinski dvorani. Pripomnimo, da je ravnateljstvo tuk. »Putnika« iz prijaznosti prevzelo predprodajo kart za vse koncerte »Glasbene Matice« in se mu društveno vodstvo tem potom najiskrenejše zahvaljuje. Predprodaja vstopnic za koncert imenovanega kvarteta se začne dne 13, t. m. pri »Putniku«.
V	nedeljo v Slovenske gorice s Put-nikovim modernim avtokarom. Obiskati bomo Št. Ilj, Apače, Gor. Radgono, Slatino Radenci, Kapelo, Sv. Trojico, Sv. Lenart. Vožnja, kosilo -na Kapeli Din 75. Prijavite se takoj pri »Putniku«.
Iz glasbeno-kulturnega življenja Maribora. Koncertni biro »Glasbene Matice« v Mariboru si je za predstoiečo koncertno sezono 1937/38 nadel veliko nalogo, dvigniti in poživeti naše glasbeno kulturno življenje. V program predstoječih koncertov je vzel tudi nastope velikih internacionalnih umetnikov, katerih koncerti bi za Maribor pomenili veliko kulturno pridobitev. V dosego tega namena je bilo predvsem najvažnejše vprašanje osebnosti, ki bi bila sposobna, to idejo uresničiti v obče zadovoljstvo naše koncertne publike. Vsled tega je koncertni biro »Glasbene Matice« sklenil, zaprositi za sodelovanje v svrho dosege tega cilja go. Faniko Brandl, našo zinano umetnico na vijolini, ki se je temu pozivu tudi ljubeznivo odzvala kljub temu, da je s tem prevzela nase veliko požrtvovalno delo in ogromno odgovornost. Ga. Fanika Brandl, ki spada danes med naše najprominentnejše umetnike, si je kot taka pridobila sloves tudi v inozemstvu m nam nudi popolno garancijo, da se bo s temi koncerti, ki bodo nekako dopolnilo našim domačim koncertom, dvignilo naše mesto na nivo velikomestnega koncertnega življenja.
Zadnjič letos se nudi priložnost obiska Maria-Žell s Putnikovim avtokarom od 16.—17. oktobra. Vožnja in vizum le Din 200.—. Prijavite se čim prej, dokler so še mesta na razpolago par Putniku, Maribor, Celje, Ptuj.
Uredništvo in uprava »Večernika« in tuk. podružnice »Jutra« imata odslej samo telefonsko številko 24-55 (ne več 24-40).
MSK »Pohorje« v Mariboru ima dne
26. oktobra t. 1. ob 20. uri v hotelu »Mariborski dvor« izredni občni zbor, nakar se članstvo opozarja in vabi.
Potovanje v Pariz. Odbor francoskega krožka opozarja člane in prijatelje društva na zadnje potovanje v Pariz, ki ga bo priredil »Putnik« dne 28. t. m. Trajalo bo pet dni in obsegalo ogled Pariza, razstave in Versailles-a. Cena je 1600 dinarjev. Če se udeleži tega potovanja primerno število članov in prijateljev francoskih krožkov, bodo tvorili posebno skupino in pariško društvo prijateljev Jugoslavije bo priredilo lep sprejem. Prijave naj se nemudoma naslove na francoski krožek v Mariboru.
Francoski tečaj. Kakor prejšnja leta, se bo priredil tudi letos v francoskem krožku tečaj prof. F. Gasparina za one, ki želijo poglobiti svoje znanje francoščine posebno glede pravilnosti v besedi in pismu. Ta tečaj bo ob petkih od 17-15—18.15 v čitalnici, Gregorčičeva ul. 4/1, pouk se bo začel v petek 15. tega meseca.
Protituborkulozna liga v Mariboru vabi svoje odbornike, člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže pogreba nenadno umrlega dolgoletnega predsednika g. dr. Marka Ipavcfi, ki bo v sredo 13. t. m. ob 16. uri na Pobrežju.
»Najboljša ideja tete Olge« se vpri-zori drevi za abonma B. Slično kakor prva Preradovičeva komedija »Se li razumemo« pred leti, je ugajala tudi ta njegova nc /ost, ki je polna finega humorja, na letošnji premieri. Zlasti je uspela kreacija Kraljeve v naslovni vlogi tete Olge.
Stran 3.
K‘no »Union«. »Grad Vogeldd«, veie-film krasne vsebine, naravnih posnetkov. Carola Hdhn, Hans Stihve.
