Aktualno Slovenija • S spremembo zakona redarjem v roke še več pooblastil O Stran 3 ■ i ¡ o tajerski V središču Spodnje Podravje Velika destinacija Štajerska nima podpore O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 16. marca 2021 Letnik LXXIV • št. 21 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR AvtoD550M Danes priloga Politika Destrnik • Covid zmešal štrene Ilešiču in Pukšiču O Stran 5 Izobraževanje Podravje • Šola lahko zahteva test tudi pri otroku, mlajšem od 12 let O Stran 5 Podravje Ptuj\ Nov informacijski sistem za hitrejšo odzivnost zdravnikov? O Stran 9 Podjetništvo Pij Vrata sta odprla prenovljen Merkur in nova trgovina Sinsay O Strani 4 in 10 Kronika Podravje • Kdaj je dovoljen milosten odstrel divjadi O Stran 24 Ormoško • Socialna bomba: Safilo brezpogojno in dokončno zapira svoja vrata Agonija 557 delavcev se je začela Po četrtkovem šoku, ki ni zajel le ormoškega konca, pač pa je na noge postavil celotno slovensko javnost, je jasno le eno. Odločitev italijanskega podjetja Safilo, da zaprejo ormoško proizvodnjo očal, je dokončna. Brez službe bo tako do konca junija ostalo 557 ljudi, kar predstavlja negotovo prihodnost za prav toliko družin. Tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek še nima oprijemljivih rešitev. Več na strani 2. Foto: Črtomir Goznik Koncesija s Celjani Ravnanje z odpadki bo Z| Korona dodatki • Tudi domovi za starejše zi_ visokimi dodatki 2 Štajerski Aktualno torek • 16. marca 2021 Ormoško • Socialna bomba: Safilo brezpogojno in dokončno zapira svoja vrata Agonija 557 delavcev in njihovih družin se je začela Po četrtkovem šoku, ki ni zajel le ormoškega konca, pač pa je na noge postavil celotno slovensko javnost, je jasno le eno. Odločitev italijanskega podjetja Safilo, da zaprejo ormoško proizvodnjo očal, je dokončna. Brez službe bo tako do konca junija ostalo 557 ljudi, kar predstavlja negotovo prihodnost za prav toliko družin. Počivalšek še brez konkretnih rešitev Dan po nepričakovani najavi zaprtja podjetja seje gospodarski minister Zdravko Počivalšek sestal z direktorjem ormoškega Safila, direktorjema matične družbe in župani občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Povedal je, da se proizvodnja v Ormožu brezpogojno zapira, ob tem pa seveda v svojem imenu in imenu vlade obljubil, da bodo poskrbeli za vsakega zaposlenega, pri čemer je kot najboljšo možno varianto omenjal zagon podobne ali drugačne proizvodnje na tej lokaciji, konkretnih rešitev pa ni ponudil. V tem kontekstu je zanimivo njegovo zagotovilo, da bodo v prihodnje našli rešitev za konkretno lokacijo. Res je, da ima Počivalšek kot gospodarski minister velike možnosti pripeljati v prostore Safila drugo podjetje in s tem ponuditi zaposlitev tistim, ki bodo ostali brez dela, a za to se mora najprej dogovoriti za najem ali odkup Safilove zgradbe, nato pa še najti podjetje, ki bo na tej lokaciji zagnalo svojo proizvodnjo. Ali bo kaj od tega uresničeno, bo (kmalu) pokazal čas. Na tovrstno podporo vlade sedaj stavijo tudi župani. Skrbijo pa jih posledice, ki bodo sledile odpuščanju: socialna kriza in še hitrejše odseljevanje občanov. Ob tem ne gre prezreti, daje podjetje Safilo lani prejelo več kot 600.000 evrov državnih pomoči. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek se je hitro odzval povabilu župana Danijela Vrbnjaka, a konkretnih rešitev še ni na vidiku. Šok in nemoč sta pojma, ki najbolje opisujeta črni četrtek minulega tedna. Zaposleni v Safilu so bili postavljeni pred dejstvo, da bodo v roku dobrih treh mesecev izgubili službo. Novica je pretresla vso javnost, tako na lokalni kot na državni ravni. Župan Danijel Vrbnjak, ki predhodno naj ne bi bil obveščen o namerah podjetja, je odločitev vodstva podjetja označil za veliko katastrofo, ob tem pa že aktiviral občinske zavode k iskanju rešitev. Po pomoč se je obrnil tudi na vlado. Dejstvo je, da na odločitev podjetja ne morejo vplivati, vprašanje pa je, kako se bodo pripravili na trenutek, ko bodo vsi zaposleni ostali brez zaposlitve. Med možnimi pomočmi, ki jih je Vrbnjak odpuščenim že obljubil, je izredna občinska socialna pomoč. Sindikat SKEI tokrat kot brezzobi tiger Predsednik sindikata SKEI Martin Dular je bil nad informacijo prav tako zgrožen kot ostali, saj indicev o tovrstni odločitvi italijanskega lastnika ni bilo. Povedal je,-da zahtevajo pojasnilo za tako odločitev in dodal: »Do sedaj smo bili priča odpuščanjem zaradi upada naročil in nato spet zaposlovanju. Nikoli pa se ni govorilo o kašnem drugem scenariju. Za invalide, starejše delavce in matere samohranilke smo se še posebej občutljivi in kot veste, smo pri zadnjem odpuščanju invalidov tožili podjetje. Pet stotnij zaposlenih v Safilu je minuli četrtek, tik pred koncem delovnega časa, doživelo popoln šok: ormoškega Safila od junija ne bo več. Če je to res konec, pa se bomo borili za večje odpravnine.« Zaposleni: »Ali si res nismo zaslužili vsaj dostojnejše obravnave?!« »V četrtek, 15 minut pred drugo uro, so nas poklicali na sestanek, da nam povedo, da bodo proizvodnjo v Ormožu likvidirali. Bili smo presenečeni, šokirani!« je dejala zaposlena v ormoškem Safilu. V zadnjih letih se je sicer število zaposlenih v podjetju že korenito zmanjšalo, vendar nihče ni pričakoval, da lahko že jutri ostane brez službe. »Drži, že lep čas je bilo splošno znano, da v prihodnosti ne bodo več nadomeščali upoko- jenih delavcev, da bodo sčasoma sledila tudi odpuščanja - postopoma, ampak, da se bo podjetje zaprlo in nas bodo vse odpustili, pa je dobesedno šok,« je še dejala delavka. Zaposleni se ob neomajni odločitvi podjetja počutijo nemočne. Dodatno pa jih je pretreslo, da je podjetje o svoji odločitvi obvestilo javnost prej oz. istočasno kot same zaposlene v Safilu. Zaprla se bo skoraj petina delovnih mest v Ormožu Na strahovito enkratno povečanje števila brezposelnih so se začeli pripravljati tudi v ptujski območni enoti Zavoda za zaposlovanje. Kar jim v danem trenutku lah- ko ponudijo, je le informiranje in pomoč pri iskanju zaposlitve. »Nameravamo pa še dodatno okrepiti konkretne pogovore z delodajalci, ki so napovedovali dodatno zaposlovanje v tem letu, in z njihovimi združenji. V Safilu zaposleni so kader, ki je izjemno dobro usposobljen ter vajen industrijskega načina dela,« je napovedal direktor Zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnik. A glede na zaposlitvene trende je težko pričakovati, da bi se tako veliko število oseb lahko prezaposlilo. Ne gre prezreti dejstva, da 557 zaposlitev v Safilu predstavlja skoraj 20 % vseh zaposlitev pri delodajalcih na območju občine Ormož. Karmen Grnjak Foto: CG Foto: CG Ptuj • O novi smetarski koncesiji Ravnanje z odpadki bo cenejše Mestna občina (MO) Ptuj je vse bližje temu, da bo ravnanje s komunalnimi odpadki za občane cenejše. Koliko bo znesek na mesečni položnici nižji, v tem trenutku ni moč napovedati. Pocenitev je posledica umikanja pregrešno dragih Gajk s položnic Ptujčanov in urejanja koncesijskega razmerja s celjsko družbo Simbio, ki ima tudi sežigalnico. V Celje se komunalni odpadki vozijo že nekaj let, odkar so v veljavo stopila nova pravila v zvezi z obdelavo in odlaganjem. Ker je Ptuj v času županovanja Štefana Čelana z Gajkami pogorel na celi črti, najprej so bili neuspešni pri pridobivanju okoljevarstvenega dovoljenja, posredno pa še pri črpanju evropskega denarja, se tehnologija ni nadgrajevala in po letu 2016 tudi več ni ustrezala standardom oziroma predpisom. Za koliko točno bi se na račun nove sklenjene koncesije z RCERO Celje in družbo Simbio Ptujčanom znižali zneski za ravnanje z odpadki, za zdaj še ni jasnega odgovora. Drastično podražitev opustili in iskali rešitev Smeti iz občin Spodnjega Pod-ravja se od leta 2016 vozijo na obdelavo, sežig in odlaganje v Celje. Sprva je bila to ugodna rešitev, a Celjani so izvajanje storitev za širše ptujsko območje postopoma začeli pogojevati s koncesijo, s katero bi si zagotovili dolgoročno partnerstvo. Ptujčani o koncesiji niso želeli slišati in so začeli lani odpadke vozili v Cero Puconce. Posledica tega je bil predlog o drastični podražitvi, ki bi jo občutili ljudje. Ko smo v Štajerskem tedniku izdelali primerjalno analizo cen z drugimi območji po Sloveniji, se je vodstvo MO Ptuj odločilo za umik podražitve. Šli so v intenzivno iskanje rešitev in po slabem letu dni je ta na mizi svetnikov. Partnerstvo z RCERO Simbio Celje MO Ptuj je pripravila spremembe odlokov in pravilnikov, ki so podlaga za izvajanje smetarske dejavnosti ter podelitev koncesije. Predlog je, da bi Javne službe (JS) Ptuj v MO Ptuj izvajale dejavnost zbiranja odpadkov na terenu (in odvoza), podjetje Simbio bi v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje skrbelo za obdelavo in odlaganje odpadkov, za kar bi mu MO Ptuj podelila koncesijo. Za koncesijo ne bo razpisa, temveč je predlog občine neposredna podelitev. Če bo MO Ptuj uspela skozi glasovanje na mestnem svetu spraviti vso potrebno papirologijo, ki pravno ureja področje ravnanja s komunalnimi odpadki, bi se nova nižja cena lahko uveljavila v mesecu juliju. V 20 letih bi Ptujčani plačali 10 milijonov evrov manj MO Ptuj je naročila izdelavo analize, ki je med drugim pokazala, da če bi Celjani v prihodnje ostali na istih cenah, bi občani Ptuja pri položnicah za smeti v naslednjem 20-letnem obdobju plačali deset milijonov evrov manj. Koliko točno bi se po skle- Primerjava ptujske in celjske cene (€/t) Izvajalec: JS Ptuj Simbio Celje Obdelava 176 87 Odlaganje 477 70 Vir: MO Ptuj Količina odpadkov v MO Ptuj, 2020 Vrsta odpadka Količina (t) 1 Biološki kuhinjski 2.740 Mešani komunalni 2.160 PVC in kovinska embalaža 1.002 Papirna embalaža 954 Kosovni 727 Ostali gradbeni 588 Steklena embalaža 523 Odpadni les 386 Odpadne kovine 277 Zeleni vrtni odpad 207 Elektronska oprema 154 Avtomobilske gume 43 Nevarni odpadki 7,5 nitvi koncesije z RCERO Celje in Simbiom za končne uporabnike pocenila položnica, še ni jasno oziroma je o tem po besedah županje Nuške Gajšek preuranjeno govoriti. »Najprej je treba izglasovati spremembe odlokov, podeliti koncesijo, izdelati elaborate in šele tedaj bomo lahko govorili o konkretnih zneskih,« je pojasnila Gajškova. Vir: JS Ptuj Podobno so pred časom za naš časopis povedali v JS Ptuj: »Po uveljavitvi sprememb pri koncesiji za obdelavo in odlaganje odpadkov je pričakovati znižanje trenutne cene teh storitev. Kaj več v tem trenutku ne moremo komentirati, saj se izračuni cen še preverjajo, vsa izhodišča izračunov bodo znana v prihodnjih mesecih.« Mojca Zemljarič Foto: CG torek • 16. marca 2021 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Vlada redarski službi širi pooblastila Redarjem v roke nove pristojnosti Pripravlja se nova sprememba Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki redarskim službam znova širi pristojnosti. Tokrat se redarjem pooblastila širijo na področju varovanja javnega reda in miru; redarji bi tako lahko obravnavali zbiranje prostovoljnih prispevkov, prenočevanje na javnem kraju in prekrške zaradi hrupa. Nova sprememba zakonodaje, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, zadeva Zakon o varovanju javnega reda in miru. Vlada RS je kot predlagatelj sprememb zakona predvidela podrobnejšo zakonsko ureditev na področju zbiranja prostovoljnih prispevkov, kjer bi razširili nabor upravičenih razlogov za zbiranje denarja. Na drugi strani želijo povečati višino globe za beračenje na javnem kraju, prav tako pa naj bi dodatno zaostrili kazni za razkazovanje spolnih organov na javnih krajih, na novo pa se opredeljuje še prekršek, storjen s hrupom. Očitno pa je namen predlagatelja zakona predvsem v razširitvi pristojnosti redarjev. Od razdeljevanja parkirnih kazni do uporabe prisilnih sredstev Redarji v Sloveniji so prva pooblastila dobili v letu 1998, in sicer: nadzor mirujočega prometa. Na območju občine ali občin, za katere je bila določena redarska služba pristojna, so kontrolirali, ali so vozila parkirana na za to predvidenih površinah in v okviru dovoljenega časa - če ne, so izdali plačilni nalog. Skozi leta so redarji s spremembami različnih zakonov širili področja nadzora, hkrati s tem so se jim širila tudi pooblastila. Občinski redarji lahko danes ustno opozarjajo, izdajajo ustne odredbe, posameznika legitimirajo, ga varnostno pregledajo, zadržijo, posamezniku pa lahko tudi zasežejo predmete. Pooblaščeni pa so tudi za uporabo telesne sile, sredstev za vklepanje in vezanje ter uporabo plinskega razpršilca. Vlada RS tokrat s predlogom sprememb predvideva dodatno razširitev pristojnosti občinskih redarjev, ki bi tako lahko izvajali nadzor nad prekrški s področja povzročanja hrupa, pobiranja prostovoljnih prispevkov, lažne prijave prekrška in prenočevanja na javnem kraju. Na klopeh sicer največkrat spijo brezdomci, torej ljudje, ki tako in tako nimajo lastnega doma. Če bodo zadremali na prostem, pa bi jih po novem lahko preganjali tudi redarji. Občine nezadovoljne zaradi dodatnih stroškov, a policistov je premalo ... K podaji predlogov za spremembo zakona je bila povabljena tudi Skupnost občin Slovenije (SOS), kjer načeloma ne podpirajo dodatnega prenosa nalog in pooblastil na občine. Redarska služba se namreč financira iz občinskih proračunov. »Občine ne morejo opravljati vseh nalog, ki jih država noče ali ne zmore. Vendar pa je po drugi strani res, da je policija (ki je na ramenih državnega proračuna) v mestnih središčih v zadnjih letih zaradi kadrovskih težav vedno manj prisotna, število kršitev pa se ne zmanjšuje. Občine tako z vidika zagotavljanja javnega reda in miru nimajo druge možnosti, kot da redarske službe pridobijo dodatna pooblastila in s tem vpliv na izboljšavo stanja na terenu,« so povedali na SOS. Karmen Grnjak Višje kazni za vsiljivo beračenje in kazanje spolnih organov S sprejetimi spremembami zakona bi zagrožena kazen za javno razkazovanje spolnih organov znašala med 400 in 800 evrov. V okviru trenutno veljavne zakonodaje je za vsiljivo beračenje zagrožena kazen dobrih 40 evrov, predlagatelji sprememb zakona pa bi zagroženo globo dvignili na višino med 50 in 250 evrov.»Predpisana globa v znesku 41,73 evraje očitno prenizka,« so predlog pojasnili predlagatelji Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvujavnega reda in miru. Sp. Podravje • Milijonska nakazila domovom upokojencev zaradi covida-19 Tudi domovi za starejše z lepimi dodatki Dom upokojencev Ptuj (Dom) je za oskrbo stanovalcev, okuženih s koronavirusom, in za delo med epidemijo prejel okoli 1,7 milijona evrov. Gre za nakazila Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki se upravičencem izplačujejo v skladu z zakonodajo o interventnih ukrepih zaradi epidemije. Nekaj dodatnega denarja je v lanskem letu v blagajno DU Ptuj iz javnih sredstev prišlo na podlagi višjih cen zdravstvene nege, večjega števila stanovalcev, ki so ali še potrebujejo zahtevnejšo nego, pa tudi na račun izvajanja projekta Sodobna oskrba starejših. Foto: arhiv Svet 24 ZZZS je v letu 2020 za zdravstveno nego v vseh socialnih zavodih namenil 23 milijonov evrov več kot v letu 2019, kar predstavlja 16,3-odstotno povišanje. »To je najvišje povišanje odhodkov ZZZS za posamezne zdravstvene dejavnosti, denimo več kot za bolnišnično dejavnost, specialistično-ambulantno dejavnost, zobozdravstveno dejavnost...« so poudarili na ZZZS. December 2019 in december 2020: 430.000 evrov več za plače V Domu Ptuj so se lansko leto stroški dela povišali, kaže primerjava izplačila plač v mesecih pred in med epidemijo. Primerjali smo izplačilo plač za december 2019 in december 2020. Razlika je dobrih 430.000 evrov (v enem mesecu). Za decembrske plače 402 zaposlenih sodelavcev (2019) je DU Ptuj namenil 650.000 evrov. Stroški izplačila plač za december 2020 so znašali 1.082.537 evrov, za 440 zaposlenih. Če izračunamo povprečno izplačano plačo v Domu za december 2019, pridemo do zneska 1.616 evrov, medtem ko je povprečni znesek plače za december 2020 2.460 evrov. Kot je povedala direktorica Šiplič Horvatova, so diplomirane sestre, ki so delale s covid-19 okuženimi ali obolelimi, prejele okoli 680 evrov višjo mesečno plačo, kot jo prejemajo v običajnih razmerah. Plača delovnih terapevtov se je povprečno dvignila za dobrih 630 evrov, srednjih medicinskih sester za 475 in bolničarjev za 373 evrov. Navedeno velja za zaposlene, ki so delali s covid-19 okuženimi ali obolelimi, prikazani zneski so bruto vrednosti. Dom upokojencev Ptuj MDDSZ je lani Domu Ptuj nakazalo blizu milijon evrov, letos zgolj v dveh mesecih (januarja in februarja) pa 670 tisočakov. Direktorica Doma Vesna Šiplič Horvat je pojasnila, da nakazila v glavnem izhajajo iz ukrepov, ki so povezani z epidemijo covid-19 in so do njih upravičeni v skladu z interventnimi ukrepi. Denar je med drugim namenjen za izplačilo dodatkov zaposlenim, pokrivanje stroškov dodatnih kadrov, nakup osebne varovalne opreme in dezinfekcijo prostorov, kritju stroškov oskrbnin zaradi umika stanovalcev v domačo oskrbo, izpadu prihodkov zaradi nezasedenosti kapacitet in pokrivanju stroškov s potencialnim najemanjem zunanjih prostorov za okužene s covid-19. Domu Ptuj iz blagajne ZZZS lani 4,7 milijona evrov Dobrega pol milijona evrov več denarja kot v letu 2019 se je lani v proračun DU Ptuj nateklo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Nakazila ZZZS Domu Ptuj so v letu 2019 znašala nekaj čez 4,1 milijona evrov, lani blizu 4,7 milijona evrov. Direktorica Horvat Šipličeva je razložila, da so bili prilivi višji zaradi povišanja cen zdravstvene nege, ki jo domovom plačuje ZZZS. Na ZZZS so dodali, da so višja nakazila domovom starejših poleg povišanja cen storitev zdravstvene nege tudi posledica izvajanja večjega obsega zahtevnejših primerov. Stanovalci domov namreč med covid obolenjem ali po njem potrebujejo zahtevnejši tip nege (tri ali štiri), ki je tudi dražji. Ptujčanom pol milijona evrov za projektno delo Poleg dodatnih prihodkov po zakonih o interventnih ukrepih (prihodki MDDSZ) in iz naslova zdravstvene nege (ZZZS), je Dom Ptuj lani prejel še sredstva ministrstva za zdravje. 385.000 evrov so po podatkih aplikacije Erar znašala lanska nakazila, letošnja v januarju in februarju pa 177.000 evrov. Direktorica Doma je navedla, da gre za prihodke iz projekta Sodobna oskrba starejših, ki so ga začeli izvajati v juliju. Vsem domovom je ZZZS nakazal 23 milijonov evrov več denarja Damjan Kos iz ZZZS je povedal, da so domovom upokojencev v lanskem letu v primerjavi z letom 2019 nakazali 23 milijonov evrov več denarja. Razlogov je več, med drugim že omenjene višje cene storitev zdravstvene nege in večjega obsega izvajanja zahtevnejše nege (tipov tri in štiri), ki so jo potrebovali stanovalci domov. V letu 2020 sta se v primerjavi z letom 2019 zaradi epidemije co-vid-19 izrazito povečala število in delež najzahtevnejših neg tretjega in četrtega tipa. Posledično so se povišala plačila ZZZS domovom upokojencev po pacientu. Zaradi tega in priznanih višjih cen zdravstvenih storitev (v povprečju za pet odstotkov) je ZZZS v letu 2020 za zdravstveno nego v vseh socialnih zavodovih namenil 23 milijonov evrov več kot v letu 2019, kar predstavlja kar 16,3-odstotno povišanje odhodkov ZZZS. To je najvišje povišanje odhodkov ZZZS za posamezne zdravstvene dejavnosti, denimo več kot za bolnišnično dejavnost, specialistično-ambulan-tno dejavnost, zobozdravstveno dejavnost ...« so poudarili na ZZZS. V letu 2019 so odhodki ZZZS za socialne zavode znašali dobrih 142 milijonov evrov, lani 165. Za letos jih načrtujejo v znesku 161 milijo- nov evrov. Mojca Zemljarič Foto: CG Foto: CG Foto: CG 776149 4 Štajerski Podjetništvo torek • 16. marca 2021 Ptuj • Odprli prenovljeni trgovski center Merkur Blagovna znamka tradicije in urejanja doma Ptujski TC Merkur sodi s 4.500 ml prodajnih površin med srednje velike trgovske centre. Prenova ptujskega centra je ena izmed prvih, ki so jih začeli v lanskem letu. kvaM3 dal ¡e tudi fenomena I ria. i o'siri - nimam nobenih pripomb BSirtrato «tri. natančni, profesionalni.