Jastreb in slavec
(Basen.)
fSjjjKlavec sedi na visokem hrastu ter poje po svojej navadi. Lačeii jastreb ga ugleda, spusti se nanj in ga ujame. Slavec, obsojen v smrt, poprosi ujedo, naj ga izpusti, 6eš, da ni še dosti velik, da bi si napolnil ž njim svoj želodee. Ako je potreben živeža, ogleda naj se po večjih ptičih. A jastreb mu pretrga besedo, rekoc: ,,Pač bi bil neumen, ee bi plen, katerega držim vže v krempljih, izpustil in lovil onega, ki ga še nikjer videti ni!"
Basen uei, da so tudi ljudje nespametni, ki se, upajoc doseči kaj boljšega, ne brigajo za sedanjost.                                                          (Aesop, pree. P. F. G.   )