Prisrčno komemoracijo za kraljem Mučenikom so imeli v soboto zvečer pri Furlanu pobreški Sokoli, strelci in pazniki. Toplo občutene so bile spominske besede, ki jih je v lepo okrašeni dvorani spregovoril zaslužni podpredsednik Strelske družine na Pobrežju poveljnik paz-niškoga osebja tukajšnje moške kaznilnice g. D jur o Sudjukovič, ki je poveličeval lik' blagopokojnega kralja Ujedinitelja. Z vzklikom »Slava« so navzoči počastili spomin nepozabnega, ljubljenega kralja, čigar sliko v dvorani je ovijala črnina, bleščeča se v svitu dveh velikih sveč. Sledila sta zanosna spominska govora predsednika udruženja paznikov Ivana Meška in paznika E d-varda Str Tiča, ki sta) v jedrnatih izvajanjih navduševala prisotne k izpolnjevanju oporoke kralja Ujedinitelja »Čuvajte Jugoslavijo«. Tako so se tudi naši vrli pazniki, skupno s pobreškimi Sokoli in člani tamojšnje Strelske družine, pieteto poklonili duhu velkega kralja. Ta duh naj nas vse navdaja in prepaja. -n-
ESperantsko društvo v Mariboru bo. kakor smo izvedeli, priredilo letos poseben tečaj za interesente s srednješolsko maturo. S tem bo omogočeno, seznaniti se 9 celotnim problemom, to je z zgodovinskim ra-vojem jn organizacijo gibanja, pregledom časopisja in literature, sedanjim stanjem glede na šolstvo, trgovino, promet itd. Posvetite zimske mesece in žrtvujte nekaj ur po-kretu, ki ga priporočajo med drugim odlični državniki (Herriot, Gorkij, Richet Itd.). Omogočeno bo tu vsakomur, da pristopi k esperantskemu tečaju in zapustil ga bo v spoznanju, da pomeni esperanto silno važno razdobje v kulturni in> socialni zgodovini človeštva.
Vso so našli. Poročali smo, da je bil nedavno pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča obsojen 271etnl J. Štefančič radi tatvin, ki jih je izvršil letos meseca maja v Singerjevo prodajalno na Glavnem trgu na 2 in pol leta rohije. Štefančič je pri razpravi trdovratno tajil, da bi bil on storilec, in to kljub temu, da so mu vlom dokazali. Var-uostni organi pa kljub prizadevanju niso mogli izslediti plena (ročni šivalni stroj in druge predmete v skupni vrednosti okoli 8000 dinarjev). Sedaj pa je tudi ta zadeva popolnoma razčiščena. V občinskem uradu v Studencih 90 namreč včeraj odprli kovčeg, ki ga je tamkaj deponirala neka strainka, pri kateri je svoj-čas stanoval Štefančič, ne da bi o tem oblastva vedela. V kovčegu so bili skoro vsi ukradeni predmeti in sicer rečni šivalni stroj, razne igle itd., ki so jih sedaj lastniku vrnili.
Žena ubila svojega moža. V Marini vasi pri Žetalah se je pripetil krvav dogodek. Zakonca Anton in Marija Mohorko sta se sicer dobro razumela, ker pa sta bila oba udana alkoholu, je bil poslednji vzrok njunih stalnih prepirov. Nedavno sta se napila vrelega šmarničnega mošta. V prepiru je Mohorkova pograbila žepni nož in ga zasadila možu v srce. Ko so hčerke prihitele v hišo, je zabodeni mož že izdihniI. Na lice mesta prispeli orožniki so Marijo Mohorkovo aretirali in jo po zaslišanju oddali v zapore celjskega okrožnega sodišča. Mohorkova priznava dejanje, pač pa trdi, da je dogodek posledica neznosnih zakonskih razmer.
Mariborski gasilci so tudi odlični no. gomotaši. O tem smo se že neštetokrat prepričali. V nedeljo pa so naši vrli gasilci na zelenem polju zopet želi lep uspeh in sicer v Slovenskih Konjicah, kjer so porazili SK Konjice z visokim rezultatom 8:2 (5:0). Kakor smo izvedeli. bodo v kratkem mariborski gasilci nastopili tudi v Mariboru, ob kateri priliki bomo priobčili izčrpno ponečio o kvaliteti enajsterice mariborske gasilske čete.