* 125 let Merkurja in družbene odgovornosti Merkur ima v Sloveniji 23 trgovskih centrov v velikosti od 2.500 do 8.000 m2, v katerih je skupaj 1.400 zaposlenih. TC Merkur Ptuj je letos februarja praznoval že svojo 15-letnico, Merkur pa je v slovenskem prostoru prisoten že 125 let. Malo slovenskih blagovnih znamk ima tako dolgo zgodovino. Eden od postulatov tako dolgega obstoja je tudi vpetost v lokalno okolje. Na vseh lokalnih trgih se povezujejo z lokalnimi skupnostmi, preko zdravstva, športa in drugih družbeno koristnih dejavnosti. V zadnjem obdobju vedno večjo pozornost posvečajo trajnostni energetski oskrbi. Načrtujejo postavitev sončnih elektrarn na strehah njihovih centrov. V tem časuje najprimernejše, da podpreš zdravstvo, zato so se odločili, da bodo z donacijo pomagali ptujski bolnišnici. »Merkurje s tem predvsem izkazal, da jim človeške vrednote niso tuje. Pomoč je dobrodošla za vse naše paciente, zaposlene in za širšo javnost,« je ob zahvali za donacijo izpostavila direktorica bolnišnice Anica Užmah. Foto: Črtomir Goznik Na fotografiji predaja donacije ptujski bolnišnici. Podjetje Merkur že šesto leto pozitivno posluje; med top 100 podjetji so se v letu 2020 uvrstili na 60. mesto. So finančno stabilno podjetje z rastočimi prihodki in dobički, s stabilno lastniško strukturo od leta 2017. S prenovami, kot je ptujska, pa želijo ustvarjati še boljšo prihodnost. Tudi v covidnem letu 2020 so dobro poslovali, kljub 10-te-denskemu izpadu poslovanja „Ko je eden od naših najemnikov zapustil ptujski center, smo se odločili, da bomo povečali prodajni prostor in prenovili nekaj oddelkov. Predvsem gre za razširjeno ponudbo oddelka Vse za vrt, večjo izbiro strojev in orodja, široko ponudbo laminatov, vinilov in parketov, vzpostavili pa smo tudi projektno pisarno, kjer lahko kupci naročijo kopalnico na ključ, skupaj z izvedbo. Vzpostavili smo tudi točko klikni in prevzemi, da lahko kupci, ki nakupujejo na spletu, v centru brez težav prevzamejo pripravljeno blago. Smo vodilni ponudnik pri spletni prodaji. Vse to so stvari, ki so skladne s trendi v prodaji v trgovinah za urejanje doma, kjer ima Merkur vodilno mesto v Sloveniji in temu primerno moramo našo prodajno mrežo nenehno posodabljati. Ptuj je za nas izjemno pomembno mesto. Na 4.500 m2 prenovljenega centra prenovljenega TC Merkur je projek kupci s tehnologijo VR-očal lahko og Predstavlja velik potencial tudi za prihodnost, zato smo se tudi odločili za to širitev. To bo tudi prispevalo k prepoznavnosti blagovne znamke Merkur na Ptuju," je ob odprtju prenovljenega TC Merkur Ptuj povedal Igor Maroša, član poslovodstva. Prepričan je, da bodo kupci prepoznali dodano vrednost v centru in da bodo s tem še bolj zadovoljili njihove potrebe. S tem pa ustvarili TC Merkur ponujajo številne novo pisarna Rečeno storjeno za individ dajo svojo bodočo kopalnico. tudi več dobička, kar je cilj vsakega podjetja, ki želi uspešno poslovati. Naložba v zadovoljstvo okolja, kupcev in zaposlenih Vodja centra Slavko Glavica je prepričan, da bodo potrošniki v novem centru v okviru razširjene ponudbe našli tisto, kar iščejo. Zadovoljnih pa je tudi vseh 43 za- . Ena od najpomembnejših novosti Ino svetovanje. Se pred nakupom si poslenih, saj so se jim pogoji dela znatno izboljšali. Že z dosedanjo uspešno prodajo so se izkazali. Uspešni želijo biti tudi v prihodnje. Kupci bodo zadovoljni zapuščali njihov center, ker bodo v njem našli še več za svoj dom in vrt. V vsakem letnem času pa jim bodo prestavili nove trende na tem področju. V tem času so v ospredju trendi vrtnega pohištva za leto 2021 in sezonske dekoracije. Najprej so cestišče z vso dodatno infrastrukturo rekonstruirali v Gočovi, enosmerni promet pa je usmerjal semafor, nato se je podobno zgodilo še pri mostu čez Pesnico. Tega je, spomnimo, Direkcija za ceste sprva nameravala samo obnoviti, nato pa se je izkazalo, da je tako dotrajan, da ga je treba porušiti in postaviti novega. Kar nekaj mesecev je pro- Za ptujsko županjo Nuško Gaj-šek ima prenova TC Merkur simboličen pomen, nov začetek. Upa, da se bodo epidemiološke razmere kmalu umirile, da se bomo vrnili v življenje, kot smo ga bili vajeni pred epidemijo. „Veseli me, da so podjetja ta vmesni čas izkoristila, met tekel po montažnem mostu, in to izmenično enosmerno. Zdaj pa se je začela gradnja državne kolesarske poti Biš-Gočova; promet na tej relaciji je znova oviran in izmenično enosmeren. Občinski delež je slabih 100.000 evrov »Žal ne gre drugače, treba je potrpeti, končni rezultat bo vreden, saj bomo z investicijo vsi pridobili,« pravi trnovski župan Alojz Benko, ki je zadovoljen, da so bila pogajanja z Direkcijo za ceste za državno kolesarko Biš-Gočova uspešna, da so bili dorečeni trasa in deleži v zahtevnem projektu, ki se večinoma sicer financira iz državnega proračuna, občina pa mora pri tem zagotoviti svoj ne toliko za pesimizem, ampak bolj za optimizem, kar kaže na to, da se jih je veliko lotilo prenov. Zdaj že vsi komaj čakamo, da odprejo svoja vrata. To je pozitiven signal tako za zaposlene kot širše okolje," je povedala Gajškova. MG delež. »Direkcija bo prispevala 478.000 evrov, občina pa bo nekaj manj kot 100.000 evrov, in sicer za kritje stroškov priprave projektne dokumentacije, za odkup zemljišč za traso in prestavitev vodovoda.« Občina Trnovska vas bo z izgradnjo omenjene državne kolesarke in tiste, ki jo je v sklopu projekta izgradnje kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice konec januarja prijavila na razpis, s potmi za kolesarje povezana z več strani. Ena povezava med Lenartom in Ptujem bo torej tekla tudi po trasi Biš-Gočova, druga bo prišla iz občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah skozi Trnovsko vas in znova proti Ptuju ali pa nazaj proti Gočovi in Lenartu. Senka Dreu Trnovska vas • Začela seje gradnja državne kolesarske poti Biš-Gočova Kolesarki se bo moral umakniti vodovod Kdor se vsakodnevno vozi iz smeri Trnovske vasi proti pomurski avtocesti ali Lenartu, gotovo ugotavlja, da na tej poti ni več miru. In res, skoraj ga ni več odseka, ki ne bi bil občasno gradbišče. ': ' . .' r - " i sv Foto: SD Ker je vodovod trenutno speljan neposredno pod bodočo kolesarko, bodo delavci Komunale Ptuj cevi zaradi lažjega vzdrževanja prestavili. Odločitev zaradi lažjega vzdrževanja S pripravo in usklajevanjem te trase so imeli v Trnovski vasi nemalo dela, čeprav gre le za skromna dva kilometra poti. Težav pa ni predstavljalo pridobivanje zemljišč, saj je s tem trnovska občinska uprava dokaj gladko opravila, zapletene so povzročali prehodi čez Pesnico in njene kanale oziroma pritoke. Ker jih bo na mini trasi kar pet, to pomeni, da bo gradnja še kako zahtevna in tudi draga: »Državna kolesarka Biš-Gočovaje dolga 1,2 kilometra, dela se morajo po pogodbi končati do oktobra, poleg nje pa bomo v Bišu dobili še dve avtobusni postaji in javno razsvetljavo, da bo predvsem za šolarje pot v šolo bolj varna. Prenovljeni bodo tudi elektrovodi, telekomunikacijski vodi in, kot rečeno, vodovodi.« Prav slednji so pri kreiranju trase povzročali največ težav. »Vodovod je zdaj namreč na dolžini približno 450 metrov speljan neposredno pod bodočo kolesarko. Da bi zaščitili cevi, smo zato sprva razmišljali, da bi jih obdali z betonom. Kar nekajkrat smo sedeli skupaj s predstavniki Komunale Ptuj in modrovali, kako zadevo rešiti, da bo najučinkovitejša. Problem bi namreč nastal, če bi prišlo do okvare in bi bilo treba za njeno odpravo 'trgati' kolesarko. Na koncu je prevladala odločitev, da vodovod prestavimo tik ob rob kolesarskih poti, zaradi česar bo vzdrževanje bistveno lažje. Tudi ta dela že intenzivno potekajo.« Foto: SD Gradnja državne kolesarske poti Biš-Gočova bo trajala do oktobra; do takrat bo promet oviran in urejen izmenično enosmerno. torek • 16. marca 2021 Politika Štajerski 5 Destmik • Prodaja občinskih prostorov do nadaljnjega zastala Covid zmešal štrene Ilešiču in Pukšiču V destrniški proračun še vedno ni bila nakazana kupnina v višini dobrih 400.000 evrov za pisarne v novi občinski stavbi v janežovskem Vrhu 42. Kot smo poročali, seje župan Franc Pukšičže lani odločil za odprodajo štirih pisarn, nato pa še za prodajo vseh preostalih občinskih prostorov v poslovno-občinski stavbi, kar je močno razburilo opozicijo v občinskem svetu. Po prodaji naj bi se občina preselila nazaj v staro stavbo v Vintarovcih 50, kjer je imela sedež že prej. Foto: SD Usoda nove poslovno-občinske stavbe v Janežovskem Vrhu 42 je negotova. Foto: SD Franc Pukšič bo lahko občinsko upravo v nove stare prostore selil le, če mu bo sedanje uspelo prodati. Njegova odločitev je po pričakovanjih znova kot bomba udarila med opozicijske svetnike, ki so prodaji glasno nasprotovali, saj da je povsem negospodarna in brez vsake logike. A je šla skozi, saj ima Pukšič v občinskem svetu večino, zato kritike opozicije, pa čeprav še tako ostre, praviloma izzvenijo po sistemu psi lajajo, karavana gre dalje. Kupec za nakup občinskih prostorov je bil od vsega začetka znan, gre za športnega funkcionarja in podjetnika Alda Ina Alešiča, ki je za svoje podjetje Doxakey od občine odkupil prve štiri pisarne. Spomnimo, da je Ilešič septembra lani destrniškim svetnikom osebno pojasnil, da želi kupiti celotno stavbo. Oktobra je bil nato objavljen prvi razpis za prodajo dobrih 343 m2 prostorov v prvi in tretji etaži v vrednosti (skupaj z opremo) dobrih 400.000 evrov. Aldo Ino odstopil od pogodbe, a le začasno... Marsikoga je presenetilo, da je bil razpis nato čez mesec dni že ponovljen s tako rekoč identično vsebino, natančnejši pregled pa je razkril, da se je spremenila višina zahtevane varščine. Medtem ko je bil kupec po prvem razpisu dolžan pokriti običajnih 10 % varščine, se je ta v ponovljenem razpisu znižala na 5 %, torej na dobrih 20.000 evrov, ki jih je Ilešič tudi poravnal. Ni pa nato v januarju podpisal kupoprodajne pogodbe. »Najbrž mi ni treba posebej razlagati, da je bilo lansko leto poslovno zelo zahtevno. Za omenjeni nakup na Destrniku, kjer smo s podjetjem Doxakey že dalj časa prisotni, smo imeli rezervirana sredstva, a jih je bilo treba zaradi epidemije porabiti za druge stvari. Čeprav smo še do novega leta računali, da se nam bo izšlo, je covid situacija naredila svoje, zato sem Foto: SD Aldo Ino Ilešič je iz poslovnih razlogov začasno odstopil od nakupa destrniške občinske stavbe. presodil, da bi nakup nepremičnine v tem trenutku za podjetje pomenil prevelik riziko in sem od pogodbe odstopil,« razlaga Ilešič in še dodaja: »A ta odločitev ne pomeni trajnega odstopa od nakupa stavbe. Le realizacija se bo prestavila za tri do šest mesecev. Zdelo se mi je pošteno, da povem, kako zadeve stojijo; županu Pukšiču sem zagotovil, da moj interes do nepremičnine ostaja nespremenjen in da bom nakup izpeljal takoj, ko bo to mogoče.« Obstala tudi selitev občinske uprave Načrti pa s tem niso padli v vodo samo Ilešiču, saj je sledil domino efekt, zaradi katerega se de-strniška občinska uprava še ne bo mogla seliti v nove stare prostore. »Občina je zdaj edina lastnica 500 m2 stavbe. Za njeno energetsko sanacijo iz uspešne prijave na razpis za Podonavje računamo na 70.000 evrov, projekt mora biti zaključen do konca leta. Kako in kdaj bomo nadaljevali druga dela, pa je seveda odvisno tudi od kupnine za prostore, v katerih je občinska uprava zdaj,« pravi Pukšič. Po prenovi starih občinskih prostorov v Vintarovcih 50 bodo imeli v stavbi dovolj prostora občinska uprava, upravna enota, župan še vedno računa tudi na selitev pošte. »V kleti bo velika sejna soba, stavbi pa bomo dodali prizidek, v katerem bo občinski arhiv. Skrajni čas je namreč, da občina po toliko letih dobi dostojne prostore za arhivsko gradivo.« Senka Dreu Spodnje Podravje • Ob sumu okužbe z virusom covid-19 morajo otroci domov y Šola lahko zahteva test tudi pri otroku, mlajšem od 12 let »Vaš otrok je bil v visoko rizičnem tesnem kontaktu z osebo s potrjeno okužbo. Skladno z navodili NIJZ je zanj priporočena 10-dnevna karantena na domu. Prvi dan karantene se začne šteti z zadnjim stikom z obolelo osebo.« Tako se glasi sporočilo, ki ga starši prejmejo iz vrtca ali šole v primeru, da sta vzgojiteljica ali učiteljica pozitivni na tedenskem testiranju. V tem času naj bi starši pozorno spremljali otrokovo zdravstveno stanje. V primeru znakov bolezni covid-19 pa se morajo obrniti na osebnega zdravnika. Ostali člani gospodinjstva, s katerimi otrok živi, v času njegove karantene na domu normalno izvajajo vsakodnevne aktivnosti, razen če otrok zboli. Sorojenci lah- ko gredo v šolo ali vrtec, starši pa v službo. Nekoliko več težav imajo starši mlajših otrok, ker morajo z danes na jutri ostati doma oz. si kako drugače urediti varstvo. Pri svojem delodajalcu lahko sicer uveljavljajo dokazilo o varstvu otroka zaradi odrejene karantene. V tem času je vrtec brezplačen. Pozitivnih testov ni veliko Tedenska testiranja za zaposlene v vzgoji in izobraževanju izvaja Zdravstveni dom Ptuj. »Testiramo med 700 do 800 šolnikov dnevno, od tega je pozitivnih samo med 3 do 7 oseb, kar res ni veliko. Prav tako se trudimo zadeve izpeljati čim prej, da ne izgubljamo časa po nepotrebnem,« je pojasnila Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuja. V šolskih ustanovah protokol poteka popolnoma enako. Ko je pri učitelju potrjena okužba s hitrim antigenskim testom, vodstvo šole najprej preveri, ali je bila ose- Učencev ob vsaki potrjeni okužbi ne pošiljajo nujno v karanteno. ba s potrjeno okužbo 48 ur pred testiranjem prisotna v šolskih prostorih. Če je odgovor pozitiven, sledi iskanje visoko rizičnih kontaktov. NIJZ je kot slednje opredelil vse tiste, ki so bili z okuženo osebo v zaprtem prostoru več kot 15 minut. Vsi ti učenci oz. otroci so potem napoteni v karanteno na domu. Stik do 45 minut ni vedno razlog za karanteno Obstajajo pa tudi izjeme. V primeru, da je okuženi učitelj na predmetni stopnji upošteval vsa higienska priporočila (maska, prezračevanje, medsebojna razdalja dva metra), potem učencem, ki jih je poučeval do največ 45 minut, ni potrebno v karanteno. Tudi v primeru okužbe učenca učitelju ni treba v karanteno, če so bili upoštevani vsi predpisani zaščitni ukrepi. Ravnatelji se zato od primera do primera različno odločajo. Kot je pojasnila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj, učenci načeloma ostanejo v šoli do rezultatov veliko zanesljivejšega PCR-testa. »Če pa je okuženi učitelj na primer že v petek kazal znake okužbe in morebiti ni mogel izvajati dosledno vseh zaščitnih ukrepov, potem učence pošljemo v karanteno že prej.« Včasih je nekaj več zmede zaradi lažnih antigen-skih testov. NIJZ z navodilom, da se testirajo tudi otroci Ob tem Vaupotič Zemljičeva izpostavlja še nekaj težav v primeru suma na okužbo pri učencih.« Imeli smo primer, ko se je zdravnica brez opravljenega testa odločila, da je učenec pozitiven. Ob tem se sprašujem, kako naj jaz - brez dokazila - pošljem 27 drugih otrok v karanteno?! Nato sem zadevo preverila pri NIJZ. Dobili smo navodilo, da se mora v primeru suma na okužbo tudi otroke, mlajše od 12 let, poslati na testiranje. Pri tem sem vztrajala in nato se je izkazalo, da otrok ni bil okužen. Ostali učenci so en dan šolske obveznosti opravljali na daljavo, nato pa so se že lahko vrnili v šolske klopi.« Na OŠ Olge Meglič so imeli v minulem tednu dva oddelka v karanteni, in sicer sedmi in osmi razred. Oba okužena učitelja sta v izolaciji in delo nadaljujeta od doma. Že v ponedeljek so preventivno poslali vse otroke, ki so bili v rizičnem stiku, v karanteno. Na rezultate PCR-testa so po besedah ravnateljice Helene Ocvirk čakali nekoliko predolgo. Da je bila njihova odločitev pravilna, je nato potrdil še PCR-test. Estera Korošec Foto: CG 6 Štajerski V središču torek • 16. marca 2021 Slovenija • Koronsko turistično leto 2020 v številkah Najbolje so jo odnesle turistične kmetije Turizem v Sloveniji je bil po letih rasti lani zaradi epidemije covida-19 zelo okrnjen. Število nočitev turistov je doseglo 58 % vrednosti iz 2019, pa še to v veliki meri zaradi poletne dinamike in zahvaljujoč domačim gostom. Rezultate iz leta 2019 so ohranile le turistične kmetije z nastanitvijo. Foto: arhiv M24 V turističnih nastanitvenih obratih je bilo lani zabeleženih skoraj 3,1 milijona prihodov turistov, kar je 51 % manj kot v letu 2019, in 9,2 milijona njihovih prenočitev, to pa je 42 % manj kot v letu pred tem. Prihodov domačih turistov je bilo zabeleženih nekaj manj kot 1,9 milijona ali za 21 % več kot v 2019, njihovih prenočitev pa je bilo nekaj pod 5,9 milijona ali za 33 % več kot v 2019. Pri tem velja spomniti na državni ukrep turističnih bonov. Prihodov tujih turistov je bilo medtem lani za malenkost več kot 1,2 milijona oz. 74 % manj kot v letu pred tem, njihovih prenočitev pa nekaj manj kot 3,4 milijona ali za 71 % manj kot v 2019. Lani največ tujih turistov iz Nemčije Polovico vseh turističnih prenočitev v 2020 so domači in tuji gostje ustvarili v juliju in avgustu. Takrat je bilo skupaj ustvarjenih malo manj kot 4,6 milijona prenočitev, od tega so jih po dve tretjini v vsakem mesecu ustvarili domači turisti. Od tujih turistov so v teh dveh mesecih največ prenočitev ustvarili turisti iz Nemčije, ki so bili tudi sicer najštevilčnejši. Ustvarili so malo manj kot 814.000 prenočitev ali 24 % vseh nočitev tujih turistov v 2020, a vseeno 47 % manj kot v 2019. Nekaj več kot tretjino prenočitev tujih turistov so medtem lani ustvarili gostje iz sose- dnjih držav. Turisti iz Avstrije so tako ustvarili 11 % vseh prenočitev tujih turistov, glede na 2019 pa jih je bilo 63 % manj. Gostje iz Italije so ustvarili 11 % vseh lanskih prenočitev tujih turistov, a obenem 72 % manj kot v 2019, gostje iz Hrvaške 7 % vseh prenočitev tujih turistov in 58 % manj kot v 2019, turisti iz Madžarske pa 5 % vseh prenočitev tujih turistov, a 63 % manj kot v 2019. Največ nočitev v gorskih in zdraviliških občinah Ko gre za vrste turističnih občin, je bilo lani največ prenočitev v gorskih občinah, in to nekaj nad 2,8 milijona ali 31 % vseh prenočitev. Je bilo pa to 39 % manj kot v 2019. Sledile so zdraviliške občine; tam je bilo v 2020 zabeleženih nekaj pod 2,3 milijona prenočitev turistov, kar je 24 % vseh ter 35 % manj kot v 2019. V obmorskih občinah je bilo lani nekaj več kot 2,2 milijona prenočitev turistov ali 24 % vseh in 26 % manj kot v 2019. Ljubljana je bila po letih hitre rasti turističnega obiska lani največji poraženec med vrstami občin. Domači turisti so lani največkrat prenočili v zdraviliških občinah (31 % vseh prenočitev domačih turistov), tuji turisti pa v gorskih občinah (38 % vseh prenočitev tujih turistov). Največ prenočitev v letu 2020 so turisti, domači in tuji skupaj, ustvarili v občini Piran, in sicer malo manj kot 1,3 milijona. V širši obalno-kraški regiji je bilo skupaj ustvarjenih 2,3 milijona prenočitev ali 25 % vseh. Več kot 500.000 prenočitev turistov je bilo ustvarjenih le še v občinah Kranjska Gora in Ljubljana. Z vidika vrst nastanitvenih obratov so turisti v 2020 največ prenočitev ustvarili v hotelih, to je malo manj kot 3,6 milijona ali 39 % vseh turističnih prenočitev v 2020. Več kot milijon turističnih prenočitev je bilo le še v zasebnih sobah, apartmajih in hišah (24 % vseh) ter v kampih (15 % vseh). Število nočitev na turističnih kmetijah leta 2019 in 2020 enako Na turističnih kmetijah z nastanitvijo je bilo v 2020 ustvarjenih nekaj več kot 250.000 prenočitev turistov, kar je bilo približno toliko kot v 2019, le da je bilo številčno razmerje med prenočitvami domačih in tujih turistov obrnjeno. Tuji turisti so v 2019 ustvarili 79 % vseh prenočitev na turističnih kmetijah, v 2020 pa le 25 %. Turistične kmetije so tako edine ohranile lanske številke pri prenočitvah. Število prenočitev je lani glede na 2019 medtem najizraziteje upadlo v mladinskih hotelih, za 61 %. Sta, srn 80.000 evrov za novo turistično strategijo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je objavilojavno naročilo za izdelavo strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma v obdobju 2022-2028. Ocenjena skupna vrednost projekta je 80.000 evrov brez DDV, izbrani ponudnik pa naj bi strategijo izdelal v petih mesecih. Rok za oddajo ponudb je 12. april. Letos se izteka veljavnost aktualne strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Njen ključni cilj je bil dvig prilivov iz naslova izvoza potovanj na 3,7 milijarde evrov. Do tega cilja je sicer ob koncu leta 2019 manjkalo še kar precej, saj je Slovenija v tem letu ustvarila 2,75 milijarde evrov prilivov, kar je bila 1,5-odstotna rast glede na leto prej. Nato pa je leta 2020 po turizmu močno udarila še globalna pandemija covida-19, zaradi katere je število prihodov turistov v Sloveniji upadlo za polovico, tujih turistov pa je bilo 74 %. Izvoza potovanj je bilo le za dobro milijardo evrov. Podravje • Kako se lahko podravska regija s številnimi destinacija Velika destinacija Štajers Mariborska razvojna agencija za Podravje je v preteklem letu pripravila prn venija, Visit Ravno Polje, Slovenska Bistrica, Turistična destinacija Haloze, S V Spodnjem Podravju si želijo predvsem projektno sodelovanje, ne pristajajo pa na priprave vedno novih strategij, s katerimi s Kot je pojasnil direktor mariborske razvojne agencije (MRA) Uroš Rozman, je ena izmed večjih težav ta, da samo štiri podravske občine (Maribor, Ptuj, Hoče-Slivnica, Slovenska Bistrica) beležijo 90 odstotkov vseh prihodov in nočitev turistov. »Tako stanje je posledica razdrobljenosti, nepovezanosti, slaba osnovna infrastruktura in upravljanje produktov. Če bi nam uspelo obstoječe destinacije povezati, bi povečali našo prepoznavnost tako na slovenskih kot mednarodnih trgih. Zakaj destinacija Štajerska? Če vprašate kogarkoli iz drugega dela Slovenije, smo za njih Štajerci, zato si je nesmiselno izmišljevati novo ime. Tako bi veliko lažje tržili številne raznolike turistične produkte in privabljali tako slovenske kot tuje turiste na naše območje. Podobno je to že naredila na primer Avstrijska Koroška ali pa Avstrijska Leskovar: »Novih strategij ne potrebujemo« Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, destinacije Štajerska v tej obliki ne podpira. »Z imenom sicer nimam težav, ker se imam za Štajerca. Podpiram sodelovanje, ker turizem nima meja, ampak ne na način, kot je zapisan v osnutku predloga. Ta vsebuje tudi pripravo strategij, česar pa res več ne potrebujemo. Mi bomo dali prednost trženju naše destinacije Visit Ravno polje v okviru šestih občin.« Štajerska, kjer imajo znotraj dežele več manjših destinacij. Tudi slovenski del koroške statistične regije se je povezal v Destinacijo Koroška, ki ima enako ime kot dežela preko meje.« Vudler: »Nujno potrebujemo krovno blagovno znamko« Darja Vudler Berlak, županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah: »Naša regija potrebuje neko večjo destinacijo po vzoru sosednje Avstrije, kjer seje ta poteza izkazala kot zelo uspešna. Ustvariti bi morali krovno blagovno znamko, s katero bi lahko bili veliko uspešnejši na področju turistične promocije. Ime sploh ni pomembno, ali je to Štajerska, Panonija ali pa kaj drugega. Samo povezovanje lahko prinese rezultate. Manjše občine imamo namreč že ves čas težave, predvsem zato, ker je premalo povezovanja. O tem se po mojem mnenju pogovarjamo 20 let prepozno in morali bomo pohiteti, drugače nas bodo druge destinacije prehitele. Vsekakor ne podpiram pisanja novih strategij - vse to že imamo. Za te namene smo v preteklosti namenili kar nekaj sredstev in veliko stvari je ostalo samo na papirju. Nikakor pa ne smemo mešati turizma s politiko, turista to ne zanima. Tudi občine ne smejo biti druga drugi konkurenca, ker to ni smiselno.« Je destinacija Štajerska še en projekt skupnega si torek • 16. marca 2021 V središču Štajrnki 7 mi poveže v skupno zgodbo b« 1 . V. • .V.1 1 4 • nima podpore pri večini manjših akterjev ilog skupne destinacije Štajerska, ki bi povezala vseh sedem obstoječih destinacij in produktov v Podravju (Visit Maribor, Visit Ptuj, jeruzalem Slo-lovenske gorice - preprosto čudovite). i soočeni »post festum« Od šestnajstih spodnjepodravskih županov jih je 11 proti Projektni predlog so najprej predstavili vsem nosilcem turističnih destinacij, nato pa svetu regije, kjer pa so naleteli na različne odzive županov. Nekateri so njihovo idejo o tako imenovani »naddestinaciji« podprli in podali svoje izboljšave oz. opozorili na morebitne pomanjkljivosti. Od 16 županov Spodnjega Podravja pa jih je 11 glasovalo proti z obrazložitvijo, da obstoječe podzakonske in zakonske podlage ne govorijo v prid projektnemu predlogu. Prav tako so poudarili, da posamezne občine že imajo izdelane svoje strategije turizma in lastne institucije za spodbujanje turizma. Pod ta sklep se sicer niso podpisale občine Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Videm. Kot so odgovorili iz MRA, destina-cija Štajerska nikakor ne sledi obstoječim modelom povezovanja občin preko vodilnih in makro destinacij, temveč sledi potrebam območja po večjem povezovanju znotraj Podrav-ja, česar obstoječi modeli ne ponujajo. »Trenutni modeli sledijo centralizaciji turističnih aktivnosti v večjih turističnih centrih, brez aktivnega povezovanja znotraj Podravja, česar pa si v prihodnje ne želimo več. Obstoječe turistične strategije občin z obstoje- LiJÉttÉÉftlI^^. I.K jf t i* 1 1 ■ - ' 1 ■SfSV? i ~ -A i^: *' '-^ii-'-^^'filí» Sij / 1 vP» ry^iM^ imwiTB m tóJ^Sr * h 1 ■ -ÍQUÍ ^-f iwíffj ^yVjgp^TMr"- t JJR P 'pSi MfEBff&alB* 1* r 1 llM lir L. J jy^^^^B n ■' WJ- r i^si jpPw čimi institucijami spodbujanja turizma so ključni partner pri razvoju povezane destinacije Štajerska.