Iz šahovskih vrst. V sredo 13. t. m. ob 8. uri zvečer priredi Mariborski šahovski klub v kavarni »Central« brzotur-nir za prvenstvo meseca oktobra ter poziva igralce, da se turnirja udeleže v čim večjem številu. Isti večer kakor tudi še v nedeljo 17. t, m. dopoldne se spreje-
Stran r4.
Mariborski »Večerni k«
Jutra
tiskTam
V Mariboru,
nEEBT-aricsa;
dne 12. X. 1937.
j^EfjiTrassESa
Zadnje Megamne vesti
©r. $to§adinovii v Parizu
Podaljšanje prijatelfske pogodbe s Francijo
PARIZ, \J. oktobra. ,W'nistrskj predsednik dr. Stojadinovič je danes dopoldne prispel v Pariz, kjer so mu priredili svečan sprejem. Op°ldne je bil dr. Stojadinovič gost zunanjega ministra DeJbo-sa, Dr. Stojadinoviča bo jutri sprejel pre-zkIz- it republike Lebrun. Svečani podpis dogovora o podaljšanju prijateljske pogodbe iz leta 1927 za nadaljnjih oet let bo jutri v sredo.
BENETKE, 12. oktobra. Na svojem potovanju v Pariz je prispel semkaj predsednik vlade dr. Stojadinovič v spremstvu kabinetnega šefa dr. Protiča, tajnika Nenadoviča '-n jugosiovenskega voja-
škega atašeja v Parizu generala G lisica. Na kolodvoru so pozdravili dr. Stoja-dinoviča prefekt in višje uradništvo. V Benetkah je stopil v vlak šef protokola v italijanskem zunanjem ministrstvu Cit-tadini, ki je spremljal jugosiovenskega ministrskega predsednika do švicarske meje.
_ MILAN, 12. oktobra. Jugoslovenski ministrski predsednik dr. Stojadinovič je prispel sinoči ob 19. na tukajšnji kolodvor, kjer so ga pozdravili prefekt, nadalje jugoslovenski generalni konzul Ra-šič, konzul M'šič in trgovinski ataše Filipič.
Volitve v Rusiji
^ARIZ, 12. oktobra. Havas poroča iz Moskve: Osredni izvršni odbor sovj. republike je imenoval komisijo za volitev vrhovnega sveta sovjetske Rusije, in sicer na podlagi člbnov 21, 23 in 24 volilnega zakona, Odbor centralne eksekuti-lve je nadalje sklenil, da se bodo volitve v vrhovni svet vršile v 569 volilnih okrožjih, v pokrajinske svete pa v 546 okrožjih.
Companys pojde . ..
PARIZ, 12. oktobra. Po poročilih iz Vafencije je podaj prezident CoinpanyS sir.oči zastopnikom časopisja izjavo, da poteče v mesecu novembru doba njegovega prez'dentstva. Companys nikakor ni več voljan opravljati ta težaven posel še nadalje in mora to mesto prevzet; druga primerna osebnost.
Poslanik Hristič v Rimu
RIM, 12. oktobra. Jugoslovanski poslanik pri Kvirinalu Hristič je danes predpoldne dospel v Rim. Na kolodvora sta ga pozdravila odpravnik posK>v Poljanski in vatikanski poslanik Miroševič ter osebje obeh poslaništev kakor tudi zastopnik zunanjega ministrstva.
majo v kavarni »Central« prijave za splošni klubski turnir, ki se bo pričel koncem tega meseca.
Kai Mariborčani izgubljajo. Seznam v mesecu sept. 1937 pri predstojništvu
mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov vsebuje: l robec z 20 din, 1 aktovka, 1 par očal, 1 denarnica z 10 din, 1 petelin, 1 ročna torbica, 1 denarnica z 12 din, 1 denarnica z 21 din, 1 ženski svilen dežnik, 1 denarnica z 73 din, 1 črna volnena jopica, 1 črn ženski dežnik, 1 knjiga, 1 ročno delo, 1 denarnica z 9 din, I ženska ročna torbica, 1 ženska nikelimsta zapestna ura, 2 dvokolesna krmila, 1 denarnica z raznimi listinami, 1 ženski plašč in 1 ženski dežnik.
Go-ri! V Zgornjih Hočah je vpepelil ogenj gospodarsko poslopje posestnika Franca Pregla, la trpi radi požara nad 35.000 dinarjev škode. Ogenj je podtaknila zlobna roka in so orožniki aretirali neko lTJetno Ivano F., ki je osumljena požiga.