« Uspešnih (medobčinskih) destinacij ne bi ukinjali Do poletja bodo skušali projekt uskladiti z vsemi deležniki, in če bo vsaj polovica od 41 občin k projektu pristopila, se bodo lotili njegove realizacije. Rozman je prepričan, da je ključ za uspeh v povezovanju, gradnji skupnih blagovnih znamk, v partnerstvu in sodelovanju. »Tu nikakor ne govorimo o tem, da bi katero izmed že obstoječih uspešnih destinacij ukinili oz. bi ji odvzeli status oz. morebitna finančna sredstva. Naša regija pot- Obiina KungoU TURISTIČNA PONUDBA PODEŽELJA TOURIST OFFER OF THE COUNTRYSIDE TOURISTISCHES LANDESANGEBOT Foto: Sta/M24 Na Ormoškem in Ptujskem so za projektno povezovanje Zavod za turizem, kulturo in šport Ormož je upravljavec destinacije Jeruzalem Slovenija. »Gre za ime, ki presega Slovenijo in je dobro poznano po vsem svetu. V preteklosti se nam je večkrat zgodilo, da smo morali na predstavitvah ljudem pojasniti, da je Jeruzalem v Sloveniji, ker so dobro poznali naše kraje, ne pa države. Z imenom Štajerska zato ne moremo veliko narediti na področju promocije turizma. Nikakor nismo proti ustanavljanju nove »mega« destinacije. Smo za projektno povezovanje in skupno sodelovanje v okviru turističnih produktov. Vsega skupaj bi se bilo treba lotiti na drugačen način. Pri oblikovanju nove turistične destinacije bi morali v prvi vrsti sodelovati vsi deležniki, ki bi jim bilo omogočeno povedati, kaj si želimo in potrebujemo za celovitejši turistični razvoj občine oz. regije. Tokrat smo dobili že oblikovan osnutek projekta in na tak način je sodelovanje velikokrat onemogočeno«, je pojasnil Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda TKŠ Ormož. Tudi Zavod za turizem Ptuj se bo po besedah direktorice Tanje Srečkovič Bolšec v projekte de-stinacije Štajerska vključeval produktno, s čimer bodo sledili potrebam turistov in turističnega trga, kjer je ključnega pomena, da se predstavljamo širše in povezano. jdelovanje, ki bo ostal samo na papirju? rebuje skupno zgodbo, s katero bomo lahko uspešneje promovirali posamezne produkte, kot so na primer štajerska vina, kulinarika, doživetja...« Strah, da bi destinacija lahko definirala tudi pokrajino Ker projekt sovpada z umeščanjem pokrajin v slovenski prostor, so nekateri mnenja, da če bi to povezovanje v okviru destinacije Štajerska podprli, bi posledično soglašali tudi s skupno pokrajino Štajerska. Ptuj z okoliškimi občinami temu že ves čas nasprotuje, saj si prizadevajo za ustanovitev samostojne pokrajine s središčem na Ptuju. Eden izmed njih je tudi Štefan Čelan, direktor Znanstveno raziskovalnega središča Bistra Ptuj. Čelan: »Gre za zlorabo imena Štajerska« To pa po besedah Čelana ni edini razlog, da destinacija Štajerska nima podpore županov občin Spodnjega Podravja. »Kot pooblaščena regionalna razvojna agencija takemu predlogu že od začetka nasprotujemo. Gre za zlorabo imena Štajerska, ker slednja daleč presega meje statistične regije Podravje. Dejstvo je, da si je to ime že prisvojila sosednja Avstrija, ki ga tudi uspešno trži. Zato z blagovno Strošek podlehniške občine okoli 2.500 evrov letno Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik in član Sveta podravske regije: »Občinski svet seje s projektom seznanil in ga na načelni ravni podpira. To pomeni, da mi destinaciji Štajerska ne nasprotujemo, ker smo odprti za različne projekte in ciljne skupine. Vsekakor pa si ne želimo novih strategi), ki nato ostanejo v predalih. Prav tako smo izpostavili, daje fiksni del financiranja po posameznih občinah previsok. Letni strošek bi moral biti v večji meri odvisen od števila prebivalcev. Za občino Podlehnik je glede na trenutne izračune določen v višini 2.500 evrov na leto.« znamko s tem imenom mi nikakor ne moremo uspeti izven slovenskih meja, ker je 80 % nekdanje Štajerske geografsko v sosednji Avstriji. Za uspešni razvoj turizma so pomembni razvojna vizija in obstoječi turistični produkti. Slednji so v Spodnjem Podravju (panonska makro regija) popolnoma drugačni kot v Zgornjem Podravju (alpska turistična makro regija). Ob tem se Čelan sprašuje tudi, ali res ne gre v resnici samo za prizadevanja, da namesto obstoječih že delujočih turističnih podpornih okolij, ki so pooblaščena za izvajanje nalog pospeševanja turizma, te naloge prevzame MRA ... Ta po mnenju Čelana tudi nima ustreznih kompetenc in referenc. »Na podlagi dosedanjih izkušenj menim, da ta predlog tudi tretjič na svetu regij ne bo dobil zadostne podpore. Znova torej želimo biti »unikum« in si izmišljamo zgodbe, ki nimajo zakonske podlage in ne izpolnjujejo vseh formalno-pravnih razpisnih pogojev.« Občine Spodnjega Pod-ravja iz ZRS Bistra Ptuj pa po pojasnilih Čelana nikakor ne nasprotujejo konkretnemu projektnemu sodelovanju na območju celotne statistične regije. Estera Korošec Foto: CG 8 Štajerski Podravje torek • 16. marca 2021 Ormož • Novo gasilsko vozilo Za hitrejšo pomoč občanom Ko ljudje potrebujejo pomoč, štejejo minute ali celo sekunde, kijih gasilci PGD Vitan - Kog ne bodo več izgubljali zaradi dotrajanega gasilskega vozila. Po več kot desetih letih prizadevanj so vozni park posodobili z novim gasilskim vozilom. Več kot 250.000 evrov vredna naložba bo pripomogla, da bodo na kraj nesreče prispeli hitreje. Foto: PGD Vitan-Kog Gasilci PGD Vitan - Kog med testiranjem vozila Ob neljubih dogodkih dragocenega časa ne gre izgubljati, sodobna oprema pa lahko še kako pripomore, da pomoč na kraj neljubega dogodka prispe kar se da hitro. Razgibano območje KS Kog je še posebej velik izziv za okretnost gasilskih vozil, doslej pa so kogovoski gasilci na pomoč hiteli z 49-Ietnim gasilskim vozilom. Vozilo je bilo sicer še vedno uporabno, vendar je bilo počasnejše z zastarelo tehniko. O potrebi po zamenjavi vozila so se v društvu resno začeli pogovarjati že pred skorajda desetimi leti, vendar so kmalu ugotovili, da je garaža premajhna. »Morali smo dokupiti dodatno zemljišče ob gasilskem domu in dograditi novo garažo, kar nam je uspelo z lastnimi sredstvi in požrtvovalnim delom tako članov društva kakor tudi krajanov. Ogromno nam je pomagal zidarski mojster Jože Vrabec,« je dejal pod-poveljnik PGD Vitan - Kog Borut Prapotnik in še povedal: "Gasilsko vozilo GVC 16/25 na podvozju MAN 13.290 4x4 je še posebej prirejeno za razgiban teren, saj so na njem nameščene prav terenske pnevmatike. V vozilu je vgrajena cisterna za 3.000 litrov vode in nameščena vsa potrebna oprema, ki jo zahteva tipizacija gasilskih vozil v Sloveniji, ter kabina za posadko (za šoferja in sedem potnikov). Na vozilu je nameščen tudi sistem za pranje cest.« Pri nakupu izdatna pomoč občine Po letih prizadevanj in naporov članov društva so se na prvo pot z novim vozilom podali ob koncu februarja. Vrednost gasilskega vozila z vso potrebno opremo je zanšala 254.000 evrov. Največji delež, kar 151.000 evrov sta prispevali občina Ormož in gasilska zveza Ormož, preostali denar pa so preko prostovoljnih prispevkov donirali krajani KS Kog. Te dni gasilci svoj prosti čas namenjajo vožnji in uporabi vse opreme z namenom, da bo rokovanje ob intervencijah potekalo brez zapletov. Za zdaj pa so nadvse zadovoljni z novo pridobitvijo. »Prve izkušnje z vozilom presegajo vsa naša pričakovanja. Prednost je seveda bolj zmogljivo in okretno samo vozilo, nova oprema in tehnika, ki omogočata predvsem lažje delo,« je še dejal Prapotnik. KG Starše • Novo v športnem parku Trniče Pumptrack poligon že spomladi Zna biti, da bo trniška mladina letošnje spomladanske počitnice še bolj nestrpno pričakovala kot v preteklih letih. Do takrat naj bi v športnem parku postavili novo pumptrack stezo. Te dni je v športnem parku Trniče delovno, saj je v izgradnji nov pumptrack oziroma grbinasti poligon za vse, ki radi preizkušajo in krepijo svoje veščine pri vožnji s kolesi, rolerji, rolkami, skiroji ali kotalkami. Okoli 60 m dolga, razgibana proga se bo razprostirana na 485 m2 površine. Dela naj bi bila zaključena do konca aprila, kar je še posebej dobra novica za vse šolarje in dijake, ki bodo tako v času prvomajskih praznikov lahko preizkusili novo pridobitev na vasi oziroma v občini. Denar za investicijo bo zagotovila občina, vrednost gradbenih del pa je ocenjena na skoraj 26.000 evrov. Izvedlo jih bo podjetje Zavod Aliansa, ki ima za sabo bogate izkušnje z izgradnjo tovrstnih objektov. KG Foto: KG Izgradnja pumptrack poligona v Trničah je v polnem teku. Podravje • Medobčinsko zasedanje Otroškega parlamenta Otroke skrbi marsikaj Pogosto odrasli opazimo le svoje probleme, medtem ko razmišljanja in skrbi otrok nehote prezremo. Možnost, da te jasno in glasno predstavijo javnosti, osnovnošolci dobijo na vsakoletnem otroškem parlamentu, ki je letos potekal preko spleta. Udeleženci so odkrito predstavili svoja razmišljanja, pa tudi skrbi, povezane s poklicno prihodnostjo. Predstavniki 18 osnovnih šol UE Ptuj so ponovno razpravljali na temo Moja poklicna prihodnost. Koordinatorica otroškega parlamenta za ptujsko območje je Vojka Havlas. Kot ugotavlja, so mladi parlamentarci predstavili tako svoje želje kot pričakovanja, a tudi skrbi. Poklice prihodnosti prepoznavajo predvsem v povezavi s tehnologijo in računalništvom. Po prepričanju šolarjev bo tehnologija čedalje bolj posegala tudi na druga področja, na primer na področje medicine. „Menijo, da bodo v prihodnje še bolj pomembni tudi poklici v zdravstvu, biotehnologiji, kmetijstvu in turizmu. Po mnenju mladih parlamentarcev se bomo v prihodnje ukvarjali predvsem z razvojem znanosti in tehnologije ter z ohranjanjem okolja in pridelavo hrane," pravi Havlasova. Za svet ni prepozno ... Obenem so ptujski parlamentarci opozorili na pasti razvoja tehnologij in odnosa posameznikov do narave. Prepričani so, da bi moralo imeti ohranjanje narave prednost pred razvojem tehnologije: „S tem bi se moralo ukvarjati več poklicev. Morali bi iznajti tudi nov način uporabe odpadkov. Brez narave tudi tehnologije ne bomo mogli uporabljati. Nekaj nas razmišlja o izbiri poklica, ki bi lahko pomagal pri ohranitvi okolja. Zavedamo se, da ima veliko vlogo pri izbiri poklica tudi zaslužek." Kar se tiče motivacije za določen poklic pravijo, da k temu veliko prispeva veselje do dela, a so prepričani, da sta pomembna dejavnika tudi uspeh ali denar. Kar se tiče usklajevanja dela in družine, je po mnenju šolarjev korona prinesla tudi nekaj prednosti: več časa doma. Zavedajo se, da je to usklajevanje njihovim staršem prineslo veliko skrbi in dodatnih obremenitev, a kot so dejali: „Je uspelo!". In ob koncu še ena misel, ki so jo otroci izpostavili, odrasli pa jo prevečkrat zapostavljamo: pomembno si je vzeti čas tudi zase. Vse omenjene sklepe bodo udeleženci medobčinskega Otroškega parlamenta predstavili tudi na nacionalnem, ki bo potekal 21. Kakšne skrbi in »vi • • • pričakovanja imajo mladi parlamentarci? Skrbijih: • ali se bodo pravilno odločili za smer študija oziroma za poklic, • ali bo za izbrani poklic povpraševanje, • ali bo poklic finančno toliko donosen, da jim ne bo treba gledati na vsak cent, • ali jim bo služba dajala varnost, • kolikšen vpliv bo imela korona na poklice, ki se sedaj zaradi nje ne morejo opravljati (turizem, kultura, gostinstvo...). • Pričakujejo/želijo si, da: • se že od 6. razreda naprej v OŠ predstavljajo srednje šole in poklici, • da se čim več poklicev predstavi tudi v praksi, • da se predstavijo mnogotere možnosti poklicev določene izobrazbe (ker je veliko poklicev/ delovnih mest, za katera sploh ne vedo, da obstajajo), • da bi obstajal kak seznam vseh poklicev s kratko obrazložitvijo. aprila. Ptujsko regijo bo predstavljala delegacija, ki jo sestavljajo: Ema Žitnik iz OŠ Dornava, Matjaž Alič iz OŠ Olge Meglič, Gal Bezjak iz OŠ Gorišnica in Klara Tikvič iz OŠ Grajena. Kot rezervni član pa je bil izbran Tibor Novak iz OŠ Kidričevo. Vsi so prepričali z zelo zrelim razmišljanjem. Dženana Kmetec Rače-Fram • Previsoke ponudbe gradbenikov na javnem razpisu Širitev zbirališča komunalnih odpadkov se zamika Zbirni center komunalnih odpadkov v občini Rače-Fram je potreben širitve in posodobitve. Na občini so sklenili, da bodo projekt izvedli že letos, vendar so podjetja, ki so na javnem razpisu, kandidirala za izvedbo del, podala previsoke ponudbe za občinski proračun. Vse ponudbe so zavrnili. Pred 15 leti je bil v občini Rače--Fram urejen zbirni center za komunalne odpadke. Ker so se potrebe v zadnjem času povečale, so se na občini odločili, da zbirni center razširijo in ga nadgradijo. »Poleg tega, da bi zbirni center razširili, je nujno, da ga tudi preuredimo. Gre za to, da so se občani pri uporabi zbirnega centra srečevali z razni- mi težavami. Najbolj neugodno je bilo dvigovanje večjih in pa težjih odpadkov, kot so pralni stroji v ke-sone. Tako bomo v sklopu investicije uredili klančine, da odpadkov več ne bo treba dvigovati, pač pa jih bo do kesona mogoče povleči ali pripeljati. Po novem bodo tudi sami kesoni večji,« je pojasnil Branko Ledinek, župan občine Rače-Fram. Vseh šest gradbincev s previsoko ceno Nadgradnja zbirnega centra je predvidena letos, tako so v prvi polovici februarja na občini objavili javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del. Rok za oddajo ponudb se je iztekel v začetku marca, kandidiralo pa je šest gradbenih podjetij; MATA TiM iz Hoč, KRT iz Slovenske Bistrice, GMV iz Ra-dencev, gradbeništvo GES iz Celja, Markomark Nival iz Hajdine in ptujsko vodnogospodarsko podjetje Drava. Podjetja so kandidirala s ponudbami v višini med 365.000 in 443.000 evrov (z najnižjo ponudbo je kandidiralo podjetje GMV). Vse ponudbe so morali zavrniti Investicija naj bi bila zaključena letos, za kar so v občinskem proračunu rezervirali 300.000 evrov. Ker so vse ponudbe krepko presegale rezervirana sredstva, so bili na občini primorani vse ponudbe zavrniti. Sedaj pripravljajo rebalans proračuna, ki ga bo občinski svet obravnaval na 16. redni seji sredi marca. »Preprosto bomo morali v proračunu zagotoviti več denarja,« je dejal Ledinek. Kdaj bi lahko pričakovali ponovitev javnega razpisa, ni želel napovedovati, neugoden razplet prvega javnega razpisa pa ga ni odvrnil od prepričanja, da je zbirni center treba nadgraditi. Karmen Grnjak Foto: KG V okviru nadgradnje zbirnega centra bodo zbirališče komunalnih odpadkov razširili, postavili bodo večje kesone, ki jih bodo prerazporedili v vrsto. Uporabnikom pa bodo olajšali odlaganje odpadkov v kesone z izgradnjo klančin. torek • 16. marca 2021 Podravje Štajerski 9 Podravje • Pomoč na domu v sklopu projekta SOS Za mnoge so oskrbovalke edini stik s svetom Potreb po pomoči na domu v Spodnjem Podravju je zelo veliko. Prosilci so doslej skupaj oddali 300 vlog. 100 jih je bilo odobrenih in ti starostniki so že deležni različnih oblik brezplačne pomoči v sklopu projekta Sodobna oskrba starejših (SOS). Delavci na terenu ugotavljajo velike stiske starostnikov. Veliko jih potrebuje osnovne informacije o upravičenosti do denarnih prejemkov, pomoč pri izpolnjevanju vlog, izpostavljajo pa tudi osamljenost, strah pred okužbami s koronavirusom in težko dosegljivost zdravnikov v času epidemije... Cilj projekta SOS je jasen: izboljševanje psihofizičnih in socialnih sposobnosti uporabnikov, kar jim omogoča, da dlje ostanejo v domačem okolju. Po štirih mesecih terenskega dela so ekipe, ki v sklopu projekta SOS delajo na terenu, predstavile ugotovitve. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje, se spominja, da je bilo še pred 30 leti ljudi treba prositi in prepričevati, da se vključijo v projekte pomoči na domu. Zdaj je situacija povsem drugačna: prosilcev je veliko več kot možnosti. Trenutno ima CSD Spodnje Podravje 19 oskrbovalk in eno vodjo. Pomoč po novem nudijo vse dni v tednu, tudi ob nedeljah in praznikih. Kerin v projektu SOS prepoznava veliko dodano vrednost, a opozarja, da stroka že dolgo čaka na sprejem celovite zakonodaje s področja integrirane oskrbe. Mnoge težave starostnikov Katja Kuclar, socialna delavka, zaposlena na projektu SOS, je predstavila storitve, ki jih vključeni uporabniki najpogosteje potrebujejo. Velikokrat gre za posredovanje informacij, povezanih s pridobivanjem denarnih socialnih prejemkov, pomoč pri izpolnjevanju vlog, iskanje drugih informacij ... Kot mnogokrat doslej pa so tudi tokrat delavci na terenu izpostavili problem osamljenosti starostnikov. Stanje je epidemija dodatno poslabšala. „Veliko starostnikov je neprestano samih, kar slabša njihovo psihofizično stanje, obisk os-krbovalke na domu mnogim tako V času epidemije število uporabnikov pomoči manjše za kar 20 % Še pred nekaj leti je CSD Ptuj, ki pomoč na domu izvaja za 15 občin, imel vključenih 150 uporabnikov. Z leti je to število nihalo. Februarja lani so zabeležili 121 uporabnikov, v prvem valu epidemije pa je to število padlo na 85. Toliko so jih imeli aprila lani, kar je najnižja številka v zadnjih letih. „Razlog za to je bil strah med uporabniki zaradi prenosa virusa, pa tudi dejstvo, da je kar nekaj ljudi ostalo brez dela ali so delali od doma in so lahko drugače poskrbeli za svojce," meni Kerin. Lani poleti seje stanje stabiliziralo, v začetku jeseni so ponovno zabeležili 111 uporabnikov, v drugem valu epidemije pa le še 91. cg-sodobna oskrba: Število uporabnikov je odvisno tudi od tega, koliko ur pomoči dnevno jim pripada, kakšne storitve potrebujejo, kje živijo ... predstavlja edini socialni stik, ki ga sploh imajo. Na drugi strani pa imamo primere preobremenjenih svojcev, ki ves svoj čas namenijo oskrbi družinskega člana. Tudi ti si zaslužijo oddih,« izpostavlja Kuclarjeva. Življenjskih zgodb je vsaj toliko, kot je uporabnikov. Nedvomno preveč je primerov, ko so izvajalci pomoči na domu edini stik uporabnika s svetom. Kmalu bo na voljo še ena storitev Vodja projekat SOS Andreja Potočnik ugotavlja, da je med uporabniki veliko povpraševanje po storitvah zdravstvene nege, fi-zioterapije in delovne terapije. Za uporabnike že izvajajo pripravo in farmacevtski pregled zdravil, že ta mesec bodo predvidoma ponudili še eno novo storitev, e-oskrba in e-zdravje. Gre za merjenje vitalnih funkcij uporabnika, ki omogoča 24-urno povezavo s Centrom za pomoč na daljavo in takojšnje sprožanje klica v sili v primeru padca, slabosti ali nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki preprečuje klic v sili na konvencionalni način. Po podatkih Potočnikove je največ uporabnikov brezplačne pomoči na domu v sklopu projekta SOS iz občin Ptuj, Kidričevo, Hajdina in Destrnik. V drugih imajo le peščico, po enega ali nobenega uporabnika. Zraven stoterice, ki jih terenski delavci obiskujejo, jih še dvakrat toliko čaka na obravnavo oddane vloge. Cilj projekta je bil vključiti 200 uporabnikov, a Potočnikova pravi, da je to trenutno s kadrovskega vidika nemogoče. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • 800.000 evrov za prenovo informacijskega sistema v bolnišnici Nov sistem za hitrejšo odzivnost zdravnikov? Informacijski sistem v ptujski bolnišnici je nujno potreben prenove. V teku je razpis in tretji krog pogajanj za posel, katerega ocenjena vrednost je okrog 800.000 evrov. Nov sistem bo omogočil tudi oddaljen dostop do informacij zdravnikom, posledično naj bi se skrajšal čas odzivnosti in celo pospešilo postavljanje diagnoz. »Trenutno teče tretji krog pogajanj za izbiro izvajalca. Verjamem, da nam bo uspelo v kratkem opraviti izbor. Ocenjena vrednost naročila je okrog 800.000 evrov, dejansko vrednost pa bo določila najugodnejša ponudba,« je pojasnila direktorica Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Anica Už-mah. Na omenjen razpis za uvedbo bolnišničnega informacijskega sistema, ki je bil objavljen oktobra lani, sta se prijavila dva ponudnika, podjetje Telekom in SRC infonet. Ključno merilo, ne pa edino pri izboru, bo ponujena cena. Z izbra- nim ponudnikom bo ptujska bolnišnica sklenila dolgoročno, osemletno pogodbo. Po besedah direktorice je ta investicija nujno potrebna. Doslej je za vzdrževanje njihovega informacijskega sistema skrbelo podjetje Medis-M iz Maribora. V zadnjih letih pa je velika večina bolnišnic prešla na sistem, ki ga ponuja podjetje SRC infonet. V Sloveniji pokrivajo že več kot 80 % bolnišnic. Velik in pomemben igralec pa je nedvomno tudi njihov konkurent, podjetje Telekom. »Dejansko smo bili prisiljeni na tem področju nekaj narediti, zato smo šli v razpis. Zmagal bo tisti, ki bo oddal boljšo ponudbo,« dodaja Užmahova. V zadnjih letih so informacijski sistem prenavljale številne zdravstvene ustanove in na ta način omogočile še eno veliko prednost: varen oddaljen dostop zdravnikom do informacij. Tudi ptujski razpis zahteva izpolnjevanje tega pogoja. S tem naj bi se skrajšal čas odzivnosti zdravnikov, posledično pa tudi postavljanje diagnoz. Kdo izmed dveh ponudnikov bo izbran na Ptuju, bo predvidoma znano naslednji mesec. Pogodba naj bi bila sklenjena pred koncem aprila. Dženana Kmetec Sedanji informacijski sistem v ptujski bolnišnici je potreben prenove. Lenart • Občani želijo medgeneracijski center Prostori so, a denarja ni Čeprav je Lenart upravno središče šestih občin in hkrati največja občina, še nima prostora, v katerem bi se lahko družile različne generacije. Da potrebujejo medgeneracijski center, je bilo slišati že na eni prejšnjih sej občinskega sveta. Foto: SD Novi prostori v nekdanjem Črnem lesu bi lahko bili zelo primerni tudi za medgeneracijska druženja, a do tja iz središča Lenarta za zdaj še ni ne pločnika ne kolesarske poti. Takrat je svetnik Srečko Malek opozoril na dva prostora, ki sta naprodaj v mestu, in sicer stara pekarna in prodajalna Trgoavta. Obe nepremičnini je ocenil kot primerni in predlagal, da se razmisli o nakupu. Z ureditvijo medgeneracijskega centra se je strinjal tudi podžupan Franci Ornik; dejal je, da je v Lenartu na voljo kar nekaj primernih prostorov in da bi lahko bila investicija vanje izvedljiva v naslednjih letih. »Vsebine medgeneracijskega centra so bile doslej delno pokrite v sodelovanju z dvoletnim projektom Doma Danice Vogrinec iz Maribora, in sicer v kletnih prostorih knjižnice, a so s pojavom epidemije te aktivnosti že lani spomladi povsem ugasnile,« je pojasnil Martin Breznik, direktor občinske uprave. »V novem domu starostnikov, Domu sv. Agate oz. nekdanjem Črnem lesu, naj bi sicer zagotavljali tudi dnevno varstvo starejših, a, kot veste, prostori, čeprav dokončani, še niso bili uradno odprti, saj so jih ob začetku epidemije pripravili za rdečo cono. Ali bodo to primerni prostori za druženje ali pa bo treba urediti druge nekje v središču Lenarta, bo seveda odločal občinski svet.