Smrt v valovih Drave. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je Drava naplavila moško truplo, v katerem so spoznali 55-letnega Petra Razbonnika iz Vurmata pri Selnici ob Dravi. Razbornika so pogrešali že od 34. septembra t. 1. in ker ni bilo na truplu nikakih sledov nasilne smrti, domnevajo, da je sam napravil konec življenju.
Razburljiv dogodek s>e je pripetil danes ponoči v neki gostilni v Tattenba-chovi ulici. Neki vinjeni moški je okoli polnoči nenadoma izvlekel iz žepa žepni nož ter si prerezal žile na levi roki v zapestju. Poklicali so mariborske reševalce. ki so moškega, nekega 32 letnega F. S., odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer so mu rešili življenje.
50 ur po smrti še živel. Nedeljski »Slovenec« .ie prinesel v senzacionalni obliki vest o smrti I4letnega Franca Korparja, ki ga je zalotil pri poskusu tatvine kokoši Ertlov hlapec na Pobrežju. Sedaj se je pa izkazalo, da je Korper umrl šele davi in je tako živel še najmanj 50 ur po že objavljeni smrti...
Nož si je zasadila v prsa 241etna Olga K., ki jo je imela tuk. policija zaprto v zaporih. Dejanje je oeividno izvršila iz obupa ter v samomorilnem namenu. V noči so jo prepeljali iz zaporov v bolnišnico in je njeno zdravstveno stanje izven vsake nevarnosti.
Kaznovana malomarnost. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je včeraj vršil epilog tragičnega dogodka, ki se je pripetil dne 25. junija t. 1. na Pohorski cesti 4, ko je 3 in pol letna Hedviga Smoletova padla v lonec vrelega kropa in je nesrečni otrok nekaj dmi zatem podlegel na posledicah smrtonosnih opeklin. Državno tožilstvo je radi tega obtožilo otrokovo mater, 251etno tkalko Marijo 'Smoletovo radi malomarnega nadziranja
otroka. Obsojena je bila na 10 dni zapora, pogojno za 1 leto.
Podvigi tatinske služkinje. Mali kazenska senat mariborskega okrožnega ^sodišča je včeraj obsodil 271etno služkinjo Jero K. na 4 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 4 let. ker je letos meseca julija ukradla svoji gospodarici Ivanki Račičevi v Zgornjem Radvanju 30 namiznih prtov, razinc jestvine in druge predmete v skupni vrednosti okoli 7000 dinarjev.
 ....................... muuiDna
PMitma oho^e
Predsednik vlade dr. Stojadinovič ie
odpotoval v Pariz. Zastopa ga notranji minister dr. Korošec.
19 :26. Pri volitvah za kmetijsko zbornico v paračmskem svetu je dobila lista JRZ 19 glasov. 26 volilcev se je vzdržalo glasovanja. Lista združene opozicije je bila prvotno zavrnjena.
Za novega podbana v Sarajevu je imenovan Mihael Krečkovič.
Razno
noCni lokal
dolgoletui, oddam s kompletnim inventarjem. Lokal opuščam radi prevzema drugega opravila. Hitre ponudbe na Hegeduš, Čakovec. 5778
KRANJSKE KLOBASE
zopet dnevno sveže na zalogi A. Anderle, Gosposka 20 5757
Sobo odda
PRAZNO SOBO
oddam pri igrišču Rapid, št. 50, Studenci.	5770
SOBO
opremljeno, z uporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu. Naslov v upravi. 5765
Oddam zračno
OPREMLJENO SOBO
v I nadstropju. Vojašniški trg 2.	5764
Stanovanje
SOBO IN KUHINJO
oddam. Pobrežje. Aleksandro va 20.	5784
Oddam v najem 1. novembra TRISOBNO STANOVANJE 1000 Din. Naslov v upravi »Večernika«.	5614
Stanovanje išče
SOBO IN KUHINJO
za dve odrasli osebi v Mariboru iščem. Naslov v upravi »Večernika«.	5783
Službo dobi
IŠČEM ČEVLJARSKEGA
POMOČNIKA
(oško Tkauc, Ceršak, Št. Il< v sl. g.	5785
PRIKROJEVALKO
in čevljarskega pomočnika sprejme J- Orosel. Pekre pri Mariboru.	5774
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
iščem, zmožen mora biti samostojno voditi trgovino. Več osebno ali pismeno. Rupnik, Bresternica, trgovina' mešanega blaga.	5772
Pridno, mlajšo
SLUŽKINJO sprejmem za pomoč v kuhi* njo. Stalna služba. Gostilna Sever, Tezno.	5769
SLUŽBO DOBI
marljivo, pridno in pošteno dekle, ki opravlja vsa hišna dela in zna tudi šivati. Natal) cen naslov pustiti v upravi lista.________________£768
SALATARICO
ali pomožno kuharico sPr®X mein. Hotel »Zamorc«. 576»
Službo išče
KUHARICA
išče službo. Gremo tudi za spodinjo. Studenci. Aleksandrova 33=1.	5773
IŠČEM SLUŽBO
raznašalca ali kai sličnega. Imam lastno kolo. Naslov _v upravi.__________ 5770
Zimske
deive
novo dospele v največji izbiri
Maribor, Gosposka ul. 14
Din
meter
dokler traja zaloga po dobite pri
I. Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15
Neizprosna smrt nam je vzela našega dolgoletnega veleza-
služnega predsednika, gospoda
dr. Marka Ipavica
banskega svetnika v pok.