« Stara pekarna za občinski proračun predraga Župan Janez Kramberger pa je povedal: »Kot ena od možnih lokacij je bila omenjena stara pekarna. Na občini smo stopili v stik z lastnico, ki bi objekt prodala, a po za nas previsoki ceni. Stroški odkupa in prenove bi bili predragi, tega denarja nimamo, zadolžitev pa tudi ni smiselna, saj moramo prej končati druge za občino zelo pomembne projekte. A povedano še zdaleč ne pomeni, da smo pozabili na med-generacijsko sodelovanje. Takoj ko bo to mogoče, se bo v dvorani knjižnice nadaljeval že omenjeni projekt z Domom Danice Vogrinec. Novega prostora za druženje generacij sicer res ne bomo gradili, uporabimo pa lahko obstoječe objekte, zato predlagam razpravo, na kateri bomo skupaj poiskali optimalno rešitev. Ena od možnosti je Dom sv. Lenarta, v katerem se že zdaj marsikaj dogaja in tudi direktor spodbuja podobna srečanja in prireditve. Še primernejši so novi prostori v nekdanjem Črnem lesu, je pa res, da je iz središča Lenarta do tja dva kilometra, in to za zdaj brez pločnika in kolesarske poti. To je lahko težava za Lenartčane, ne pa tudi za prebivalce ostalih naselij, ki se morajo v center občine tako ali tako pripeljati z avtomobilom.« Marsikatera občina je tak center že uredila Ne prostori knjižnice ne Dom sv. Agate pa se Srečku Maleku ne zdijo pravšnji za medgeneracijski center. »Za takšen prostor je namensko poskrbela že prenekatera občina, in to bistveno manjša od Lenarta in z veliko manj programi, v katerih sodelujejo tako otroci kot starejši. Ogledal sem si medgeneracijski center v Benediktu, ki ga je občina uredila v starem vrtcu, in moram priznati, da sem bil navdušen. Verjamem, da je projektov veliko in da finančna situacija ni rožnata, a bi tak center v Lenartu zares potrebovali, zato bi ga bilo treba vsaj uvrstiti v načrte in se zavezati, da bomo projekt realizirali takoj, ko bo to mogoče.« Senka Dreu v | Štajerski T El 11 m K www.tednik.si 1 Stajerskitednik ^Stajerskitednik 10 Štajerski Aktualno torek • 16. marca 2021 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - AnsambeL ŠpadNi fANTje Pripravljeni na festivale in druge nastope Ansambel Špadni fantje iz Vipavske doline so drugo zaporedno koronsko leto dobro začeli. Na 24. festivalu slovenska polka in valček, ki je sicer potekal skladno s protikoronskimi pravili, v studiu, so si priigrali drugo mesto. Njihov valček Tvoje ljubezni dotik je po številu glasov strokovne in medijske žirije prejel dve točki manj kot zmagovalni Veselili svatov Zakaj si pustil me. Avtor glasbe in priredbe je Rok Svab, besedilo je napisala Vera Soline. Pesmi pa so tokrat prvič v lastni produkciji dodali tudi video podobo. Sicer pa je bilo lansko leto po številu nastopov oz. igranj eno najslabših v njihovi dosedanji karieri. Nekaj malega so igrali le med posameznimi valovi pandemije. V normalnem letu imajo do 30 nastopov, največ pa igrajo na porokah. Nastopati so začeli pred dvanajstimi leti. Korona jim je odnesla tudi jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja, prav tako tudi izdajo prvega cd. S pesmimi pa, ki so jih pripravili za lansko festivalsko leto, bodo tako pripravljeni čakali na letošnje festivalske razpise. Četudi so bolj ali manj vezani na nastope na Vipavskem in Primorskem, se kaj lahko zgodi, da se bodo letos Ansambel Špadni fantje prijavili tudi na ptujski festival narodno-zabavne glasbe. Cas je namreč, da jih v živo spozna tudi najzvestejše festivalsko občinstvo. Letošnji koledar so sicer že začeli polniti, ampak zelo previdno, z rizikom odpovedi. Tudi povpraševanja je manj kot v preteklih letih, zaradi vseh omejitev, ki so še v veljavi, ko gre za število ljudi na enem dogodku. „Vsekakor gre največja zahvala strokovni komisiji za vse spodbudne komentarje, konstruktivne kritike in lepe ocene, ki smo jih prejeli na Foto: zasebni arhiv Tomaž Šček (kitara), David Puc (harmonika, bas kitara) in Nina Kovšča (prvi vokal). V Sloveniji je veliko ansamblov s štirimi fantovskimi vokali ter diatonično harmoniko. Špadni fantje, vsi trije dobri pevci, ki so se kalili v najrazličnejših zasedbah in zborih, pa imajo še nekaj več, tudi odličen ženski vokal. Skupaj so se tako dobili pevci, katerih glasovi se skupaj lepo zlijejo, pobarvajo. Tako vse skupaj zveni, kot mora, pravijo. Zadovoljni so, da so s svojimi pesmimi (Da te ljubim, Čeprav se razhajava, Nekoč bova skupaj ...), s katerimi so se začeli predstavljati na festivalih, zanje so prejeli tudi nekaj festivalskih nagrad, pridobili lepo število ljubiteljev na-rodno-zabavne glasbe. V svoji posesti imajo tudi nagrado strokovne žirije za večglasno petje na vurberškem festivalu, plaketo Jožeta Šifrarja. Četudi, priznavajo, so prvih osem let delovanja zelo malo delali na promociji. Občinstvu se predstavljajo s širokim repertoarjem, ki ob narodno--zabavni glasbi vključuje še zabavno glasbo, tuje hite, dalmatinsko glasbo, ki je pri ljudeh prav tako zelo priljubljena. S svojo glasbo želijo slovensko narodno-zabavno sceno še dolgo bogatiti in razveseljevati občinstvo. Narodno-zabavno glasbo imajo radi, v njej uživajo, radi jo igrajo in poslušajo. Za tiste pa, ki se sprašujejo, kaj pomeni njihovo ime, je pojasnilo enostavno: Špadni fant je ena od figur v italijanski igri s kartami - briškula. Sicer pa Primorci špadni fant rečejo lepemu in urejenemu fantu, kar Špadni fantje v resnici tudi so. MG 24. festivalu slovenske polke in valčka. Zavedamo se, da smo tudi z uvrstitvijo na drugo mesto dosegli veliko in nas bo to še dodatno spodbujalo, da vztrajamo, da se trudimo in delamo v tej smeri naprej. Valček v prvi vrsti poklanjamo vsem poslušalcem. Upamo, da jim bo všeč, da ga bodo lepo sprejeli in radi poslušali ob nežnih trenutkih doma, na poti, kot zahvalo ali čestitko svojim naj dražjim," je povedal vodja ansambla Špadni fantje Matej Šček (kontrabas, klaviature), v katerem igrajo in pojejo še Ptuj • Qcenter bogatejši za trendovsko modo Sinsay Velika izbira kakovostnih modnih oblačil po dostopnih cenah Na dan, ko se ženijo ptički, je nakupovalni center Qcenter v Puhovi na Ptuju, odprl vrata še eni trendovski ponudbi, modnim oblačilom za otroke, najstnice, ženske in moške, blagovne znamke Sinsay poljskega podjetja LPP. 12. marca sojo obiskali številni modni navdušenci s Ptuja, Ormoža in drugih krajev. Tudi iz sosednje Hrvaške so prišli. Ob trendovskih oblačilih trgovina Sinsay ponuja tudi dodatke za dom in lepoto, kozmetiko. Za kupce se trudi kolektiv 10 prodajalcev, poslovodja je Ptujčanka Maja Simonič, ki je po izobraževanju v gostinsko-turistični dejavnosti našla nov izziv. Prijavila se je na razpis, s svojimi kompetencami in po seriji intervjujev dokazala, da je prava izbira za poslovodenje trgovine Sinsay. Poljsko podjetje LPP je trenutno eno najhitreje rastočih trgovskih verig v svetu, ki aktualno modo ponuja po privlačnih in zelo dostopnih cenah. V svojem portfelju ima pet blagovnih znamk. Top znamka je Reserved, ki je tudi najdražja, gre za street modo, ki je bolj namenjena odraslim. Oblačila blagovne znamke Cropp nagovarjajo mlade po končani osnovni šoli. House oblačila ciljajo na študentsko populacijo. Mohito je blagovna Foto: Črtomir Goznik Sinsay za modne navdušence vseh generacij znamka, ki je izključno namenjena poslovni ženski. Blagovna znamka oblačil Sinsay pa je neke vrste vsakodnevna moda, s ponudbo oblačil, ki so naša izbira za vsakodnevno rutino. Slednja je s svojo izjemno ponudbo 60.000 kosov oblačil na voljo tudi v ptujskem nakupovalnem centru Qcentru. Na police 1.400 m2 velike trgovine dvakrat tedensko prihajajo novi modni kosi oblačil. Ptujska trgovina Sinsay je druga tovrstna trgovina v Sloveniji, prva je bila v Kopru, ki so jo odprli lani. Poljsko podjetje LPP, v okviru katerega se je razvila blagovna znamka Sinsay, ki je tudi njegova najmlajša blagovna znamka, je bilo ustanovljeno leta 1991 in letos beleži 30-letnico uspešnega poslovanja. Ptujski Sinsay pa je po svoji površini trenutno največja trgovina z modo na Ptuju. „Poudarek je na modnih oblačilih oz. modi, ki je dostopna najširšemu krogu ljudi, hkrati pa vedno modna. Gre za aktualno sezonsko modo, privlačno tudi zaradi zelo dostopnih cen. Tako na ženskem kot na moškem oddelku kupci lahko izbirajo med oblačili, ki so stalno na zalogi, in več različnimi kolekcijami, ki so vedno posebej izpostavljene. Od tega, kako bodo modo Sinsay prepoznali v lokalnem okolju oz. širše, pa je odvisno, ali bodo na police ptujske trgovine dodali tudi oblačila drugih blagovnih znamk, ki predstavljajo poljsko podjetje LPP. Trgovino z oblačili blagovne znamke Reserved pa že imajo tudi v Londonu," je povedala poslovodkinja Maja Simonič, ki se skupaj z desetimi prodajalci trudi za kupce. Ni jih veliko glede na površino trgovine, a se trudijo po najboljših močeh, da bi izpolnili vsa pričakovanja. Pri vstopu na novi trg so jim zelo pomagali v Qcentru, kjer so imeli vso želeno podporo, poskrbeli so tudi za odmevno promocijo. Skupaj pa so izvedli tudi nagradno igro. Da so bili pri tem zelo uspešni, je pokazal že prvi obisk trgovine. Čim bolj pa se želijo povezati tudi z ostalimi ponudniki v Qcentru. Pričakujejo, da bodo zastavljene cilje dosegli, da bo blagovna znamka Sinsay dosegla čim širši krog tistih, ki iščejo trendovska oblačila po dostopnih cenah, ki se od primerljivih razlikujejo tudi po kakovosti. Večina oblačil je bombažnih. MG torek • 16. marca 2021 Nasveti Štajerski 11 Plantellini vrtnarski nasveti Kako do dobrega pridelka V prejšnjem prispevku smo razložili nekaj osnov načrtovanja zasaditve zelenjavnega vrta, zdaj pa se lotimo risanja načrta in priprave tal za prve setve. Pri načrtovanju vrta upoštevamo principe kolobarjenja in mešanih posevkov, ki smo jih razložili v prejšnjem prispevku. Pomembno je, da se zavedamo, da ne bomo vseh vrtnin, ki smo si jih izbrali za pridelovanje, sadili naenkrat. Spomladi bomo tako na prvo poljino v kolobarju sadili solato, redkvice ali nekatere druge vrtnine, ki jih bomo v maju, ko bomo sadili tiste vrtnine, ki smo jih dejansko načrtovali za ta prostor, že pobrali. Po principu mešanih posevkov se trudimo, da sproti zapolnjujemo vse praznine, ki nastanejo, ko določene vrtnine poberemo. Tako vrt kar najbolje izkoristimo. Preprosto načrtovanje z aplikacijo Foto: Plantella Načrtovanje nam zelo olajša spletna aplikacija na Gaini spletni strani NarediVrt.si, s pomočjo katere lahko preprosto razporedimo vrtnine na poljine v štiriletnem kolobarju in pri tem upoštevamo pravila mešanih posevkov. Priprava vrta na prve setve Prvo pravilo je, da tal ne obdelujemo, dokler so premokra. Površino zakoličimo in razdelimo na štiri gredice, med katerimi označimo ozke stezice za obdelovanje. Zdaj pa je čas, da se lotimo prekopavanja. Prekopavanje Pri majhnem vrtičku bomo delo zmogli tudi ročno z vilami za prekopavanje. Najboljši čas za prekopavanje je jesen, saj čez zimo mraz poskrbi za to, da se večje grude zemlje razbijejo in se struktura zemlje izboljša. Če jeseni ni bilo časa ali pravega vremena za to, lahko prekopljemo tla tudi zgodaj spomladi, takoj ko tla niso več zmrznjena in preveč namočena. Prekopavamo z vilami, saj v primerjavi z lopato ne poškodujejo sestave prsti. Z vilami tudi lepo odstranimo plevele, ki bi jih z lopato razrezali in spodbudili novo rast. Lopato uporabimo le na težkih glinenih tleh, kjer je prst trda in ne prepušča zraka in vode. Ko bomo taka tla izboljšali s kamninsko moko Plantella Biovit, bomo tudi tu lahko uporabili vile. Ko smo končali prekopavanje, gredice izravnamo z grabljami. Kakšno prst imamo? Zdaj lahko naredimo kratek preizkus teksture tal. S prsti zagrabimo prst in stisnemo v pest. Če lahko prst oblikujemo kot npr. plastelin, pomeni, da imamo težka glinena tla. Včasih se prst kar noče sprijeti in preprosto razpade ter spolzi med prsti. Verjetno je teks-tura preveč peščena. Najbolj idealno je, da s prsti lepo oblikujemo kroglico, ki ne razpade, ampak se tudi ne da dovolj oblikovati. V tem primeru je naša tekstura pravšnja za obdelovanje. Če se prst oblikuje kot plastelin, je treba tlom obvezno dodati še kamninsko moko Plantella Biovit. Za 15 m2 bomo potrebovali približno 1,5 kg kamninske moke, ki jo vkopljemo v tla. Če pa imamo na vrtu premalo prsti ali pa je ta zelo slaba in kamnita, dodamo še nekaj kakovostne Plantella Vrtne zemlje. Organsko gnojenje Ne glede na to, kakšno prst imamo, pa ji moramo dodati organsko maso za vso sezono, da bo dovolj hranil tudi za najbolj požrešne rastline, kar najlažje storimo z dodajanjem ustreznega 100 % organskega gnojila Plantella Organik. Pelete gnojila enostavno enakomerno potrosimo po površini zemlje in jih nato s pomočjo grabelj prekrijemo s tanko plastjo prsti ali podkopljemo. Tako pripravljene gredice zdaj čakajo na primeren čas, ko bo zemlja dovolj topla in ravno prav vlažna za prve setve, sicer takoj po setvi gredice izdatno zalijemo, da mlade rastline dobijo ustrezna hranila. Nevenka Breznik Beton, univ. dipl. inž. agr., Plantellina strokovnjakinja Priskrbite si brezplačen vodič: ORGANSKO GNOJENJE: ZDRAVA TLA, ZDRAVA HRANA plantellasi/vrtnarski-nasveti Kaj bomo danes jedli TOREK zelenjavno-mesna enolončnica, puding SREDA kumarična omaka s krompirjem, meso iz tunke, jabolčni zavitek ČETRTEK cvetačna juha, rižota z mesom, motovileč, banana PETEK milijonska juha, ocvrt file osliča, krompirjeva solata, kompot SOBOTA pasulj s prekajenim mesom, jabolčni zavitek NEDELJA kostna juha, bedra z zelenjavo, radič, tiramisu Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK krompir, palačinke Bedra z zelenjavo Sestavine (za 4 osebe): 2 žlici masla, origano, rožmarin, mleta rdeča paprika, sol, poper, 3 krompirji, 3 korenčki, 4 stroki česna, brstični ohrovt, 4 bedra, voda, peteršilj. Krompir in korenje olupimo in narežemo. Po pekaču razporedimo narezano korenje in krompir, dodamo stroke česna, brstični ohrovt in piščančja bedra. Prilijemo malo vode in vse skupaj pokapljamo s polovico maslene začimbne mešanice, ki jo naredimo tako, da v posodici zmešamo staljeno maslo, origano, rožmarin, mleto rdečo papriko, sol in poper. Pečemo 20 minut pri 200 °C pokrito (z aluminijasto folijo ali pokrovom), nato meso premažemo še s preostalo masleno mešanico in pečemo odkrito še 30 minut. Na koncu potresemo sesekljan peteršilj. Štajerska kisla juha Sestavine: 1/2 kg svinjskega mesa (pleče ali vrat), 3 žlice olja ali masti, 150 g sesekljane čebule, 5 strokov sesekljanega česna, po 100 g rumenega in rdečega korenja, 100 g graha, 80 g gomolja zelene, 50 g peteršiljeve korenine, majaron, timijan, lovorov list, luštrek, celi poper, 2 žlici bele moke, 1 dl kisle smetane, kis po okusu, 1 žlica narezanega drobnjaka, sol. Na vroči maščobi zlato rumeno prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na kocke narezano svinjsko meso in pražimo 5 minut. Nato dodamo sesekljan česen, in ko zadiši, dodamo še narezano zelenjavo, začimbe, solimo, zalijemo s približno 1,5 l vode in kuhamo 30 minut. Iz kisle smetane in moke zmešamo podmet in z njim zgostimo juho, dodamo kis in kuhamo še 15 minut. Na koncu juho dosolimo, pred serviranjem jo potresemo z narezanim drob-njakom. 12 Štajerski Kultura in izobraževanje torek • 16. marca 2021 Ptuj • Edicija za destinacijo in obiskovalce Izšel nov turistični katalog V nakladi 6.000 tisoč izvodov je Zavod za turizem Ptuj izdal nov turistični promocijski katalog Ptuja v slovensko-i-talijanski in angleško-nemški različici. Z njim nagovarja domače in tuje obiskovalce, da obiščejo eno od najstarejših slovenskih mest. Foto: Črtomir Goznik Nov turistični promocijski katalog Ptuja v slovensko-italijanski in an-gleško-nemški različici domače in tuje obiskovalce vabi v eno najstarejših slovenskih mest. „Poglavitni namen predstavitvenega kataloga je, da na celovit, vsebinsko in vizualno privlačen način predstavi turistično ponudbo destinacije in predstavlja trajno promocijsko gradivo, medtem ko se je publikacija Poletje na Ptuju izdajala vsako leto. Image Katalog je ključen pripomoček za promocijo destinacije na vseh predstavitvah, ki se jih udeležuje bodisi Zavod za turizem Ptuj bodisi drugi partnerji, ki predstavljajo naše mesto doma ali v tujini. V katalogu na enem mestu v obliki kratkih sestavkov in fotografij prestavljamo vse glavne gradnike turistične ponudbe našega mesta, s čimer k obisku nagovarjamo različne ciljne skupine gostov, npr. kulturne navdušence, ljubitelje hrane in vina, tiste, ki iščejo sprostitev v termah, športne navdušence in ljubitelje narave, kongresne goste in druge. Prav ta raznolika ponudba je namreč edinstvena prednost Ptuja. Glede na opažanja, ki jih beležimo pri naših obiskovalcih TlC-a, kar 30 % obiskovalcev povprašuje po tiskanih turističnih publikacijah," je ob izdaji novega turistično promocijskega kataloga Ptuja povedala Katja Ertl iz Zavodu za turizem. Letno za izdaje novih turističnih publikacij namenijo med 5.000 in 8.000 evrov. Strošek iz leta v leto raste, saj s temi publikacijami opremljajo vse turistične deležnike v mestu. Publikacije pa posredujejo tudi preostalim TIC v Sloveniji. MG Ptuj • Gledališka ustvarjalnost na Ptuju od 18. stoletja naprej Gledališče - eden od kulturnih biserov Ptuja Točno 25 let po prvi premieri ponovne profesionalizacije Mestnega gledališča (MG) Ptuj, ki sojo začeli s predstavo Sama M. Strelca Govor malemu človeku, so v gledališču odprli razstavo z naslovom Gledališka ustvarjalnost na Ptuju od 18. stoletja do danes. Avtorica razstave in spremljajočega kataloga je Nataša Majerič Ke-kec iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Soavtorpa Sandi Žuran iz MG Ptuj. Tako razstavo kot katalog je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS. „Na pobudo podpornikov in ljubiteljev ptujskega gledališča smo se ob njegovi 25-letnici ponovne profesionalizacije v arhivu in gledališču odločili, da to obletnico proslavimo. Ptujčane smo želeli opomniti, da gledališka dejavnost obstaja na Ptuju že vsaj 200 let. Pisne vire, ki pričajo o tem, da je Ptuj dobil svojo gledališko stavbo leta 1786, hrani- mo v Zgodovinskem arhivu Ptuj. Najstarejši dokument, ki neposredno priča o delovanju gledališča, pa je gledališki plakat (igra Gostilniški politik), ki je vabil na predstavo na pustno nedeljo. Razstava nas popelje od tega najstarejšega dokumenta do fotografije zadnje nagrajene predstave. Zamišljena je kot sprehod skozi zgodovino gledališkega ustvarjanja ptujskega gledališča," je povedala avtorica razstave Nataša Majerič Kekec. Pri snovanju le-te pa so se najprej soočili z dilemo, kako na ogled postaviti nekaj tako „izmuzljivega in minljivega", kot je gledališka predstava. Z razstavo so popolnoma spremenili preddverje in stopnišče gledališča. S pomočjo oblikovalca Sandija Kelneriča in soavtorja razstave Sandija Žurana so se trudili, da bi čim bolj barvito in doživeto predstavili to zanimivo in razgibano zgodbo ptujskega mestnega gledališča. V delu gledališke stavbe, ki je dajal videz labo- ratorijske beline, so predstavljene vse tiste predstave, ki so še žive. Novo podobo pa je z razstavnimi predmeti dobila tudi bralna soba na vrhu gledališke stavbe, v delu, kjer potekajo tudi pogostitve. S tem je tudi MG Ptuj dobilo neke vrste klubsko sobo. Sandi Žuran pa se je potrudil tudi pri zbiranju foto dokumentacije predstav zadnjih 25 let. Gledališko razstavno zgodbo pa bodo v prihodnje še nadgradili, saj se bo zavesa kmalu ponovno dvignila. Do takrat pa si je vredno vzeti čas že za dosedanjo, dolgo kar 235 let. Razstava je v MG Ptuj na ogled do 3. aprila vsak dan, po tem datumu pa si jo bo mogoče ogledati eno uro pred vsako predstavo. Na številki 031 611 069 (Sandi Žuran) pa se je mogoče predhodno najaviti za voden ogled. Razstavo si je mogoče ogledati tudi v digitalni obliki na portalu SIGledal.si. MG Ob 2$'ietnid MotnegagkdoliUa Ptuj (1995-2020) Foto: Črtomir Goznik Ob 25-letnici Mestnega gledališča Ptuj (1995-2020) je izšel tudi katalog pod naslovom Gledališka ustvarjalnost na Ptuju od 18. stoletja do danes. Vrhunskost, ki je prebivalci še ne razumejo popolnoma „Pregledna razstava v našem gledališču priča o bogati gledališki in kulturni tradiciji, kije živa na Ptuju že več kot dve stoletji. Nastala je res ob 25. obletnici ponovne profesionalizacije Mestnega gledališča Ptuj, ki seje formalno zgodila 4. decembra 1995, a to, kar nam kaže razstava, je, daje gledališka dejavnost živa v tem mestu in v tej hiši zdaj že polnih 235 let. S tem smo tudi gledališka hiša, ki ima najdaljšo neprekinjeno tradicijo. Tudi zato je pomembno, da Ptuj kljub svoji majhnosti ohranja to tradicijo živo in kakovostno. Obenem pa sem tudi ponosen, da smo svoje največje uspehe in vsa vrhunska slovenska in mednarodna priznanja dosegli ravno v letih, ko ga imam čast voditi, in da smo v tem obdobju gledališče na Ptuju postavili v sam vrh slovenskega in srednjeevropskega gledališča," je ob razstavi in katalogu povedal Peter Srpčič, direktor MG Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Avtorica razstave Nataša Majerič Kekec in soavtor razstave Sandi Žuran. Z razstavo so popolnoma spremenili preddverje in stopnišče gledališča. Ptuj • Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo poudarek na učnih podjetjih Bodoči kmetovalci potrebujejo tudi ekonomska znanja Letošnje šolsko leto so se ekonomskim tehnikom pri delu v učnem podjetju projektno pridružili dijaki 3. letnika programa Kmetijsko podjetniški tehnik. To je prvi primer učnega podjetja, v katerem sta se povezala dva učna programa. V novi organizacijski enoti Šobkega centra Ptuj, Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo, v prihodnje načrtujejo še več takšnih medpredmetnih povezav. Foto: osebni arhiv Dijak Oto že načrtuje razvoj domače kmetije Oto Riegler, dijak 3. letnika programa Kmetijsko podjetniški tehnik, je v učnem podjetju vodja projektov: »V učnem podjetju, kjer sodelujemo z ekonomskimi tehniki, sem se naučil veliko stvari, ki pri upravljanju kmetije pridejo vedno prav, saj je dobro vodenje podjetja oz. kmetije pot k uspehu. Usvojili smo pravila komunikacije pri zaposlovanju, sedaj pa spoznavamo načine sodelovanja z drugimi učnimi podjetji iz Slovenije in tujine na področju trženja, kar mi bo prav gotovo koristilo pri upravljanju domače kmetije, ki jo nameravam prevzeti.« Kot je povedala ravnateljica Darja Harb, želijo dijake opremiti z znanjem, ki ga bodo lahko uporabi- li tako pri nadaljnjem študiju kot iskanju zaposlitve oz. na samostojni podjetniški poti. »Mladi kmetovalci Povezovanje kmetijstva in ekonomije je ključnega pomena šnih kmetijskih gospodarstev. Foto: CG za razvoj uspe- morajo za uspešno gospodarjenje na kmetijskih posestvih dobro poznati sodobne trende kmetovanja, poleg tega pa so zanje zelo pomembna tudi znanja s področja trženja, obvladovanja stroškov in poslovne komunikacije«. Omenjene vsebine dijaki pridobivajo v učnem podjetju, ki je simulacija delovanja pravega podjetja. Bodoči kmetijsko podjetniški tehniki se bodo v tem šolskem letu naučili, kako odpreti spletno trgovino. Posledično bodo osvojili znanje glede trženja in promocije izdelkov s pomočjo družbenih omrežij. Ena izmed zanimivih preizkušenj pa bo sodelovanje na virtualnem mednarodnem sejmu Učnih podjetij v Belgiji, na katerem bodo opravili poslovne razgovore v tujem jeziku. Vsako uspešno podjetje temelji na dobri poslovni ideji, ki so jo dijakom učnega podjetja pomagali poiskati zunanji mentorji na Kreativni delavnici o trajnostnem razvoju turizma na Ptuju pod okriljem projekta Sociolab. Mladi svojo poslovno priložnost vidijo v organizaciji avanturističnih ogledov ptujskih vinskih kleti za mlade. Estera Korošec Rokomet Dve tekmi, tri točke Stran 14 Rokomet Loka v 2. polčasu nadigrala Jeruzalem Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 2l. krog tednik Futsal Ptujčani izgubili srečanje v eni kontri Stran 15 Tenis Rola v Dubaju ubranil šest zaključnih žog Stran 14 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouñün íjilztu! RADIOPTUJ «a afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si X •• !••!•• v a • Sumarji prekinili niz neporazenosti Domžal in mirno odhajajo na odmor Aluminij - Domžale 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Jakšic (18.). ALUMINIJ: Janžekovič, G. Peč-nik, Krefl, Pantalon, Petek, Jakšic, Čermak, Bolha (od 64. Marinšek), T. Pečnik (od 90. Majcen), Kadric (od 86. Jauk), Derlek (od 64. Krajnc). Trener: Oskar Drobne. DOMŽALE: Mulalic, Žinič, Urban-čič (od 62. Podlogar), Kait, Sikošek, Pišek (od 87. Gorenc Stankovič), Husmani, Svetlin (od 87. Saitoski), Martinovic (od 72. Markuš), Ja-kupovic, Kolobaric. Trener: Dejan Djuranovic. Le kdo bi si mislil, da bo sijajno serijo Domžal, ki ni poznala poraza v zadnjih 14 krogih (serija je dejansko trajala deset tekem, saj so Domžalčani v zaostali tekmi vmes izgubili z Bravom, op. a.), prekinil Aluminij, ki se bori za obstanek? Zgodilo pa se je prav to ... Tekmo so že v napovedih zaznamovale številne odsotnosti igralcev obeh ekip, pri domačih Flakusa, Ploja in Azemovica (ob tem še Prša, Kima, Mujana, Horvata, Džankica), pri gostih pa Ibričica, Kariča in Vukliševica (ob tem še Vuka, Klemenčiča, Dobrovoljca ...). Izkazalo se je, da gostom ni uspelo nadomestiti predvsem Senijada Ibričica, ki je pri 35 letih še vedno nenadomestljiv motor ekipe »rumene družine«. Vrnitev Kadrica Po petih tekmah odsotnosti zaradi kazni (ugriznil je igralca Celja) se je v ekipo Aluminija vrnil Haris Kadric. »Razlika nedvomno je, če je Kadric v ekipi ali ga ni, saj je kakovosten igralec in smo veseli, da nam ga je uspelo zvabiti v našo sredino. S tem pa nikakor ne želim reči, da ga Flakus in Jauk nista dobro nadomestila med njegovo odsotnostjo. Vidi se, da Harisu Nogometaši Aluminija (na fotografiji Nemanja Jakšic in Klemen Bolha) so prvič v sezoni ugnali Domžale. Z drugo zaporedno zmago so se približali ekipam pred njimi. manjkajo tekme: če bi bil pravi, bi lahko zadržal še več žog. Tudi s tem učinkom sem zelo zadovoljen. Naredil je napako, iz nje se je nekaj naučil, zato od njega veliko pričakujem tudi v nadaljevanju sezone,« je dejal Oskar Drobne. Tekmo so bolje odprli domačini, ki so imeli dve izjemni priložnosti: najprej v 5. minuti Pantalonu ni uspelo spraviti žoge v mrežo iz dveh poskusov iz bližine (obramba vratarja, blokiran strel), nato pa se je v 8. minuti Kadric znašel sam pred golom s strani, Mulalic pa je njegov strel ubranil. Jakšic proti Domžalam zadel še drugič V 18. minuti so domačini lepo pletli akcijo na levi strani, Čermak je prodrl nekaj korakov in poslal predložek v sredino kazenskega prostora, kjer je Kadrič lepo sprejel in odložil žogo do Jakšica, ki je z nizkim udarcem zadel v polno - 1:0. Za 25-letnega branilca je to drugi gol v sezoni - oba je dosegel proti Domžalam. »V ekipi je bilo štiri ali pet novih igralcev in so potrebovali nekaj časa, da so ujeli ritem. Domačini so v tem času zadeli in imeli prednost, tekma pa je šla nato v to smer, v katero smo pričakovali: z veliko borbenosti in dvobojev. Bili PRVALIGA TelekomSIovenije REZULTATI 27. KROGA: Aluminijj - Domžale 1:0 (1:0); Mura - Maribor 0:0; Koper - Celje 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Palčič (42.), 1:1 Dangubic (84., z 11 m). Tekma Gorica - CB24 Tabor Sežana je bila odigrana v ponedeljek, po sklepu redakcije. Tekma Olimpija - Bravo bo odigrana 7. aprila. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 26 14 S 4 34:16 50 2. MARIBOR 27 13 1O 4 52:32 49 3. MURA 27 12 g 6 31:18 45 4. DOMŽALE 27 1O 1O 7 37:30 40 5. KOPER 27 1O 7 1O 35:37 37 6. BRAVO 26 S 1O S 26:26 34 7. CB24 TABOR SEŽANA 26 S 6 12 28:36 30 8. CELJE 27 7 6 14 24:33 27 9. ALUMINIJ 27 6 g 12 19:36 27 10. GORICA 26 4 7 15 17:39 19 Šahovska partija na Fazaneriji, Celjani in Kidričani točkovno poravnani Največ pozornosti 27. kroga je bilo nemenjene tekmi med Muro in Mariborom. Šlo je za obračun rivalov za vrh lestvice, ekipi pa vodita trenerja, ki sta pred leti sodelovala pri Mariboru - začasni trener Maribora Sašo Gajser je bil takrat pomočnik Anteja Šimundža. Ker omenjena trenerja dobro poznata taktične prijeme drug drugega, je šlo tudi na igrišču za pravo šahovsko partijo - vsaka poteza je bila skrbno pretehtana in izvedena s čim manjšim tveganjem za prejetje zadetka. Priložnosti na takšni tekmi ni pričakovati v izobilju, kar se je potrdilo tudi na igrišču prazne Fazanerije (domači navijači Black Gringosi so sicer pred tekmo pred stadionom pripravili sprejem za svoje ljubljence). Najlepšo je v drugem polčasu zapravil Klemen Šturm, ko je zgrešil gol iz vsega nekaj metrov. Še dolgo potem se je (upravičeno) držal za glavo ... Zanimivo tekmo sta na Bonifiki odigrala Koper in Celje, ki jima spomladi nikakor ne gre po načrtih. Celjani so spomladi na dosedanjih sedmih tekmah osvojili le tri točke (zmaga v Mariboru), Koper pa šest (zmagi proti Muri in Aluminiju), kar je najmanj izmed vseh ekip 1. lige. Tekma ni bila posebej kakovostna, zato pa toliko bolj razburljiva, še posebej v zaključkih obeh polčasov. V prvem so domačini povedli, v drugem pa so gostje po upravičeno dosojeni 11-metrovki izenačili. Celjani so bili v sodnikovem podaljšku zelo blizu zmagi, saj so iztržili še eno 11-metrovko, a je domači vratar David Adam z izjemno parado zaustavil poskus Filipa Dangubica ... Prvič je v dresu Celja celotno tekmo odigral Jure Matjašič, s klopi za rezervne igralce pa sta tekmo spremljala Matjaž Rozman in Matic Vrbanec. Z zmago proti Domžalam so se šumarji točkovno izenačili s prvaki iz knežjega mesta, daleč pa ni niti sežanski Tabor. Vse to obeta napet boj za obstanek ... Oskar Drobne, trener Aluminija: »Tokrat smo znova pokazali pravi obraz, bili smo kompaktni, agresivni in čvrsti v dvobojih. Čestitke fantom, na zadnjih dveh tekmah so resnično pustili srce na igrišču. Začetek je bil zelo dober, imeli smo tudi 100 % priložnosti, na srečo smo tudi kmalu zadeli. Nato smo prepustili pobudo gostom, a smo dobro zaustavljali njihove dolge podaje. V končnici 'je gorelo', gostje so imeli nekaj polpriložnosti, a na srečo smo ohranili mrežo nedotaknjeno.« Dejan Djuranovic, trener Domžal: »Eni in drugi smo bili brez nekaterih članov udarne zasedbe, svojim fantom na igrišču pa ne morem ničesar zameriti. Odigrali smo dobro tekmo, ni pa se nam izšlo po željah, saj nismo zadeli gola. Domačinom je to uspelo, zato jim gredo čestitke za zmago. Vsak niz se enkrat konča, naš se je v Kidričevem. Verjamem, da se bomo v premoru dobro spočili in da bomo v nadaljevanju dosegali takšne rezultate, kot smo jih doslej. Tudi v Pokalu Slovenije imamo svoje želje in ambicije: v dvoboju z Beltinci smo zagotovo favoriti.« Luka Janžekovič, Aluminij: »Hvala bogu, da se je razpletlo z zmago! Domžale so samozavestna in kvalitetna ekipa, zato so te tri točke zlata vredne. Približali smo se mestom, ki si jih želimo, zato lahko gremo v miru na odmor. Posebej bi pohvalil igralce v obrambi, ki res držijo ekipo nad vodo. Celotna ekipa je odigrala zelo zrelo in borbeno, to je bilo ključno.« Foto: Črtomir Goznik smo brez štiri centralnih branilcev (dva zaradi kartonov, dva zaradi poškodb), a to je nogomet, treba je bilo povleči nekatere druge poteze,« je dejal trener Domžal Dejan Djuranovic. Gostje so ob zaostanku poskušali hitro izenačiti prek Kaita, a je bil Janžekovič na mestu. Šumar-jem je nato uspelo umiriti tempo, v zaključku prvega polčasa pa so znova zapretili. V 40. minuti je Derlek močno udaril po žogi s približno 22 metrov, Mulalic pa je njegov strel z nekaj težavami vendarle zadržal. Že v sodniškem podaljšku sta poskusila še Krefl (Mulalic brani) in Kadric (strel preko gola). Najbližje izenačenju so bili gostje v 42. minuti, ko je bil Kolobarič v odličnem položaju pred Jažekovi-čem, a je nekoliko preslabo sprejel žogo, da bi lahko nevarno streljal. Visoke podaje lahek plen domačinov V drugem polčasu so domačini popolnoma prepustili pobudo gostom, v obrambi pa so poskušali zapreti vse poti do Janžekoviča. To jim je odlično uspevalo, sploh so bili zanesljivi ob številnih visokih podajah na polovico igrišča, ki so jo branili Kidričani. V tem elementu igre so šumarji v zadnjem času zelo suvereni, predvsem Petek, Pantalon in Bolha (tudi tokrat manjkajoči Azemovic) so v tem elementu odlični. V napadu domačinov sta nekaj živahnosti s svojim vstopom prinesla Krajnc in Jauk. Največji pritisk so gostje izvajali prav ob koncu tekme, a je bil rezervist Podlogar v dveh obetavnih primerih nenatančen, tako da je ostalo pri zmagi domače zasedbe. To je njihova druga zaporedna, s čimer so na najlepši možni način zaključili tretjo četrtino sezone in si močno izboljšali možnosti za neposredni obstanek med elito. V ekipi Aluminija je bilo v ekipi tokrat kar pet igralcev letnika 2002, Gašper Pečnik je odigral celotno srečanje, priložnost je v končnici dobil še Jan Majcen, na klopi pa so bili Žan Žaler, Gregor Mencigar in Tim Ciganovič. Pri gostih je nekaj prvih prvoligaških minut nabral 17-letni Makedonec Emir Saitovski. Sedaj je do 3. aprila na vrsti reprezentančni premor, nastopili bosta tako članska kot mlada (U-21) izbrana vrsta, slednjo čaka nastop na domačem evropskem prvenstvu (skupna gostitelja bosta Slovenija in Madžarska). Jože Mohorič Nogomet • Prijateljska tekma Drava Ptuj - Beltinci 1:1 (0:0) Nogometaši Drave so v pripravah na nadaljevanje sezone v 2. ligi (v nedeljo bodo v 13. krogu gostovali pri ekipi Brda, op. a.) v soboto odigrali pripravljalno tekmo z Beltinci. Klub iz Prekmurja je na lestvici dve mesti pred Dravo, zato je bila tekma dober kazalnik trenutne pripravljenosti. Ekipi sta se razšli z remijem, gol za domače moštvo je prispeval Malik Bah. (JM) 14 Štajerski Politika torek • 23. marca 2021 Rokomet • NLB liga, zaostala tekma 13. kroga: Loka v 2. polčasu nadigrala Jeruzalem Rokomet • 1. A SRL (ž) Dve tekmi, tri točke Urbanscape Loka -Jeruzalem Ormož 33:27 (15:14) URBANSCAPE LOKA: Dolenc, Juričan, Stanojlovič (11 obramb); Čauševič, Gartner, Jamnik 4, M. Je-senko 2, U. Pipp 3, Mali 1, M. Pipp 4, Bergant 3, A. Jesenko 3 (3), Nikolič 10 (2), Klemenčič, Šile. Trener: Robert Beguš. JERUZALEM ORMOŽ: Balent (8 obramb), Skledar (2 obrambi); Bo-gadi 5, Šoštarič 3, Čudič 3 (1), Žuran 5, G. Hebar, T. Hebar 3, Kocbek 4, Krabonja 2, Mesaric 2, Krasnič, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Urbanscape 5/5; Jeruzalem 1/1. IZKLJUČITVE: Urbanscape 6; Jeruzalem 10 minut. Ormožani so v Škofli Loki odigrali še zadnjo prestavljeno tekmo iz leta 2020 in so tako poleg Rika Ribnice, Urbanscapa Loke, Slovana in Slovenj Gradca eden redkih klubov z vsemi odigranimi tekmami. Na Gorenjsko so Ormožani odpotovali v upanju po dobri predstavi in novi zmagi, a se tokrat ni izšlo vse po načrtih gostov. Uvod v tekmo je pripadel gostiteljem, ki so hitro trikrat povedli za dva zadetka (3:1, 4:2, 5:3). V 10. minuti je prvič in zadnjič na tekmi uspelo povesti Ormožanom (5:6), da bi prednost v korist Jeruzalema bila še večja, je preprečil vratar Luka Stanojlovič, ki je zaustavil »zicer« Roku Žuranu in strel v protinapadu Davidu Bogadiju. Sledilo je obdobje izenačene igre (7:7, 8:8, 9:9, 10:10, 11:11), kjer pa je vedno za gol vodila Loka. Ta je imela več razpoloženih igralcev in kar osem igralcev se je vpisalo med strelce že v 1. polčasu. Na drugi strani so imeli Ormožani šest različnih strelcev, s štirimi doseženimi goli pa je izstopal Bogadi. V zaključku prve- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Anže Šoštarič (Jeruzalem Ormož) Dekleta ZRK Ptuj (na fotografiji Ana Tripkovič s št. 5) so proti Velenju dosegla drugo zmago v sezoni, prvo v domači dvorani Ljudski vrt. Pred tem so slavila le v Kopru. ga dela tekme je pri domačinih iz razdalje zadeval levi zunanji Matija Nikolič, ki je bil eden zaslužnejših, da je Loka v 28. minuti prvič po-vedla za tri zadetke (15:12). Bogadi in Jure Kocbek sta poskrbela, da so Prleki na odmor odšli z le golom zaostanka (15:14). V 2. polčasu je Loka nadaljevala z zelo hitro in tudi raznovrstno igro, kar je obrodilo sadove: Aljaž Jesenko je v 38. minuti svoje moštvo prvič popeljal do prednosti štirih zadetkov (21:17). Jeruzalem se je večkrat približal na dva gola zaostanka, bližje pa zaradi napak tako v obrambi kot v napadu ni šlo. V 54. minuti je Kocbek s svojim četrtim zadetkom na tekmi približal Ormožane na zaostanek dveh golov (28:26) in zatlelo je ormoško upanje v preobrat. Sledil je sporni trenutek tekme, ki je odločil vprašanje zmagovalca. Po dolgem napadu je z desnega krila skočil Grega Jamnik, njegov poskus je zaustavil vratar Alen Skledar, sodnika iz Trebnjega Bo- Matija Nikolič, igralec Urbanspcapa Loke: »Mislim, da je bila ključ do zmage naša obramba ter dnevna pripravljenost naših vratarjev. Moramo popraviti naš napad, veliko preveč žog smo podali v roke tekmecev in tako reševali tekmo v obrambi. V napadu smo igrali pazljivo in strpno, vendar se je videlo, da se je nasprotna ekipa dobro pripravila in nam nekaj žog prestregla ter iz protinapadov dosegla lahke zadetke.« Alen Skledar, vratar Jeruzalema Ormoža: »Tekma ni šla po naših načrtih. Imeli smo veliko lepih nasprotnih napadov, vendar to ni zadostovalo, da bi tekmo v Škofli Loki tudi dobili. V obrambi smo odigrali zelo slabo, čeprav smo se na tekmece dobro pripravili in smo vedeli, kje so najbolj nevarni. Vedeli smo, da imajo dobra krila in da si velikokrat priigrajo strele iz neposredne bližine. Dopuščali smo jim, da so zadevali lahke zadetke. Na tekmo smo prišli po dve točki, vendar je Urbanscape Loka tokrat zasluženo zmagala.« štjan Žitnik in Dominik Majer pa sta dosodila sedemmetrovko, češ da je Jamnika pri metu oviral Bogadi. Ob tem si je igralec Jeruzalema prislužil še kazen za dve minuti. Aljaž Jesenko je uspešno realiziral kazenski strel in Loki omogočil vodstvo s +3 (29:26). Po zadeti vra-tnici Bojana Čudiča je Loka zadela preko Matica Pippa in v 56. minuti povišala na +4 (30:26). V samem zaključku je domačinom uspel delni izid 5:0 in v 59. minuti je prednost v prid Loke znašala celo sedem zadetkov (33:26). Loka je tako dobila 2. polčas z rezultatom 18:13 in po zaslugi boljše igre v tem delu tekme na kolena položila tokrat neprepričljive Or-možane. V torek, 16. marca, ob 18.30 bo Jeruzalem na Hardeku gostil Gorenje. Prenos tekme bo na kanalu Sportklub. Uroš Krstič NLB ZAOSTALI TEKMI: Urbanscape Loka - Jeruzalem Ormož 33:27 (15:14), Dobova - Ljubljana 30:27 (18:13). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 17 17 0 0 34 2. GORENJE VELENJE 17 15 1 1 31 3. TRIMO TREBNJE 17 13 1 3 27 4. KOPER 18 10 1 7 21 5. RIKO RIBNICA 19 10 1 8 21 6. JERUZALEM ORMOŽ 19 10 0 9 20 7. SLOVENJ GRADEC 19 9 0 10 18 8. URBANSCAPE LOKA 19 7 2 10 16 9. DOBOVA 18 7 0 11 14 10. MARIBOR BRANIK 17 6 1 10 13 11. GROSIST SLOVAN 19 6 1 12 13 12. LJUBLJANA 18 4 2 12 10 13. KRKA 18 2 4 12 8 14. BUTAN PLIN IZOLA 17 2 2 13 6 V prejšnjem tednu so igralke ŽRK Ptuj odigrale dve tekmi, obe v domači dvorani Ljudski vrt, v obeh so bile njihove tekmice ekipe iz spodnjega dela lestvice. Priložnosti za nove točke tokrat varovanke trenerja Mateja Bra-čiča niso izpustile iz rok, v dveh tekmah so osvojile kar tri, več kot na vseh dosedanjih tekmah skupaj! v v 15. krog: ZRK Ptuj - ZRK Velenje 26:22 (14:10) ŽRK PTUJ: Korpar, T. Tripkovič, Skodič; Bedrač 7, Kolenko 5(2), Krasnič 4, A. Tripkovič 3, Kreft 2, Rozman 2, Cvetko 2, Fras 1, Puž, Luknjar, Orešek, Irgolič. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 2/2; Velenje 7/7. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 14 minut; Velenje 8 minut. RDEČI KARTON: Krefl (37., Ptuj) V četrtek so bile njihove tekmice Velenjčanke, ki so jih na prvi medsebojni tekmi ugnale s tremi goli razlike - v Rdeči dvorani je bil izid 27:24. Tokrat so se jim domačinke oddolžile s podobno mero, dodale so še en gol razlike ... Tekma se je prevagala ob koncu prvega polčasa, od rezultata 9:9 v 23. minuti naprej. Domačinke so kljub dvema izključitvama odigrale izjemen finiš in z raznovrstno igro prišle do delnega izida 5:1 (14:10). Pri tem je odlično branila Tajda Tripkovič, v napadu pa se je med strelke vpisalo pet različnih igralk: Aneja Fras, Danijela Krfl, Ana Tripkovič, Nika Bedrač in Minea Kolenko. V podobnem tempu so Ptu-jčanke začele tudi drugi polčas in za pet minut »zaklenile gol«, tako da je prednost narasla že na + 8 (18:10). Tekma je bila s tem odločena, gostje so zaostanek znižale šele v zaključku tekme. To je bila šele druga zmaga ptujske ekipe v tej sezoni. S prikazanim je bil zadovoljen tudi predsednik ŽRK Ptuj Robert Krasnič, ki je dekleta pohvalil za prizadevnost in napredek, ki so ga naredila skozi celotno sezono. 22. krog: ŽRK Ptuj -ŽRK Litija 23:23 (13:13) ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Korpar, Skodič; Kolenko 8(2), Bedrač 6, Krasnič 4, Kreft 2, Puž 1, A. Tripkovič 1, Rozman 1, Cvetko, Luknjar, Irgolič. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 2/3; ŽRK Litija 3/7. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 8 minut; ŽRK Litija 8 minut. RDEČI KARTON; A. Tripkovič (30., Ptuj) Na podoben razplet so v ptujskem taboru upali tudi v sobotnem dvoboju proti ekipi Litije, a se jim v tesni končnici ni izšlo povsem po željah. Kljub temu so bili s točko vsaj delno zadovoljni ... V prvem delu so bile gostje večino časa v minimalnem vodstvu gola ali dveh, domačinke so vodile le enkrat (6:5 v 11. minuti). Ob koncu polčasa je rdeči karton prejela Ana Tripkovič, kar je bil za domače moštvo določen hendikep. Drugi polčas je ponudil obrnjeno sliko, tokrat so bile v stalnem vodstvu domače rokometašice. Najvišjo prednost so si priigrale v 46. minuti, ko so vodile + 3 (18:15). Osem minut pred koncem je bilo 21:19. Gostje so uspele izenačiti na 21:21, nato pa je šlo do konca gol za gol, vedno so bile v prednosti domačinke: 22:21, 22:22, 23:22, 23:23. »Žal so dekleta prehitro zapravila tisto vodstvo 21:19 v končnici. Kljub temu smo imeli zaključni napad za zmago, a nam ga ni uspelo realizirati. Glede na to, da sta se obe ekipi skozi celotno tekmo izmenjevali v minimalnem vodstvu, je delitev točk vendarle najbolj zaslužena,« je po tekmi povedal trener ŽRK Ptuj Matej Bračič. Ena od junakinj tekme je bila domača vratarka Tajda Tripkovič, ki je gostjam med drugim ubranila kar štiri sedemmetrovke! V torek, 16. 3., čaka ekipo Ptuja še tretja tekma v šestih dneh, v dvorani Ljudski vrt bo gostila ekipo ŽRK Trgo ABC Izola. JM 1. A SRL (ž) REZULTATI 22. KROGA: Ptuj - Litija 23:23 (13:13), Mlinotest Ajdovščina - Trgo ABC Izola 30:25 (16:11), Zagorje - Z'dežele 22:24 (10:12), Velenje - Krka 24:30 (11:13). 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 19 17 1 1 35 2. KRIM MERCATOR 15 15 0 0 30 3. KRKA 19 15 0 4 30 4. Z'DEŽELE 17 11 0 6 22 5. ZELENE DOLINE ŽALEC 16 10 0 6 20 6. ZAGORJE 19 9 1 9 19 7. VELENJE 18 4 0 14 8 8. TRGO ABC IZOLA 17 3 1 13 7 9. Ž.U.R.D. KOPER 16 3 1 12 7 10. LITIJA 17 3 1 13 7 11. PTUJ 17 2 1 14 5 Tenis • Blaž Rola Kvalifikacije Dubaja ponudile pravo dramo Blaž Rola (163.) je v zadnjih letih zvečine nastopal na turnirjih serije challenger in v kvalifikacijah grand slam turnijev, v tem mesecu pa je kar dvakrat poskusil srečo v kvalifikacijah močnih turnirjev serije ATP 250 (v Dohi) in ATP 500 (v Dubaju). Prejšnji teden smo poročali o uvrstitvi v glavni turnir Dohe, kjer ga je ustavil Francoz Richard Gasquet (50.), tokrat pa glavnega turnirja ni okusil ... Kljub temu 30-letni Ptujčan ni razočaral, saj je na prvi stopnički kvalifikacijskih bojev ugnal Dmit-ryja Popka (184.). S 24-letnim Ka-zahstancem se je Rola že srečal leta 2019 v Knoxvillu v ZDA in ga takrat gladko premagal, tokrat pa sta odigrala izjemno razburljiv dvoboj, ki se je končal šele s podaljšano igro tretjega odločilnega niza. Ta igra je prekosila vse prejšnje, saj sta tekmeca v njej odigrala kar Turnir serije ATP 500 z nagradnim skladom 2 milijona dolarjev, kvalifikacije: 1. krog: Rola (11.) - Popko (Ka-zahstan) 6:3, 4:6, 7:6(12); 2. krog: Rola (11.) - Harris (JAR, 2.) 2:6, 4:6. 