Z njim smo izgubili enega svojih najboljših in najzvestejših sodelavcev in pobomikov za človekoljubne cilje našega društva.
Ohranili mu bomo trajen in časten spomin'!
Maribor, dne 1-2. oktobra 1937.
ProtitttberkMloina liga v Mariboru.
m*
Naš nad vse ljubljeni soprog, atek, brat, stric, svak, gospod
Dr. Marko Ipavic
sreski načelnik in banski svetnik v. p.
najbolj blago srce, je po kratki mukepolni bolezni dne 10. oktobra ponoči mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnika bo v sredo, dne 13. oktobra ob 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 14. oktobra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
Krista Ipavic, soproga s hčerkico Tanjo. Dr. Benjamin Ipavic, zdravnik, brat. Minka Canjkar, Linči Artman, sestri. Dvorni svetnik Tomaž Canjkar in Janko Artman, svaka.
Skrivnosti
43
Bil je že starce, upalili lic, globoko ra-zoranega čela, trudno visečih rok in ugaslega. mrkega pogleda. Niti enkrat se ni ganil — bil miren in nepremičen kot
kip.
Kaznjenec je bil — vendar zelo drugačen od ostalih! Na tem bledem čelu ni bilo predrznosti, \ teli tihih očeh ni bilo zločinske misli. Vsa postava je pričala samo o strašni pobitosti, o obupin potr-t sti. Po obrazu so mu tekle debele sol-
»Glejte ga,« Je dejal Slepec, »vedno ;c zamišljen kakor sedaj, vedno tih in sam zase, daleč od poti, po kateri hodijo ljudje. Pogosto sem ga opazoval in sedaj sem prepričan, da nekaj skriva.«
»Svojo nedolžnost, najbrže!«
»<No, morda ima zaklad ... Večkrat sem ga presenetil, ko je nekaj opazoval in potem naglo skril, če k videi, da ga kdo gleda.«
»Kaj b*i neki bilo?«
»Treba je pač pogledati?«
»Pa kako?«
»To bom jaz izvršil... zadevo prepustite meni. Zagotavljam vama, da bomo še iKicoj poznali njegovo skrivnost.«
Slepec ni ‘Utegnil več pvedati, kajti v tem trenutku, !ko je končal, je Šafur poskočil in zategnjeno kriknil od začudenja.
»Kaj je vendar?« je vprašal Debeluh in ise obrnil proti njemu.
»Tam, tam! Glejte vendar!« ie odgovoril Šofur.
S prstom je pokazal nekaj obiskovalcev, ki so se ustavili blizu njihove grušče. Kaznjenci so jih radovedno ogledovali.
Videli so mladeniča osemnajstih let, ze-'lepo in okusno oblečenega, za njim pa dva služabnika v odličnih, z zlatom obšitih oblekah.
»No, kaj je?« >2 dejal Debeluh. »To je gotovo kak Anglež, ki potuje s svojima
služabnikoma. Ali je na tem kaj posebne* ga??
»Ali jih ne poznate?«
»Koga? Mladega gospoda?«
»Koga? Mladega gospoda?«
»Ne, njegova služabnika!«
Debeluh si je z roko zasenčil oči, da bi bolje videl, in ko jih je nekaj časa natančneje opazoval, je presenečen vzkliknil-
»O strela! Kdo bi si kaj takega mislil!" in stopil korak nazaj.
»Torej si jih prepoznal?«
»To je Filip!«
»in oče Golin.«:
»Kako dobro de človeku, če naleti n-1 stare znance!«	(Dalje.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, ysi v Mariboru.
d. d.,