26 točk! Z rezultatom 14:12 je slavil Slovenec, ki pa je moral za to ubraniti kar šest zaključnih žogic tekmeca ... Blaž je imel na srečanju le eno break priložnost (izkoristil jo je v prvem nizu), Bobko pa kar šest (edino je izkoristil v drugem nizu). Tako niti ne čudi, da je končni zbir točk bil za malenkost celo v prid mlajšega Kazahstanca - 102:103. Prepričani pa smo, da se Blaž po dveh urah in pol igranja s tem ni obremenjeval ... V 2. krogu ga je čakal močnejši tekmec, še en 24-letnik, Južno-afričan Lloyd Harris (84.). Prvi servis Blažu tokrat ni služil, zadel je le 56 % poskusov, posledično je Harris izvajal močnejši pritisk na drugega. Pri tem je bil uspešen, tako da je slavil gladko v dveh nizih. Edino majhno priložnost je imel Rola v drugem nizu, ko je povedel 2:0, a je tekmec njegovo prednost hitro izničil. Srečanje je trajalo natančno eno uro. Blažu je po porazu ostalo le še čakanje na morebitne odpovedi, s katerimi bi prišel v glavni turnir kot srečni poraženec. V glavni žreb je bil neposredno uvrščen Aljaž Be-dene. Prvi nosilec turnirja je Avstrijec Dominic Thiem (4.). JM Blaž Rola se je v zadnjih dveh tednih preizkusil na dveh turnirjih v bogatih zalivskih državah: Katarju in Združenih arabskih emiratih. torek • 16. marca 2021 Šport Štajerski 1S Futsal • 1. SFL, končnica Ptujčani izgubili srečanje v eni kontri, Bronx uročen za Tomaž S prvimi tekmami osmine finala se je začela končnica tekmovanja v 1. slovenski ligi, redni del sezone je tako v veliki meri že šel v pozabo. To je v določeni meri tudi nujno, saj je treba čim prej sprejeti zavedanje, da je končnica povsem novo tekmovanje in že dve zaporedni napaki te lahko staneta izpada -pa naj gre za prvouvrščeni Dobo-vec ali osmouvrščene Mlinše. To se je na prvih tekmah najbolje videlo na Ptuju, kjer je pri dru-gouvrščeni domači ekipi gostoval sedmouvrščeni Siliko. 19 točk razlike med ekipama v rednem delu sezone je pozabljenih, ekipi sta startali iz enakega izhodišča, pred drugo tekmo so celo v prednosti Vrhničani ... Preostali favoriti so bolje opravili svoje naloge, čeprav so imeli tudi tretjeuvrščeni Litijani zahtevno delo proti Oplastu (0:1), a so ga z goloma dveh reprezentantov uspešno opravili. Podoben je bil scenarij v Škofijah, kjer je Tomaž vodil celo 1:3, a so bili Primorci še tretjič v sezoni srečnejši od Prlekov. Edini, ki so na parketu povsem uveljavili svojo kakovost, so prvaki iz Dobovca, ki so do vrha napolnili mrežo Zagorjanov. Hiša daril Ptuj - Siliko 1:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Jandrič (18., s 6-m), 0:2 Berzelak (28.), 0:3 Jandrič (33.), 1:3 Pihler (40.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan-čič, Pihler, Lah, Bukovec, Gajser, Kelenc, Pauko. Trener: Robert Grdovič. SILIKO VRHNIKA: Vidmar, Berzelak; Jandrič, Suban, Čosič, Ciuha, Popovič, Končan, Janež, Vesel, Muratagič, Kavčič. Trener: Milivoje Simeunovič. V dvorani Ljudski vrt na Ptuju se je že od prve minute tekme videlo, da so domačini v krču, da se zavedajo bremena favorita. Na nasprotni strani so neobremenjeni Vrhničani igrali tako zavzeto in borbeno, kot je to v končnici pač potrebno. Tekma je bila dinamična in zanimiva, za višjo oceno pa je bilo na obeh straneh storjenih nekaj napak preveč. Prve resne poskuse na tekmi so sprožili varovanci Mileta Sime-unoviča, a je domačinom uspelo z blokadami njihove udarce ustaviti, v nekaj primerih pa je bil zanesljiv tudi vratar Caf. Tekma se je resnično razživela šele po 15. minuti, ko je najprej v 1. SFL, četrtfinale, 1. tekme (igrajo na dve zmagi): Hiša daril Ptuj - Siliko 1:3 (0:1); Bronx Škofije - Tomaž Šic Bar 4:3 (1:2); Dobovec - Mlinše 11:3 (3:1); strelci: 1:0 Čujec (1.), 2:0 Turk (11.), 2:1 Smrkolj (18., z 10-m), 3:1 Čeh (20., z 10-m), 4:1 Peric (21.), 5:1 Matoševič (25.), 6:1 Čeh (26.), 6:2 Lokovšek (29.), 7:2 Peric (33.), 8:2 Cesarec (35./101T1), 8:3 Gorišek (35.), 9:3 Čujec (37.), 10:3 Peric (38.), 11:3 Kotnik T. (38.); Litija - Oplast Kobarid 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Vulikič (3.), 1:1 Vrhovec (25.), 2:1 Fideršek (30.). dveh primerih zapretil domači ka-petan Thomas Pihler, a je bil občasni reprezentančni vratar Nejc Berzelak v vratih Silika odlično postavljen in je nevarna strela izjemno ustavil. Ključni trenutek tekme se je zgodil v 18. minuti, ko so gostje prestregli žogo in krenili v protinapad. Kavčič se je znašel sam pred Cafom, ki ga je lepo počakal in s tem zmedel, da je igralec Silika izgubil stik z žogo in se je zapletel v padec. Sodnika Matjaž Koritnik in Jože Barkovič, ki sta že pred tem delala številne napake in že od začetka tekme nista bila dorasla tekmi končnice (vsaj trikrat so njune odločitve popravili igralci ene ali druge ekipe sami ...), sta na začudenje vseh - tudi številnih gostujočih spremljevalcev na tribuni -dosodila penal, po medsebojnem posvetu pa sta še izključila domačega vratarja! Izkušeni kapetan gostov Nikola Jandrič je iz šestih metrov ugnal Miha Zdovca s strelom pod prečko - 0:1. »Penala in izključitve Cafa ne želim komentirati,« je po tekmi dejal Grdovič in dodal: »Imeli pa smo na voljo še veliko časa, da bi se vrnili v tekmo.« »Dogodek ob penalu je nedvomno vplival na tekmo, saj so domačini izgubili prvega vratarja in posledično zanesljivost,« pa je po tekmi dodal gostujoči trener Mile Simeunovič. Domačini so bili v vidnem šoku in so imeli celo srečo, da gostje v zadnjih minutah prvega dela niso še povišali vodstva. Drugi del se je začel s pritiskom domače vrste, ki pa je ostala brez Robert Grdovič, trener Ptuja: »Zavedali smo se, da v končnici začnemo iz ničle, da naše drugo mesto in točke iz rednega dela ne štejejo veliko. Morda smo zaradi tega odigrali nekoliko z ročno zavoro. Siliko je neugodna ekipa, a kljub temu smo bili po številu priložnosti boljša ekipa. Nismo jih izkoristili, gostje so se 'metali na glavo', tudi njihov vratar je bil odličen, zato jim čestitam za zmago. Nič še ni odločenega, v regularnem delu sezone smo jih premagali doma in v gosteh, tudi v petek bomo storili vse za zmago. Potrebna pa bo boljša koncentracija in realizacija.« Tilen Gajser, Ptuj: »Moje mnenje je, da smo v eni kontri izgubili celotno srečanje, saj smo prejeli rdeči karton in še gol. Gostje so celotno tekmo nabijali visoke žoge proti našemu golu, kar je bila očitno dobra poteza, saj so na koncu slavili. Nam se je videlo, da smo neizkušeni, po zaostanku se proti tako strnjeni obrambi nismo najbolje znašli. Manjkal nam je kakšen razpoložen igralec, ki bi naredil razliko in bi prebijal njihovo obrambo. Nič še ni odločenega, definitivno bomo šli na Vrhniki na zmago.« Mile Simeunovič, trener Silika: »Rezultat pove vse, zmagala je boljša ekipa. Tekma je bila težka do zadnje sekunde, a moji fantje so na igrišču izpolnili vse tiste naloge, ki smo jih trenirali skozi teden. V našo korist je prevagal karakter naše ekipe, ki je imela večjo željo in je zasluženo zmagala. Nekdo bi mislil, da smo mi sedaj favoriti, a te vloge ne sprejemamo - ko smo favoriti, nikoli ne igramo dobro. Ptuj je v sezoni osvojil 40 točk, mi 21, zato je še vedno favorit.« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši FC Hiša daril Ptuj (v belih dresih) so uvodno tekmo končnice izgubili, s čimer so si nekoliko poslabšali položaj za vstop v polfinale. rezultatskega učinka. Vrhničani so igrali zelo zavzeto in kompaktno v obrambi, iz protinapadov pa so pogosto pretili. Prvo zaključno žogo je imel Jandrič v 27. minuti, a je iz idealne pozicije sprožil čez gol. V naslednji minuti je Berzelak vrgel žogo čez celotno igrišče, kjer so se prerivali Jandrič, Ručna in Zdovc, žoga pa je na presenečenje vseh končala v mreži - 0:2. Poti nazaj za domačine ob strnjeni obrambi gostov ni bilo, za nameček je Jandrič povišal na 0:3. Kozmetični popravek je v zadnjih sekundah ob igri z igralcem več v polju uspel Pihlerju, od katerega se je žoga odbila v gol - 1:3. Povratna tekma bo v petek na Vrhniki: v primeru poraza se za Ptuj prvenstvo zaključi, v primeru zmage pa bo odločilna tretja tekma odigrana na Ptuju. Ptujčani bodo na drugi tekmi zaradi rdečega kartona pogrešali prvega vratarja Ke-vina Cafa. Bronx Škofije - Tomaž Šic Bar 4:3 (1:2) STRELCI: 1:0 Klinc (13.), 1:1 Ku-kovec (19.), 1:2 M. Senekovič (20., z 10-m), 1:3 U. Senekovič (24.), 2:3 Stanišič (27.), 3:3 Kolar (31.), 4:3 Klinc (35.) BRNOX ŠKOFIJE: Mordej, Ma-rolt; Peroša, Stanišič, Kolar, Durič, Cupin, Zajc, Stanič, Klinc, Toplikar. Trener: Alen Mordej KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pšajd, Prijol; Kukovec, Goričan, Plahuta, Vajda, M. Senekovič, Kle-menčič, Vindiš, U. Senekovič, Me-sarič. Trener: Matej Gajser. Ekipa Tomaž Šic bar je v rednem delu sezone osvojila 5. mesto, njihov tekmec v končnici je bila četr-touvrščena ekipa Bronx iz Škofij. Ta je za Prleke v tej sezoni enostavno uročena: v obeh dosedanjih tekmah jih je premagala z golom razlike (2:3, 3:2), vselej je zmagovitega dosegla v zadnjih sekundah tekme. V tretje je bilo le malenkost drugače (poraz 4:3, brez gola v zadnji minuti), a to je za Tomaž, ki je v Škofijah igral brez kaznovanega Marota, bolj slaba tolažba ... »Prvi polčas smo sicer solidno začeli, kljub vsemu je bil v tej fazi igre domačin konkretnejši in nam je iz prekinitve - kljub temu da smo na vse to opozarjali - zabil za 1:0. Tik pred polčasom nam je uspela vrnitev v igro: najprej je za izenačenje poskrbel Matevž Kukovec, ki je zadel iz »mrtvega kota«, ob koncu polčasa pa je Marko Senekovič dosegel še gol iz 10 m po šestih akumuliranih prekrških domačinov - 1:2,« je prvi polčas opisal trener gostov Matej Gajser. Jasno je bilo, da se Primorci ne bodo vdali brez boja, zato je bilo pričakovati peklenski drugi polčas. Pri tem jim je šel na roko tudi kriterij sodnikov, ki so domačinom dovoljevali igro na meji prekrška (večkrat tudi preko). Kljub temu so gostje sanjsko odprli drugi polčas, saj je Urban Senekovič v 24. minuti s pravim evro-golom - zgornji kot gola je zadel s strelom iz kakšnih 12 metrov - povišal vodstvo na 1:3. Tukaj se je tekma »lomila«, gostje pa niso uspeli dlje časa zadržati prednosti. »Na prelahek način smo domačinom najprej dovolili znižanje rezultata, nato pa tudi izenačenje. Glede na težave z akumuliranimi prekrški smo v nadaljevanju zaigrali z vratarjem v polju, z namenom zadrževanja žoge. To nam je dobro uspevalo, na našo nesrečo pa smo prejeli še ta odločilni četrti zadetek. Vse do konca srečanja smo bili v igri za izenačenje, a se je tudi domači vratar izkazal z nekaterimi neverjetnimi posredovanji,« je po tekmi povedal Gajser in dodal: »V celoti gledano bi si zaslužili najmanj remi in posledično penale, ampak tega se več ne da menjati. Fantom nimam česa očitati, v danem trenutku so ob vseh težavah s covid19, poškodbah in prepovedih (Marot) igrali na limitu.« Upanje pa še zdaleč ni izgubljeno. »Še smo 'živi', zdaj je vsaka tekma finale. V petek bomo naredili vse, da serijo prenesemo v tretjo tekmo in da prekinemo to negativno serijo z Bronxom,« je zaključil Gajser. Jože Mohorič Nogomet • Liga prvakov Ronaldo in Messi na stranskem tiru Dva največja igralca iz obdobja zadnjih petnajstih let sta se morala predčano posloviti od Lige prvakov. Kar malce tragično, saj sta bila pri tem označena kot neposredna krivca za izpada svojih ekip: Messi je zgrešil 11-metrovko, ki bi lahko vplivala na popolno »prebujenje« Barcelone in na nadaljnji potek tekme v Parizu, Ronaldo pa ga je polomil s svojo postavitvijo v živem zidu, saj je ravno njemu žoga pod nogama pobegnila v Juventusovo mrežo. Tako sta malce neslavno končala sezono in na nek simboličen način dala prednost novi mladi gardi, ki že trka na njuna vrata slave. Še posebej Norvežan Erling Haaland in Francoz Kylian Mbappé, pred katerima naj bi bila sanjska kariera. Ker dobro poznamo tako Messija kot Ronalda - za oba nekaj velja le zmaga -, smo lahko prepričani, da se ne bosta kar tako vdala. Kakor kaže bo Argentinec nadaljeval pri Barceloni, Portugalec pa bo verjetno zamenjal sredino in še enkrat poskusil napad na najžlahtnejšo klubsko trofejo Stare celine. Barcelona, Juventus, Sevilla in Leipzig so končali svoj letošnji ples v Ligi prvakov. Porto je bil uso- Liga prvakov, osmina finala, povratne tekme: Pariz SG - Barcelona 1:1 (1:1); skupno 5:2 Liverpool - Leipzig 2:0 (0:0); skupno 4:0; Juventus - Porto 3:2 (2:1, 0:1); skupno 4:4; Borusija (D) - Sevilla 2:2 (1:0); skupno 5:4. Razpored povratnih tekem: Manchester City - Borusia (M); v torek, 16. 3, ob 21.00 v Budimpešti; Real (M) - Atalenta, v torek, 16. 3., ob 21.00 v Madridu; Chelsea - Atletico (M), v sredo, 17. 3., ob 21.00 v Londonu; Bayern (M) - Lazio, v sredo, 17. 3., ob 21.00 v Münchenu. UM 10/ K'W f ¿ m v « j. ; I,«L ikCn Sadio Mane in Mohamed Salah (oba Liverpool) den za italijansko »staro damo«, Parižani so na kolena spravili katalonskega giganta, Liverpool je z izkušnjami povozil nemški Leipzig, Borussia iz Dortmunda pa vedno neugodno Sevillo. Med temi je vsekakor največje presenečenje pripravil portugalski Porto, toda nogometni strokovnjaki so ves čas opozarjali, da je moč Porta v homogeni in borbeni ekipi, kar se je tokrat potrdilo. Zanimivo pa bo tudi v tem tednu, saj so na sporedu še štiri povra- Josip lličic (Atalanta) tne tekme osmine finala. Real Madrid gosti Atalanto, Manchester City nemško Borussio iz Mönchengladbachs, Bayern Lazio, Atletico pa gostuje v Londonu, kje ga čaka Chelsea. Bavarci, svetovni in evropski klubski prvaki, so večino dela že opravili na prvi tekmi, in Lazio praktično nima nobenih možnosti, City pa bo poizkušal le še potrditi izbojevano zmago v gosteh. Nas seveda najbolj zanima, kako se bosta odrezala Atalanta Josipa Iličiča in Atletico Jana Oblaka. Oba naša reprezentanta čaka v svojih klubih izjemno težko delo. Oba odhajata na gostujoč teren. Josip lličic bo v Madridu s svojo Atalanto poizkušal narediti čudež in izločiti večkratnega prvaka Lige prvakov. Strateg Reala Zinedine Zidane tekmeca jemlje zelo resno in ves čas opozarja, da jih čaka zahtevna tekma. »Pred enim letom je Josip lličic na Mestalli 'raztrgal' Valencio in on bo najnevarnejši za naše moštvo,« poudarjajo v Madridu. Tudi Jana Oblaka na Stamford Bridgu v Londonu čaka sila nepredvidljiva tekma, saj tudi Atletico, tako kot Atalanta, lovi gol zaostanka z domačega terena. Za oba, tako za Atalanto kot Atletico, šteje torej le zmaga. Nani Franc Matjašič 16 Štajerski Križem kražem petek • 19. marca 2021 Piše: Mateja Toplak • ^ S - (Kitajske) črtice Povezovanje z domačini (14) Kaj je tisto, kar naredi običajne trenutke posebne? Kaj nam ostane v spominu, ko se vrnemo s potovanj? Spisek na katerem smo obkljukali vse s turističnega seznama priporočil? Odrezki vstopnic muzejev in galerij? Tisoče fotografij, ki smo jih posneli z mobilnim telefonom? Polica, ki se šibi pod težo spominkov? Vsak naj si odgovori po svoje, a zame je povezovanje z domačini najboljši način, da ne le vpogledom v vsakdanje življenje tuje kulture, temveč postanem del tega vsakdana. Kar tako na ulici sicer le redkokdaj srečaš koga, ki bi te želel poučiti o kulturi, običajih in navadah (velikokrat je tu tudi jezikovna ovira), zato je za mnoge popotnike, tudi zame, najprikladnejša izbira, ki omogoča celostno izkušnjo življenja na tujih tleh, 'delovno pohajkovanje'. "Da bi še med potova- Daniel (njegovega kitajskega imena ne znam niti izgovoriti, kaj šele zapisati). Foto: Mateja Toplak njem moral delati?" se morda kdo zaprepadeno vpraša. No, v resnici ne gre toliko za delo, gre bolj za kulturno izmenjavo v smislu: V zameno za pomoč pri lažjih opravilih, dobi popotnik streho nad glavo, kaj za pod zob in naravno okolje za spoznavanje tuje kulture. Priložnosti je ogromno, po vsem svetu -namenjene so ljudem, ki želijo potovati na bolj nekonvencionalen način. Pridružite se lahko kakšni lokalni pobudi urbanih vrtičkarjev, pomagate v slikarskem studiu ali veganski pekarni, ste eden izmed posadke na jadrnici ali poučujete v lokalni osnovni šoli ... Za popotnike obstaja veliko različnih načinov, kako se udeležiti takšne ali drugačne kulturne izmenjave, a verjetno daleč najenostavnejše je sodelovati v projektu Workaway, ki za simbolično članarino ponuja Foto: Mateja Toplak Danielova najljubša jed je riževo pecivo. Puhasto, sladko, še vroče - pojedli smo ga kot bi mignil. več, kot bi lahko človek izkusil v enem življenju! Na primer: če nekaj ur poučevanja angleščine, ki je v bistvu bolj prijeten pogovor, zamenjate s sveže pripravljenimi tradicionalnimi jedmi (ki se jih lahko celo naučite skuhati ali speči, da jih kasneje predstavite svojim domačim) in s tem pridobite še priložnost bivanja v družinskem okolju (ki vam dopušča ogromno časa, da lahko raziskujete okolico), je to precej dobra alternativa samotnemu pohajanju po neznanih krajih. Na tak način se kulture prepletejo v unikatni izkušnji za vse udeležence. Z bratom, ki trenutno potuje z mano, sva se odločila za poučevanje angleščine pri družini, ki biva v središču mesta Kunming na jugozahodu Kitajske. Tam sva preživela kak teden, da bi poučevala mlajšega sina. Daniel, ki zraven svojega uradnega kitajskega imena sliši še na to ime, je star šele pet let. Njegovi starši in stari starši se zavedajo pomembnosti znanja tujih jezikov, zato ga že od malega vpisujejo v različne tečaje, da bi lažje osvojil najprej angleščino in kasneje morda še francoščino. Tudi njegovo mednarodno zveneče ime so mu nadeli z mislijo, da bi bilo v potencialnem mednarodnem prostoru lažje izgovorljivo. Daniel se je dokaj hitro vživel v dogajanje in tuj jezik. Za otroka, ki šele obiskuje vrtec, je poznal kar precej besed, stavkov in pesmic. Hitro sva ugotovila, da tudi starša, predvsem oče, želita izboljšati svoje znanje. Tako je eden od naju pogosto uganjal norčije z Danielom, drugi pa se pogovarjal z očetom. Medtem naju je babica poskusila naučiti, kako se pripravi lokalne dobrote, mama pa je skrbela, da sva imela močan zeleni čaj zmeraj pri roki. Cela družina se je trudila, da bi midva izkusila karseda največ. Vzeli so naju na družinski izlet, peljali v eno izmed tradicionalnih čajnic, neko popoldan pa smo preživeli v posebnem centru z različnimi igrami, kjer smo se ob petju, plesu in slikanju na platno še bolj povezali. Morda naju je ravno zato, ker nisva imela prevelikih pričakovanj, seznamov in točk na zemljevidu, ki jih "morava" obdelati, dežela (in njeni ljudje) še bolj presenetila. Naravnost neverjetno je, kaj vse lahko človek izve, če preprosto posluša. Ljudje radi delijo ponos, ki ga čutijo do svoje dežele in tradicije. Pripovedujejo stare zgodbe in modrosti, za skupno mizo pa zapo-jejo še kakšen del pekinške opere. Prepričana sem, da sva se midva od njih naučila precej več kot oni od naju (pa sva bila midva tista, ki sta "delala"). OKEN, Lorenz - nemški filozof in zdravnik, TIBESTI - gorovje v Čadu, najvišje v Sahari, ADEPT - posvečenec v skrivni nauk, OSIBISA - britanska afro-pop skupina Foto: Mateja Toplak Zeleni čaj je pogosto postrežen v majhnih keramičnih skodelicah (na Kitajskem gojijo več kot šeststo različnih sort zelenega čaja). KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Asistenčni sistemi kot zagotovilo za večjo varnost S pojmom asistenčni sistemi opisujemo vrsto sistemov v avtomobilih, ki nam pomagajo pri vožnji: namesto nas zavirajo, parkirajo, prilagajajo žaromete, nas opozarjajo na nevarnosti ... Pomemben vidik vsega je varnost vseh udeležencev v prometu, ne samo voznikov. Za večino prometnih nesreč je kriva človeška napaka, ti sistemi pa so jih sposobni zmanjšati ali morda nekatere celo povsem odpraviti. Medtem ko so bili ti sistemi pred leti še privilegij bogatih in so bili vgrajeni skoraj izključno v avtomobilih višjega cenovnega razreda, pa danes ni več tako in počasi pronicajo tudi v avtomobile srednjega in nizkega cenovnega razreda. Ob nakupu avtomobila je priporočljivo natančno pogledati, katere sisteme ima avtomobil že vgrajene v serijski opremi in katere prodajalci ponujajo kot dodatno opremo. Tempomat oz. aktivni tempomat Tempomat z avtomatskim uravnavanjem razdalje voznikom omogoča, da nastavijo konstantno hitrost vožnje, sistem pa preko kamer, radarjev ali senzorjev poskrbi za pospeševanje oz. zaviranje glede na cestne razmere ter samodejno ustavi vozilo brez posredovanja voznika, če je to potrebno. To je še zlasti koristno na dolgih potovanjih, saj voznikom ni treba ves čas pritiskati na pedal za plin. Sistem pripomore k povišanju varnosti in zmanjšanju verjetnosti za nesrečo. Sistem za ohranjanje prometnega pasu (Lane Assist) Sistem je zasnovan za pomoč vozniku, da ohranja smer vozila. Ko sistem zazna oznake vozišča, v zvezi s tem ohranja smer vožnje vozila. Na volanu lahko čutite, kako vam avto sam obrača volan, da ostane na sredini cestišča. Različni proizvajalci imajo ta sistem razvit različno kakovostno, a v osnovi delujejo izredno dobro do omejitev hitrosti. Zadeva je lahko zelo koristna predvsem ob trenutkih padca koncentracije, ki se lahko zgodi zaradi morebitnega pogleda na potnike na zadnjih sedežih, zaradi spreminjanja radijske postaje, zaradi morebitnega pogovora s sovoznikom ... Sistem za samodejno prilagajanje žarometov Senzorji na sprednjem delu avtomobila zaznavajo prihajajoče vozilo in ugasnejo dolge žaromete, dokler se vozilo ne odpelje mimo nas. Sistem je z novodobnimi LED matričnimi žarometi še posebej učinkovit, saj lahko naše vozilo ugasne le snope dolgih luči, ki bi osvetlile nasproti vozeče vozilo. Sistem za zaznavanje vozila v mrtvem kotu Sistem za zaznavo vozila v mrtvem kotu s pomočjo kamere ali radarja zaznava in nas opozarja na vozilo v mrtvem kotu. S svetlobnim signalom na stranskih ogledalih nam pove, ali je na sosednjem pasu vozilo, v katerega bi lahko trčili, če dokončamo menjavo pasu. V preteklosti se je zaradi tega zgodilo veliko prome- Nekateri tudi kot obvezna oprema Sistemi za pomoč voznikom ne dvigujejo le ravni udobja, ampak tudi varnosti. Evropska unija zato pripravlja zakon, s katerim bo predpisala obvezno vgradnjo sistemov avtomatskega zasilnega zaviranja. To pomeni, da bodo morali biti vsi novi modeli vozil od leta 2022 opremljeni s takimi sistemi. tnih nesreč, s tem sistemom pa nas ni treba biti več strah menjave voznega pasu. Samodejno parkiranje Marsikateri voznik ima težave s parkiranjem, zato je sistem za samodejno parkiranje izjemno dobrodošel. Ta manever omogočajo kamere, ki zagotavljajo, da ima avtomobil 360-stopinjski pregled in lahko izračuna razdalje, potrebne do varnega parkiranja v prosto mesto. Nove generacije tega sistema omogočajo varno bočno parkiranje brez vsakršnega stresa in poškodb vozila. Če vključimo možnost iskanja parkirnega prostora in način parkiranja, sistem s pomočjo senzorjev in kamer vozilo ustavi in vzvratno ali bočno parkira. Vozniku ni treba skrbeti, ali je dovolj prostora za parkiranje in kako izvesti manever parkiranja. Samodejna uporaba zavore Sistem za samodejno uporabo zavore je koristen za preprečevanje trkov v zadnji del vozila vozečega pred nami. Sistem za nadzor prometa (Front Assist) s pomočjo kamere ali senzorjev nadzoruje razdaljo med našim vozilom in drugimi vozili ali pešci pred nami. Če voznik ne reagira na nevarnost trčenja z vozilom spredaj ali s pešcem, sistem voznika najprej opozori, nato pa začne samodej- no zavirati. S tem se varno ustavi pred oviro ali pa vsaj znatno zniža hitrost in s tem posledice trka. Nekateri takšni sistemi zaznavajo tudi možnost naleta s strani na nepreglednih cestah. Prepoznavanje prometnih znakov Sistem za prepoznavanje prometnih znakov (Traffic Sign Recognition) deluje s pomočjo kamere, ki je nameščena na sprednjem delu avtomobila. Prepozna lahko prometne znake, ki določajo omejitve hitrosti, prepovedujejo prehitevanja ali opozarjajo na BB-delo na cesti, in sicer do 50 metrov pred vozilom. Sistem voznika opozori z ikono na instrumentalni plošči, lahko pa opozarja tudi zvočno. Sistem za zaznavanje utrujenosti voznika Sistem nadzoruje naše vedenje za volanom (ostrejši premiki volana, neaktivnost ...) in nam priporoča postanek. Če sistem zazna, da se ne odzivamo za volanom, nas bo sprva opozoril z zvočnim signalom. Če se voznik ne odzove, bo vozilo izvedlo krajši nadzorovan zavoj, da nas predrami. Če še vedno ne bomo aktivni za volanom, se bo vozilo samodejno ustavilo in vklopilo vse štiri smernike ter nas tako obvarovalo pred nezgodo. Sistem za pomoč v zastojih Sistem za pomoč v zastojih (Traffic Jam Assist) lahko v prometnih zamaških sam upravlja vozilo. V koloni sam speljuje in ustavlja ter vozilo ohranja na voznem pasu, pri tem pa lahko menjuje prestave (potreben je samodejni menjalnik), uravnava hitrost in vzdržuje varnostno razdaljo v vseh razmerah. To so le najpogostejši asistenčni sistemi, obstaja jih še mnogo: od sistema za avtomatsko prilagajanje brisalcev, sistema za pomoč pri vzvratni vožnji s prikolico, popularen je tudi sistem za klic v sili (ko se zgodi kakšen nepredviden dogodek, avtomobil sam sproži klic na določeno številko) ... Z vsakim od njih je lahko vožnja za kanček bolj sproščujoča in obenem varna. BOSCH I—\ V v B r a c i c Avtoelektrika Renato BRAČIČ s.p. JUROVCI 1/b, 2284 VIDEM PRI PTUJU Tel. 02 764-21-01 BREZPLAČNI PREGLED VOZILA v Bosch Car Service Bračič: diagnoza vseh vrst avtomobilov popravila vseh vrst električnih agregatov osebni program ■♦tovorni program * servis klimatskih naprav VULKANIZERSTVO Kolofon Avtodrom, oglasna priloga Štajerskega tednika 16. marec 2021 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik, vsebovredu.triglav.si Avtorja prispevkov: Jože Mohorič, sta, amzs.si, vsebovredu.triglav.si Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Dani Rižner Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj □ 2 AVTODROM, oglasna prilog|^|jg||kgg|^ :ednika. Z menjavo zimskih pnevmatik ni treba hiteti 15. marec, zakonsko določen datum, od katerega lahko vozniki, če vremenske razmere to dopuščajo, na svojih vozilih zimske pnevmatike zamenjajo z letnimi, je že za nami. Ob tem pa AMZS inštruktorji varne vožnje svetujejo, da z menjavo ni treba hiteti, saj je vreme nepredvidljivo in nas tudi spomladi lahko preseneti sneg. »Ali že menjati zimske pnevmatike ali še ne, je odvisno od okolja oziroma območja najpogostejših voženj. V gorskih, hribovitih in višje ležečih predelih je tudi v spomladanskih mesecih treba pričakovati slabše, celo vsaj začasne zimske razmere, v nižinah in posebej v priobal- nem območju pa skorajda ne. Zavedati pa se je treba, da če se bomo odločili opraviti menjavo že okoli 15. marca, se moramo nato v tem prehodnem času ravnati po morebitnih trenutnih poslabšanih voznih razmerah. Sneži lahko tudi še aprila. V takih primerih se z letnimi pnevmatikami nikakor ne odpravimo na zasneženo ali poledenelo cesto,« je dejal Brane Legan, AMZS inštruktor varne vožnje. Temperature prinašajo različno zahtevne pasti Prehodni pomladanski čas skriva pasti, zato je treba v tem delu leta pozorno spremljati vremenske pogoje, ki vplivajo na vozne razmere, in prilagoditi vožnjo. »Suho ali mokro vozišče, to prepozna vsak. Vendar so temperature tiste, ki prinašajo različno zahtevne pasti. Pri temperaturah od 0 do 7 stopinj Celzija svoje 'delo' učinkoviteje opravijo zimske pnevmatike, pri okoli 7 stopinjah so si kar enakovredne, pri višjih temperaturah pa so letne pnevmatike učinkovitejše. In ti različni vremenski - s tem pa tudi vozni pogoji -se nam lahko zgodijo v enem dnevu, saj se temperature od jutra preko dneva do poznih večernih ur izrazito spreminja- jo, tudi do 10 stopinj Celzija ali več,« je dodal Legan. Pozornost globini profila in tlaku Ob tem Legan svetuje, naj vozniki pozornost namenijo tudi globini profila in ustreznemu tlaku v pnevmatikah: »Neustrezen profil močno poslabša oprijem, ob zavijanju pnevmatike zelo hitro zdrsnejo, zavorna pot se močno podaljša. Vozne pogoje lahko še dodatno poslabšajo ostanki soljenja, posipanja in druge umazanije, ki se je z robov cest ob taljenju snega nanesla na vozišče. Vozniki, motoristi in kolesarji naj bodo pozorni tudi na udarne jame.« SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj, tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262 prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car osebnih in kombiniranih vozil uvoz vozil ^ POLNJENJE AVTOKLIM! ^ Pri Tuningu stavijo na izkušnje in široko ponudbo kakovostnih storitev za vsa vozila Podjetje Tuning je na trgu prisotno že več kot 22 let. »Res je, v vsem tem času smo si nabrali bogate izkušnje z avto-servisnimi in vulkanizerskimi storitvami. Poudaril bi, da servisiramo avtomobile vseh znamk in tipov. Podobno je seveda tudi glede vulkanizerskih storitev, kjer bi izpostavil to, da smo fran-šizojemalec skupine Vulco, za katero stoji korporacija Goodyear in tudi Sava Tires (Goodyear, Sava, Dunlop in Fulda). Kar se tiče novosti glede pnevmatik in njihovih specifikacij, smo prvi na trgu, ki lahko te novosti strankam tudi dejansko ponudimo,« je v uvodu dejal Denis Robar, direktor podjetja Tuning, d. o. o., ki na Ptuju deluje na Osojnikovi cesti, enoto imajo še v Zamušanih. Stremijo k tehničnim izboljšavam V podjetju ves čas stremijo k novitetam, posebej glede strojne opreme. Med njihovimi zadnjimi pridobitvama sta montirni stroj za RUNFLAT pnevmatike in polnilnik av-toklim za najnovejše tipe avtomobilov. »Ta nam omogoča polnjenje z novejšim tipom plina R1234yf (stari je bil R134a), ki ga imajo avtomobili, izdelani po 1. januarju 2017. Ni nepomembno, da imajo naši zapos- leni vse potrebne certifikate za delo s temi napravami,« pove Robar in omeni še 3D-avtoop-tiko Hunter, ki je št. 1 v svetu teh naprav: »Glavna prednost te naprave je, da je zelo natančna, hitra ter enostavna za uporabo. Vzrokov za nepravilno obrabljene pnevmatike je lahko več, od nepravilnega pritiska v pnevmatikah do poškodbe mehanskih sklopov podvozja. Z menjavo kateregakoli sklopa podvozja je potrebna nastavitev geometrije podvozja - optika. Z opravljeno optiko povečamo stabilnost vozila, zmanjšamo porabo goriva ter preprečimo nepravilno obrabo pnevmatik.« Vse vrste servisnih storitev Pri Tuningu opravljajo vse vrste servisov. »Pri nas ne opravljamo samo hitrega servisa, kot so vulkanizerske storitve in menjava olja ter oljnega filtra ali kaj podobnega, ampak imamo opremo in usposobljene mehanike za vse vrste servisov, tudi tiste najzahtevnejše. Redno posodabljamo in nadgrajujemo te-sterje za vse vrste avtomobilov, to počnemo vsakih šest mesecev in tako sledimo vsem trendom v tej branži.« ■ ■ ■ ■ Vi V V ■ Hramba in čiščenje pnevmatik in platišč Ena od novosti v njihovi ponudbi je hotel za pnevmatike. »Pri nas lahko stranke pnevmatike tudi skladiščijo, tukaj jih konzerviramo po vseh pravilih optimalnega skladiščenja, tako klimatskih kot prostorskih, tako da so v res dobrih rokah. Povpraševanje za skladiščenje je res veliko, tako da smo za te namene že poiskali dodatno lokacijo izven Osojnikove ceste. Od lani imamo v ponudbi tudi čiščenje platišč in pnevma- tik, tako da se res potrudimo, da se stranke od nas odpeljejo zadovoljne. Uvajamo še nekatere nove prijeme glede hrambe pnevmatik, tako da bomo strankam lahko ponudili res vi-sokokakovostno storitev,« z zadovoljstvom pove Robar. Za zadovoljstvo strank je pomemben tudi sistem naročanja, imenujejo ga VIP LINIJA: stranke se vnaprej dogovorijo za termin in se tako izognejo čakalni vrsti. Zaposlenim nudijo redna izobraževanja, sprejemajo samo izkušene mehanike. »Informacije o možnosti izobraževanj dobivamo preko skupine Vulco, potekajo pa tako v Sloveniji kot občasno tudi v tujini,« pove Robar in doda še nekaj besed o sodelovanju z Vulcom: »Njihova podpora nam ogromno pomeni, zelo dobro sodelujemo, smo ena izmed njihovih VIP--strank v tej skupini. Smo edini ponudnik Vulco storitev na območju od Ptuja do Murske Sobote. Njihova mreža skrbi tudi za celovito marketinško podporo, za celovito podobo delavnic, opremljajo nas z video materialom, redno nas seznanjajo z novostmi, organizirajo sestanke z drugimi predstavnik iz Vulco mreže v tujini, kjer izmenjujemo izkušnje ... « f: (02) 78 00 420 Osojnikova cesta 12,2250 Ptuj (02) 71 92 272 Zamušani 2,2272 Gorišnica 2 Zakaj na servis h Carglassu® na Ptuj? FLORIAN DOBIC s.p. AVTO TRGOVINA, AVTO SERVIS, VULKANIZERSTVO, AVTO LIČARSTVO Mihovce 51, 2326 Cirkovce - SLOVENIJA +386 (0)2 792 30 91 • fdobic@gmail.com • www.avtodobic.si Letos se pričakuje 10-odstotna rast prodaje avtomobilov Po letu doslej najbolj strmega upada prodaje avtomobilov v EU, ki ga je povzročila pandemija novega koronavirusa, se letos pričakuje 10-odstotna rast na letni ravni, ocenjujejo v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA). V prvem četrtletju primež covi-da-19 naj ne bi pojenjal, v drugi polovici leta pa pričakujejo izboljšanje položaja. Za vrnitev na raven pred krizo so ključna trajnostno gospodarsko okrevanje v EU in lokalno povpraševanje, poudarjajo v ACEA. Ob tem izpostavljajo močno rast tržnega deleža električnih avtomobilov v lanskem letu. Začasni podatki za lansko leto kažejo, da se je tržni delež EU na letni ravni zvišal s treh odstotkov na 10,5 odstotka. Ta pozitivni trend se po navedbah združenja lahko nadaljuje s pravo podporo politik, tudi z bistveno krepitvijo infrastrukture za polnjenje z alternativnimi gorivi. Zagotavljajo popolno zavezanost prehodu v ogljično nevtralnost. V avtomobilski industriji je zaposlenih 14,6 milijona Evropejcev, kar predstavlja 6,7 odstotka vseh delovnih mest v EU. Promet, ki ga ustvari, predstavlja več kot sedem odstotkov bruto domačega proizvoda EU. Z vlaganjem 60,9 milijarde evrov v raziskave in razvoj na leto je avtomobilski sektor največji zasebni vlagatelj v inovacije v Evropi, in sicer prispeva 29 odstotkov teh naložb v EU, so še sporočili iz ACEA. Prodaja novih avtomobilov v Sloveniji V Sloveniji je bilo februarja prvič registriranih 5678 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 9,4 odstotka manj kot februarja lani. Pri tem je bilo prvič registriranih skoraj 13 odstotkov manj osebnih vozil in skoraj 18 odstotkov več lahkih gospodarskih vozil, kažejo podatki Trgovinske zbornice Slovenije. Osebnih vozil je bilo prvič registriranih 4833. Največ je bilo vozil znamk Volkswagen (16,4 odstotka), Škoda (12,9 odstotka) in Renault (11,8 odstotka). Prodanih je bilo največ Re-naultovih cliov (209), sledila sta Renaultov captur (156) in Daciin duster (153). Lahkih gospodarskih vozil je bilo prvič registriranih 845. Najuspešnejši sta bili znamki Ford (23 odstotkov vseh vozil) in Renault (21,8 odstotka), prodanih je bilo največ Fordovih transitov customov (126) in Renaultovih master-jev (121). JERENKO AVTO HISA d.o.o. PTUJ, Zagrebška c. 53, tel.: 02/ 783 72 51 odkup in prodaja rabljenih vozil AVTO DELI za vse znamke vozil prodaja pnevmatik in platišč SERVISIRANJE vseh znamk vozil vulkanizerske storitve avtooptika servis klimatskih naprav diagnoza vozil s testerjem Leteči kamenčki izpod koles avtomobilov so najpogostejši vzrok poškodb na vetrobran-skih steklih. Ko se to zgodi, pa je najenostavneje rezervirati termin pri Carglassu. To storite z le enim klicem na 082 804 804 ali preko spleta na carglass.si. S popravilom steklu povrnemo trdnost v le 30 minutah, ko je vendarle potrebna menjava vetrobranskega stekla, pa je servis zaključen v uri in pol. Dobavljamo vsa stekla za vsa vozila - s certifikati proizvajalcev originalnih nadomestnih delov (OEM). Zaupanje v naše serviserje in tehnologijo nam omogoča, da vam za opravljeno delo nudimo neomejeno garancijo, pri tem pa ohranite tudi tovarniško garancijo vašega vozila. Pri nas opravimo cenitev škode za zavarovalnico, ob menjavi poskrbimo tudi za nadomestno vinjeto. Servis opravimo po najvišjih standardih kakovosti in varnosti koncema Belron® ter z najnovejšim znanjem in tehnologijo, ki jo razvijamo v razvojnem centru Belron Technical. Uporabljamo jo v 38 državah skupine Belron po svetu, kjer v povprečju vsake tri sekunde nekomu zamenjamo ali popravimo steklo na avtomobilu. Poslovalnica Carglass® Ptuj je v poslovnem centru Goja, na Rajšpovi 22. Priročna možnost pa je servis z mobilno enoto. Po želji lahko menjavo ali popravilo opravimo tudi pri vas doma ali na primer v službi. Kalibracija asistenčnih sistemov postaja ključen del servisa Kamere in senzorji, ki jih omenjeni sistemi (poznamo jih pod kratico ADAS) uporabljajo, so namreč največkrat prav v vetrobranskem steklu. Ob menjavi stekla je potrebna demontaža kamere in po ponovni namestitvi lahko pride do manjših odstopanj, ki pa so na cesti, ko je potrebno zaviranje v sili ali preprečevanje zapustitve voznega pasu, precej bolj očitna. Zato je nujna ponovna kalibracija, s katero se prepričamo, da asistenčni sistemi ponovno pravilno delujejo. V podjetju Carglass Slovenija smo bili prvi, ki smo vložili v opremo in usposabljanje za to. Začeli smo konec leta 2015 in v prvem polnem letu je bilo treba kalibracijo opraviti le pri odstotku vozil, ki smo jim zamenjali vetro-bransko steklo. Leta 2018 je delež na primer znašal 3,4 odstotka. V letu 2020 pa smo kalibracijo opravili že pri slabih 20 odstotkih vozil, največkrat na vozilih znamk Volkswagen, BMW in Audi. Že po naših podatkih torej vidimo, da se pojavnost avtomobilov z naprednimi varnostnimi in asistenčnimi sistemi v prometu precej zvišuje. Za letošnje leto pričakujemo, da bo kalibracijo pri menjavi vetrobranskega stekla pri nas potrebovalo blizu 25 odstotkov vozil. NOVO NA PTUJU Popravilo in menjava avtostekel GOJA CENTER Rajšpova ulica 22 082 804 848 CARGLASS Svetovni specialist za stekla številka 1 www.carglass.si V NAŠEM SREDISCU STE VI IN S SODOBNIMI REŠITVAMI SMO Z VAMI TAKO, KOT ŽELITE. NIKOLI SAMI S SAVA ZAVAROVALNICA 2 ^^^^^^^^^ AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika Kdaj in kako postaviti otroka prvič na motor Želja po motorju, po zvoku ali pač nečem je v nekaterih otrocih opazna že zelo zgodaj. Če so pri hiši motorji, bo zelo velika verjetnost, da bodo tudi otroci kmalu sedli na motor. Dostikrat se seveda zgodi, da otrok kljub temu da je oče motorist ali celo dirkač, ne poseže po istem hobiju. In s tem ni čisto nič narobe. Je motor otrokova želja ali želja staršev? Prvo in najpomembnejše vodilo pri vzgoji je, da otroka ne silimo v nekaj, česar noče. Nekateri otroci kažejo navdušenje nad motorji in so najbolj srečni, ko jih posedete na motor, pozneje pa se tudi zapeljejo z mopedom. Kaj torej storiti, če vidite, da otrok želi motor, da ga vleče v to? Prvo vodilo naj ne bo toliko starost otroka, ampak njegova sposobnost, da posluša in razume navodila. Kakšen otrok to zmore pri dveh, drugi pri treh ali štirih letih. Nekateri še kasneje. Za vse otroke in starše, ki imajo športne ambicije, je priporo- čljivo, da ta šport trenirajo že od zgodnjega otroštva. Nujno je, da začnete v varnem okolju, npr. na velikem travniku ali dvorišču. Kako zavirati, je vaja številka ena. Šele po tem, ko je otrok sposoben samostojno speljati in se zaustaviti, je pripravljen za naslednji korak, torej za vajo slaloma med dvema stožcema. Za prve korake so seveda očetje povsem dobri učitelji. Ko pa otrok postaja vedno boljši, hkrati rastejo tudi ambicije. Ko pride tako daleč, da otrok že skoči prek skakalnice ali zapelje prek manjše ovire, je čas, da si omislite trenerja. V Sloveniji je danes že kar nekaj možnosti. Če boste šli do kakšne lokalne mo-tokros proge ali kakšnega trial poligona, pa boste zagotovo srečali tudi trenerje ali inštruktorje. Dostikrat imajo ti trenerji po več otrok v skupini, kar je dobro, saj se otroci do najstniških let želijo predvsem zabavati in jim bo družba všeč. Nikakor pa ne pozabite na to, da se mora otrok vsega, kar zna, učiti postopoma. Tako kot ga ne postavite na smuči in ne pričakujete, da bo znal smučati Novi C4 - vrhunska stopnja udobja in učinek »leteče preproge« Novi C4 je častitljiv naslednik Citroënove serije kombi limuzin, ki ima za seboj že 93 let preteklosti. Od leta 1928 do danes se je zvrstilo deset generacij limuzin, ki so jih skupno prodali že 12,5 milijona primerkov. C4 hkrati ponuja kompaktne zunanje mere, s katerimi ohranja potrebno okretnost za vsakodnevno rabo, obenem pa nudi prostorno notranjost. V novem obdobju dizajna znamke Citroën nudi izjemno udobje v vožnji in možnost izbire med bencinskim, dizelskim in 100 % električnim pogonom (Ë-C4 - 100 % ëlectric). OBIŠČITE NAS ^s. V NAŠEM SALONU: A AVTO ŠVARC d. o. o., CITROËn Ormoška cesta 29, Ptuj TEL: (02) 787 66 90 kar sam od sebe, je popolnoma enako pri motorju. Poleg postopnosti je potrebne veliko potrpežljivosti. Predvsem pa se z otrokom pogovarjajte o vsem. Motorji so lahko prijeten hobi, ki zbližuje odnose, krepi povezanost med starši in otroki. Če boste začeli z dirkami, boste vsak konec tedna nekje skupaj, in tako lahko iz tega naredite nekaj dobrega. Prvi motor naj bo trial Za prvi motor odsvetujem kros. Zakaj? Otrok bo izpustil pomembno lekcijo o prenašanju teže naprej in nazaj v vožnji stoje, ki je osnova tudi za motok-ros. Občutek za ravnotežje, za dodajanje plina in občutek na zavornih ročicah bo osvojil pri nizki hitrosti. Če smo iskreni: motor se v resnici vozi z nogami, roke so le v pomoč. Mnogi MotoGP dirkači ali vrhunski motokrosisti so svoje prve korake na motorjih naredili prav na trialu. Če pogledamo torej trial motorje za otroke po starosti: - za starost dveh ali treh let so danes na voljo električno gnani triali s kolesi, velikosti 12 palcev; - za otroke starosti med 4 in 5 let je primerna velikost motorja s 16-palčnimi kolesi; - od 6 do 7 let pa izberite trial z litij-ionsko baterijo in 20-palčni-mi kolesi; - prehod na bencinsko gnani trial (50-80 kubčnih centimetrov) naj bo po 7. letu starosti. Električni triali so primerni, ker so enostavni za uporabo, imajo nastavljive stopnje moči, delujejo brez hrupa in nimajo izpuha ali vročega motorja, kjer se lahko otrok opeče. Pri 10 letih starosti lahko otrok, ki ima dovolj predznanja, poprime za krmilo odraslega motocikla s 125-kubičnim motorjem in nato napreduje z leti v višje razrede. Če otroka trial navdušuje, se lahko udeležite tudi tekmovanj, kjer boste lahko spoznali še kaj več o tem moto športu. S postopnim učenjem, brez preskakovanja stopenj boste otroku dali najboljšo popotnico v mo-torizem. Kaj pa motokros za otroke? Daleč najbolj razvit in priljubljen moto šport pri nas ima odličnega ambasadorja. Tim Gajser je s svojimi štirimi naslovi svetovnega prvaka v motokrosu in ka-rizmo seveda izjemen vzornik. Zato niti ni presenetljivo, da so na domačih dirkah štartne rampe polne mladih nadobudnih motokrosistov na 50- in 65-ku-bičnih motokros motorjih. Če vam trial kot idealni začetni motor kljub priporočilom strokovnjakov ne pride v poštev zaradi takšnega ali drugačnega razloga, potem je motokros motor druga najboljša alternativa. Danes je za otroke, stare od 4 Novi C4 izraža svojo drugačnost z uspešno združitvijo: - elegance, tekočih linij in dinamičnosti kombi limuzine: aerodinamična oblika karoserije, prefinjene linije, prepoznavne grafične podrobnosti, nova prednja in zadnja osvetlitev, - moči in značaja SUV: velika kolesa, razkošne in izklesane linije. Opremljen je s Citroenovim vzmetenjem s progresivnimi hidravličnimi omejevalniki, ki nudi vrhunsko stopnjo udobja in učinek »leteče preproge« za zagotovitev dobrega počutja v notranjosti, dinamične lege na cesti in voznega udobja. Dobili prvega državnega prvaka v spletnem kartingu Avto-moto zveza Slovenije, nacionalna športna zveza za motošport in karting, je v sodelovanju z E-športno zvezo Slovenije (EŠZS) organizirala prvo državno prvenstvo v spletnem kartingu. Po petih dirkah je bil najboljši Til Čeh, ki si je tako privozil zgodovinski prvi naslov AMZS državnega prvaka v spletnem kartingu. Tekmovalci premiernega državnega prvenstva v spletnem kartingu so imeli na voljo pet preizkušenj: dve na stezi AMZS Centra varne vožnje na Vranskem ter po eno na dirkališčih Euroring, Kartodromo Valencia in Los Arcos. Na prvenstvo se je prijavilo 96 tekmovalcev. Pred vsako dirko so potekale pred-kvalifikacije, najhitrejših 28 voznikov pa se je uvrstilo v dve polfinalni dirki. Pred zadnjo dirko sezone, ki je bila znova na digitalizirani stezi AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, kjer se je prvenstvo 2. februarja 2021 tudi začelo, sta bili v igri za zgodovinski prvi naslov državnega prvaka Slovenije v e-kartingu le še dve imeni: Jernej Simončič in Til Čeh. Njun medsebojni obračun je tako odločal o tem, kdo se bo na koncu zavihtel na vrh zmagovalnega odra. Do zmage Čeh Na štartu zadnje preizkušnje je Simončič malce prehitro začel in dobil kazen vožnje v boksih, iz katerih pa ga potem ni bilo več na stezo. To je pomenilo, da je imel Čeh odprto pot do naslova državnega prvaka. Til Čeh je pred leti aktivno tekmoval tudi na asfaltu v dirkanju na dveh kolesih - v državnem prvenstvu v minimotu. Prvenstvo je pokazalo, da je spletni karting v Sloveniji na dobri poti in lepa popestritev za vse v delu sezone, v katerem dirkanje na prostem pač ni mogoče. do 5 let naprej, kar nekaj izbire. Popularno tej kategoriji motorjev rečemo 'peewee', na voljo pa so tako izvedbe z bencinskim kot električnim pogonom. Velikost koles je 10 palcev, sama geometrija in predvsem odzivanje ročice plina pa je nastavljena na mehko podajanje moči, da motor ni preveč agresiven in za malčka nevaren. Za lažje učenje so vsi taki motorji opremljeni z avtomatskim ali polavtomatskim menjalnikom, torej se otrok še ne privaja na uporabo sklopke. Za nekoliko večje otroke so primerni 50-kubični mini MX motorji na 12-palčnih kolesih. Izbirate lahko med rekreativnimi izvedbami, ki so odlične za učenje, ali pa že med pravimi malimi dirkalniki, ki zmorejo osupljivo veliko. Kaj izbrati, je odvisno predvsem od otroka in njegovega znanja ter tekmovalnih ambicij, sicer pa je primerna starost otroka za tak motor med 5 do in 8 let. Če je otroku vožnja všeč in lepo napreduje, sledi prestop na večji motor z menjalnikom in sklopko. To so resni dirkalniki, s katerimi ni šale, v pravih ro- kah pa otroci z njimi skačejo tudi prek večjih skakalnic na stezi. Sledi prestop na 65 kubikov za otroke od 7. leta naprej do 12 let. Od tu naprej pa na 85-ku-bični motor. Čim bolj originalna izvedba vam bo privarčevala denar in otroku omogočila postopno in varno napredovanje. Kaj potrebujete za začetek Za začetek je dovolj že rabljen trial ali kros motor. Seveda brez zaščitne opreme, ki je prave, torej otroške velikosti, ne gre. Tudi tu vsaj na začetku lahko privarčujete precej denarja, če pobrskate po raznih oglasnikih na spletu ali v skupinah na Fa-cebooku in otroku kupite malo rabljeno opremo, a ne poškodovano. Otroci namreč hitro rastejo in tako kot bodo hitro prerasli motor, bo enako tudi z opremo. Nikar pa ne kupujte prevelike opreme. Ta bo otroka med vožnjo ovirala. Osnovni minimum so kros čelada, rokavice, primerna obutev in ščitniki za kolena. Opremo sicer še sestavljajo škornji, zaščitna očala, dres z dolgimi rokavi in hlače za motor. Za vožnjo po motokros progi je za otroke obvezna uporaba ščitnika za prsni koš in hrbet. Zelo priporočljiva je tudi uporaba posebne zaščitne ovratnice. ote o O/HikUož AMt 20 LETNA TRADICIJA Prodaja, menjave, odkupi vozil Ptujska cesta 68, Miklavž na Dravskem polju 02/629-1662 info@avtomiklavz.si www.avtomiklavz.si torek • 16. marca 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Ubogi pogoltneži in socialna kapica Veste, da se mi zadnje čase smilijo ljudje, ki nimajo nikdar dovolj, celotno njihovo življenje pa je podrejeno skrbi za več in več. Pogoltneži torej, ki ne poznajo počitka, saj v njihovi glavi nenehno poteka proces pogoltnosti in terja prežanje za priložnostjo, kako si prigrabiti še kak dodaten priboljšek. Najbolj v zadnjem času sočustvujem s tistim kostolomskim zdravnikom, ki ne gara samo v svoji MB-bolnišnici, ampak se mora žrtvovati še v kakih petih drugih ustanovah; eno si je celo sam ustanovil. Niti na dopust ne more kar tako pišmevuhovsko. Ko gre streljat afriške živali, mimogrede še skoči v tamkajšnjo bolnišnico popravit kako hernijo diska. Mora pa to biti zelo stresno, da veš, kdaj, kje, komu in kako boš nekomu poboljšal zdravje. Upam, da ima tale zdravniški izgorelež dobro administrativno podporo, da ve paciente pravi cas usmeriti na pravo delovišče, pa da potem spretno usmeri okrevajoče paciente na preglede na pravo mesto; pa mu vmes še kak posel za devize zrihtati. In potem se nekateri še upajo čuditi, ker na svojem uradnem delovnem mestu opravi samo eno operacijo na teden in ima najdaljšo čakalno vrsto. Halo! Ce pa je najboljši! Več kot delati pa tudi ne more. V matični ustanovi za osnovno plačo pač malce pobrska po tej ali oni medvretenčni ploščici, opravi kak usmerjevalni pogovorček v svoji ordinaciji, ki je zmeraj polna, ker vmes kar tukaj poklepeta s svojimi ,zunajbolnišničnimi' pacienti, čeprav jih je ,obdelal' na drugem koncu države ... Ampak: je pa na delovnem mestu! In mora se malo spočiti, da lahko potem gre na popoldanski fuš k prijateljem. Človek se mi res smili, ker je zasvojen z denarjem. Očitno se smili tudi vladajoči politiki, saj ravno v tem času razmišlja, da bi tisti del plače, ki presega šest tisoč evrov,pogoltni ,garači' prejeli neobdavčeno. In temu rečejo ,socialna kapica'! (Mimogrede: socialna kapica pomeni omejitev obračunavanja prispevkov za socialno varnost (torej pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo) za prejemke oz. plače, ki so nad določeno višino.) In tovrstne visoke plače bodo še višje. Socialna kapica ... A ni lep izraz za nenasitnost?! Vas Pepek (s kapico proti mrazu) Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 9 8 7 4 5 4 9 7 6 3 2 8 1 8 5 1 9 7 1 4 9 6 7 8 5 4 7 3 1 2 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ ©© € ooo Bik ¥ ©©© €€ o Dvojcka ¥¥ €€€ oo Rak ¥¥¥ ©© € oo Lev ¥¥ ©©© €€€ o Devica ¥ ©© €€€ o Tehtnica ¥¥ ©©© € oo Škorpijon ¥¥¥ ©© €€€ o Strelec ¥¥ €€€ ooo Kozorog ¥ ©©© €€ ooo Vodnar ¥¥ © oo Ribi ¥ ©© ooo Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 16. do 22. marca 2021 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Destrnik • Digitalizacija podeželja T2 gradi optično omrežje Kot enega največjih letošnjih projektov v občini župan Franc Pukšič ocenjuje gradnjo optičnega omrežja. Potreba po digitalizaciji podeželja se je v času epidemije namreč izkazala kot prioriteta. Foto: SD Občina Destrnik naj bi bila z optičnim omrežjem v celoti pokrita do sredine prihodnjega leta. »Naša naselja v dolini Rogoznice so z optiko pokrita že približno deset let, nato pa je izgradnja optičnega omrežja pod novim vodstvom povsem zastala in žal ni bil položen niti centimeter cevi,« razlaga Pukšič. »Zdaj torej s polno paro nadaljujemo začeto, in sicer T2 koplje in polaga kable v delu Drstelje in Destrnika, v Janežovcih, Janežovskem Vrhu, Zasadih, Svetinah, Desencih, Levanjcih in Doliču. Za ljudi, še posebej mlade družine, je optika danes pomembna že skoraj kot voda, zato je skrajni čas, da jim uredimo pogoje za kakovostno bivanje in delovanje.« Občina Destrnik naj bi bila z optičnim omrežjem v celoti pokrita do sredine prihodnjega leta, kako zelo si ljudje želijo nove pridobitve, pa po županovem mnenju dokazuje tudi angažiranost vaških odborov, ki pomagajo pri podpisovanju služnostnih pogodb. Polaganje električnih kablov v zemljo Cesta, ki vodi mimo pokopališča, bo slednjič dobila javno razsvetljavo. »Tudi tu nadaljujemo dela, ki smo jih začeli pred desetletjem in se iz znanih razlogov niso dokončala. Kabli za luči so bili položeni takrat, ko se je tam delala kanalizacija, tako da je zdaj treba postaviti samo še droge z lučmi.« Pred dnevi pa je Pukšič z Elektrom Ptuj podpisal pogodbo za napeljavo elektrike v zemljo v Vintarovcih. »Delalo se bo v dveh delih: prvi bo zaključen do jeseni, drugega, v katerega je vključen del Vintarovcev, kjer imajo tudi težave s slabo napetostjo, bomo dokončali do začetka prihodnjega leta. Gre za približno tri kilometre dolg odsek, občina pa v projektu prispeva stroške zemeljskih del.« Prenovo električnega omrežja z napeljavo kablov v zemljo letos načrtujejo tudi v Elektro Radgona, in sicer za približno kilometer dolgo traso v Jiršovcih. SD I GLASBO DO SRtA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 21i. uro na radiu Ptuj. www.rad¡o-tedn¡lu¡ Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 22. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Leon Unuk, 2250 Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. marca 2021 TOREK, 16. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 25 fet Pevk ljudskih pesmi KD Trojica 10:30 Utrip Ormoža 11:30 Kimavčevi večeri v Primusu 2013 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Otroci pojejo Slovenske pesmi 2014 20:15 Podobe tistega časa, Stoperce, 2019 22:00 Prireditev ob Valentinovem, Stoperce 2016 23:25 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK S P SREDA, 17. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Večer ljudskih pesmi in običajev 10:00 Ob materinskem dnevu v občini Starše 12:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v Živo 18:00 Ob materinskem dnevu v občini Starše 20:00 Koncert družine Breznik 21:05 Predavanje o Raku rodil 22:10 Pesniška zbirka Olge Vidovič 23:25 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si Uredništvo: Dornava 11 Sd. 2252 DORNAVA: info@siplv.si kontakti 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK. 18. marec 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Žetev na PolenŠaku 2005 10:10 Koncert zborov OŠ Dornava 2019 11:10 Pesem na vasi, Vitomarci 2013 13:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:50 Veselje na vasi, Benedikt 2015 20:00 Otroški folklorni večer v Dornavi 2016 21:10 Festival za naj mladi ansambel 2015 23:20 Video strani zai NiKa Kovač, bojevnica m pravic® Skupina trmastih | mulcev Prediabetes j vodi v irastailamo (Jemenco Interni. * i* ^'P™1111"* Torpedirana kraljica Slovensko čudo sredi arabsl« puiiave e^EKSKLUZIVNO: ¡Boris Kobal ¡o življenju po plagiatu :al mi je, da - EM PRIZADEL porodni sobi KVLJ.1 L", albumi. waaoKi 1LJUDIJ * mm A VODI V VASKULARNO DEMENCO m iltiP11^ H Ne spreglejte v novi Zarji Jam Na izbranin prodajnih mestih na voljo v kompletu . . . _ . . s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR UCOl^ L O fR K ' in v kompletu z revijo Zvezde Lady, za samo 3,99 EUR. radioPTUI Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Duplek in Osnovno šolo Duplek prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Duplek. Oddaja bo v sredo, 17. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpira Občina Duplek. jfATP fekMlikl AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI ®sazas Gödern drvviki elektrarne nurilror Lahkota prihodnosti KLIMA petek • 12. marca 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA KIDRIČEVO KAJUHOVA 10 2325 KIDRIČEVO razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U-l-269/12-24 in 47/15; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI) Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. 9. 2021. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila: o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OŠ KIDRIČEVO, Kajuhova 10, 2325 Kidričevo, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja". Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Mali oglasi STORITVE www.tednik.si PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d,3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče v teži 25-250 kg. Možnost dostave, tel. 041 670 766, Ptuj. NESNICE, rjave, 20-tedenske, že v začetku nesnosti prodajamo. Možnost brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. TRAVNIK, večji, v okolici Polenšaka, kupim. Informacije na tel. 041 624 579. kitednik □ Stajerskitednik Stajerskitednik Štajerski'TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radlo4ednik.sl, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radiiHednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV -BOC SiACOSLOV/ I . F SLOVENIJO- i ZfAHOlTi- / I A'iterwmfunifK./iiiUtcni / r-T™wi"M/Octij» I tAftHOLOHtCC / «W™ «Ultoh,,,* I «friavfi HJ fi kjj CduiYlÜ. ae --' J ™0 M jtffaisfrrVl Potjsh, •ww.reporter.si KUČANOVTAJKUN Stojanu Petriču je Janševa vlada omogočila gradnjo drugega tira MARKO LOVEC Obstaja nevarnost, da nas bodo skušale države EU za kaj okriviti LJUDMILA NOVAK Prikriti obračun NSi z nekdanjo predsednico SLAVNI O BOGU Je slovenskim zvezdnikom dovoljeno govoriti o svoji veri? Umrli so Eleonora Vučinič, roj. Papst, Ptuj, Ciril-Metodov drevired 19, roj. 1944 -umrla 28. februarja 2021; Lidija Kiseljak, roj. Pečnik, Gerečja vas 112, roj. 1961 - umrla 4. marca 2021; Julijana Vidovič, roj. Topolovec, Velika Varnica 67, roj. 1931 - umrla 3. marca 2021; Vladimir Rola, Vitomarci 63, roj. 1947 - umrl 3. marca 2021; Daniel Skuhala, Koračice 60, roj. 1960 - umrl 6. marca 2021; Marija Petek, roj. Petek, Bresnica 33, roj. 1933 - umrla 5. marca 2021; Jožefa Šeruga, roj. Orlač, Nova vas pri Ptuju 79a, roj. 1934 - umrla 6. marca 2021; Štefan Vidovič, Ptuj, Selska c. 52, roj. 1932 - umrl 6. marca 2021; Marija Vnuk, roj. Bračič, Pleterje 12, roj. 1933 - umrla 7. marca 2021; Anton Kokol, Pohorje 24, roj. 1946 - umrl 7. marca 2021; Vukašin Delič, Gorišnica 36a, roj. 1932 - urml 8. marca 2021; Milan Vindiš, Skorišnjak 37, roj. 1962-umrl 7. marca 2021; Anton Kristovič, Goričak 22, roj. 1940 - umrl 7. marca 2021; Jakob Munda, Frankovci 12 , roj. 1934 - umrl 9. marca 2021; Ludvik Gajski, Ptuj, Rimska ploščad 18, roj. 1935 - umrl 9. marca 2021; Franc Veit, Štuki 32, roj. 1932 - umrl 7. marca 2021. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, babice, sestre in botre Majde Kostanjevec BUKOVCI 119 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vsa izrečena pisna in ustna sožalja, objeme in darove. Besede zahvale so namenjene tudi duhovniku za opravljen pogrebni obred ter Javnim službam Ptuj za opravljeno pogrebno storitev. Predvsem pa iz srca, hvala vsem, ki ste ji polepšali življenje in ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Tvoji najdražji Usoda kruta je hotela, da tebe nam je vzela. Odselil si se tja, kjer ni trpljenja in ne gorja. A odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in prijatelja Stanislava Kozela Z MESTNEGA VRHA 22 25. 10. 1955-27. 2. 2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter prijateljem za izrečene ustne in pisne besede sožalja, vse tolažbe, darovane sveče in za svete maše, cvetje ter iskrena hvala za vse denarne prispevke. Prisrčna hvala vsem, ki ste se poslovili od našega dragega Stanislava. Hvala gospodu Andreju za pog-rebno-cerkveni obred. Prav tako se zahvaljujemo gospe Hed-viki za izrečene besede ob slovesu. Srčna hvala vsem sosedom Mestnega Vrha 22, še zlasti hvala Sonji Šneberger, ki nam je stala ob strani ter nam pomagala v najtežjih trenutkih. Hvala celotnemu kolektivu Intenzivne nege Splošne bolnišnice Ptuj. Žalujoči: žena Lizika, sin Stanko in hči Lidija z družinama Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen si odpotovala, naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto se nam vračaj v sanje. ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta Marija Petek IZ BRESNICE 33 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v dnevnih žalosti, darovali sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu Šipošu, govorniku Viktorju Mundi, pogrebnemu podjetju Aura. Žalujoči: sin Slavko, sin Stanko, sin Branko in hčerka Angela z družinami Lepi spomini ne^ledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas a[i vaše bližnje, ] Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas a[i vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. lUHMWkHHu Za zdravo pitno ^ vodo v Halozah _ Premaln dogovarjanja £ nosilci delegatskega i! Milan Kneževrč kandidat za smetarja medobčinskega Spodnje Podravje • Zakonodaja ni naklonjena »milostnemu« odstrelu divjadi Srna, za pomoč počakaj do maja Kaj bi storili, če bi po nesreči povozili žival ali po naključju naleteli na ranjeno? Večina bi verjetno poklicala lovce, policijo ali center za obveščanje. A žal ni nujno, da bi vam pomagali. Veliko grožnjo divjadi predstavljajo psi, ki so v naravi spuščeni brez nadzora. Psi v enem letu ubijejo 1.600 1. ..1 V. 1. divjih uvali Po podatkih Lovske zveze Slovenije (LZS) psi v enem letu ubijejo okoli 1.600 divjih živali. Zakon je tu jasen: psov ni dovoljeno spuščati prosto v naravo brez nadzora, globa za povzročeno škodo, ki jo mora plačati lastnik, pa lahko doseže tudi 1.200 evrov. V preteklosti je veljalo, da lahko lovec psa celo ustreli, če preganja divjad ali je v gozdu od lastnika oddaljen več kot 50 metrov, v naselju pa 200. To lovcem zdaj ni več dovoljeno, lahko pa kršitelja prijavijo. Na LZS ocenjujejo, da največjo grožnjo divjadi predstavljajo kmečki psi, ki nimajo omejenega gibanja in se ponoči po vaseh celo zbirajo v krdela. To se je zgodilo bralki, ki je na cesti zagledala srno z več kot očitno zlomljeno taco, saj ji je ta nekontrolirano bingljala v zraku, za povrh vsega pa jo je preganjal še pes, ki se sicer redno prosto sprehaja po vasi. Ko jo je ujel, jo je prevrgel na tla, v tistem trenutku pa se je mimo pripeljal sosed, skočil iz avtomobila in pregnal psa, da se je ranjena žival lahko umaknila na varno. Poklicala sta lovca in ga prosila za pomoč. Obljubil je, da pride. Ker ga ni bilo, sta ga poklicala znova, takrat pa je dejal, da ga ne bo, ker je v tem času prepovedano streljati srnjad, saj so samice breje. Kaj pa empatija do živali? Kljub prošnjam, naj se vendar usmili ranjene živali, je ostal pri svojem, predlagal jima je, naj »zadevo uredita sama«. Razočarana nad zavrnitvijo sta poškodovano srno nato res skušala poiskati, a jima to ni uspelo, saj se je medtem stemnilo, ostal pa jima je grenak priokus, saj sta bila prepričana, da med poslanstvo lovcev sodi tudi empatija do živali. Če se sliši še tako kruto ali nesmiselno, je lovec ravnal povsem v skladu s pravili, pojasnjuje Franci Ornik, dolgoletni predsednik Lo- vske družine Voličina. »Včasih smo taki pomoči rekli sanitarni odstrel, danes ta termin ni več v uporabi iz različnih vzrokov, med katerimi je večina nelogičnih, je pa res, da so se na to temo dogajale tudi zlorabe. Lovska in veterinarska zakonodaja si marsikje hodita navzkriž, nekatera pravila so čudna oziroma nič prav življenjska. Ljudje nas zaradi podobnih situacij pogosto kličejo, vem, da marsikateri lovec pomaga žival odrešiti muk, je pa res, da s tem krši pravila in se lahko znajde v postopku, zato tega ne stori, če ljudi ne pozna, saj se boji, da ga bodo prijavili in bo kaznovan.« Čakanje, da žival pogine sama Kot primer Ornik navaja prometno nesrečo, v kateri nekdo z avtomobilom povozi srno, ta pa ranjena obleži na cesti. »Čeprav ima pri sebi pištolo, je policist ne sme milostno ustreliti, kot temu rečemo, ampak lahko samo čaka, da bo poginila sama, potem pa pokliče lovce, da odstranijo kadaver.« Zlomljena taca ni smrtna poškodba Ornik se strinja, da srna z zlomljeno taco lahko preživi in pač teče samo po treh. »Če zlom ni preveč kompliciran, se ji lahko okončina z nekaj sreče zaceli in normalno živi naprej, do takrat pa seveda po nepotrebnem trpi bolečine, poleg tega je v tistem času gotovo tudi bolj ogrožena, predvsem zaradi psov, ki niso na povodcih. Čeprav ironično, drži, da bi ranjena žival do milostnega odstrela lažje prišla v času lovne dobe, ki se za srnjad začne po prvem maju. Upoštevajoč veljavna pravila to torej pomeni, da lahko poškodovani živali z odstrelom pomagamo šele od maja naprej.« Kaj pravi zakon o divjadi in lovstvu Zakon o divjadi in lovstvu je bil sprejet leta 2004, zadnje dopolnitve pa je doživel leta 2019. Medtem ko je v prvotni verziji še omenjen »usmrtilni strel ranjene, bolne ali onemogle divjadi«, ga v zadnjem besedilu ni več. Pa vendar zakon v svojem 42. členu dovoljuje, da lahko upravljavec lovišča glede na okoliščine izvede izredni poseg v populacijo divjadi ob taki poškodbi ali utemeljenem sumu na bolezen, zaradi katere osebek ni sposoben preživeti v naravnem okolju. In o tem takoj po izrednem posegu obvesti lovskega inšpektorja. Kdaj natančno se žival znajde v situaciji, da je življenjsko ogrožena, je torej prepuščeno presoji posameznega lovca. Senka Dreu Podlehnik • Ministrstvo zavrglo vlogo podjetja Inšpektor zaustavil delovne stroje Občani Stanošine v občini Podlehnik si lahko za nekaj časa oddahnejo od neznosnega hrupa in prahu. Kmetijsko ministrstvo je namreč v začetku marca izdalo sklep, s katerim so zavrgli vlogo izvajalca - mariborskega podjetja H. S. Nizke gradnje - za določitev novega roka za agromelioracijska dela na tem območju. Izvajalec lahko toži kmetijsko ministrstvo Iz kmetijskega inšpektorata so sporočili, da se trenutno na območje agromelioracije ne sme posegati. Vsa nadaljnja dela, kot so odvažanje materiala (razen gradbenih odpadkov), bi predstavljala nezakonito izvajanje rudarskih del. Izvajalec sicer lahko zoper sklep sproži upravni spor na pristojnem sodišču. Izvajanje agromelioracije v Stanošini so inšpektorji po več prijavah krajanov zaustavili. Okoliške krajane je najbolj zmotilo to, da niso bili prav o ničemer informirani - tudi miniranja so izvajali brez napovedi, kar je v nasprotju s pravilnikom. Na inšpektoratu so namreč zelo jasno povedali: »Odgovorni vodja razstreljevanja mora pregledati de-lovišče in okolico ter ugotoviti ogroženo območje. Njegova odgovornost je tudi obveščanje ljudi v neposredni okolici oz. v ogroženem območju. Fizično je treba zavarovati ogroženo območje in ob razstreljevanju zagotoviti opozorilni zvočni signal s sireno.« V začetku marca sta območje ponovno obiskala kmetijski in rudarski inšpektor. Glede na ugotovitve kmetijskega inšpektorja so se dela od 31. decembra lani izvajala nezakonito, saj je takrat potekel rok veljavnosti odločbe za izvedbo agromelioracije. Izvajalcu del, H. S. Nizke gradnje, so prepovedali nadaljevanje izvajanja zemeljskih del v Stanošini, v primeru kršitve pa znaša kazen za pravno osebo 5.000, za odgovorno osebo pa dodatnih 500 evrov. Na podlagi vloge stranke lahko sicer kmetijsko ministrstvo določi nov rok zaključka agromelioracijskih del, vendar pred odobritvijo novega roka natančno pregledajo, ali so razlogi za podaljšanje upravičeni in še, ali morebiti s podaljšanjem tovrstnih del ne bi bil kdorkoli ogrožen ali oškodovan. Kot so še pojasnili, na kmetijskem ministrstvu prejmejo zelo malo vlog za podaljšanje roka. Inšpektorat za infrastrukturo naletel na več nepravilnosti Inšpektorat za infrastrukturo je doslej v postopku ugotovil, da družba Euro-Asfalt na pristojno ministrstvo za leto 2020 ni prijavila količine pridobljene mineralne surovine - peščenjaka, ki ga ni uporabila pri agromelioraciji. Rudarska inšpekcija, ki deluje v okviru omenjenega inšpektorata, pa nadzora še ni zaključila. Vodi namreč postopek pri izvajalcu razstreljevanja, podjetniku Ivanu Potočniku, in tudi pri družbi Euro-Asfalti International, ki je zavezanec za plačilo rudarske koncesnine. Estera Korošec iS r,>*C? * O m C? & o ¿i "O , o Rojstva: Polona Verdenik, Stogovci 14, Ptujska Gora - deček Nik; Anja Belšak, Turški Vrh 50, Zavrč -deček Brin; Marina Mihelak, Vintarovci 40, Destrnik - deček Staš; Špela Vodušek, Regentova ul. 10, Maribor - deklica Neža; Klavdija Veselič, Dornava 132a, Dornava - deklica Ela; Ines Petrijan, Hajdoše 59b, Hajdina - deček Tomy; Natalija Leskovar -deček Gal; Neja Milošič - deklica Emili; Sara Zemlič - deklica Hana; Urška Anželj - deček; Katja Zorko Panjtar - deklica Lucija. P Lb . o . _ » * C? iS- ¡s-\ C7 O - V/ sW* -í' O C" "en ^ «# '--J * t, o 'Q^cO CS Če ne prej, na Jedrt (17.) gorka sapica pihlja. Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, pihal bo severni veter. Jutranje temperature bodo od -6 do 1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 14 °C. OBETI V sredo bo spremenljivo oblačno, popoldne lahko nastane ploha. V četrtek se bo pooblačilo, tu in tam bodo možne rahle padavine. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 16.03.2021 17.03.2021 18.03.2021 19.03.2021 % % + 2 2 1 1 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 8 7 6 7 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan N ts A T? Hitrost v.'^iv. Hitrost vetra!> 3m/s Hitrost vetra 1 fknrt Foto: CG