426
Anarhisti.
v Lozovki v Galiciji našli so ubitega graščinskega oskrbnika Tvardjeviča, kateri je pri kmetih bil jako sovražen, ker je večkrat tožil kmete, ki so spuščali živino na grajščinski svet. Ker se mej tamošnjimi prusin-skimi kmeti precej razširja socijalizem, nekateri poljski listi to hudodelstvo proglašajo za anarhistično in kličejo oblastva, da naj strožje postopajo proti temu nevarnemu gibanju mej Rusini. Nam se pač dozdeva, da je tukaj popolnoma neosnovana misel za anarhizem, temveč je le navadno maščevanje. Taki umori se dogajajo tudi drugod.
Dne 24. okt. je policija v Florenciji prijela anarhista Rafaela Malinconeja. Njegovi somišljeniki so se ustavili policiji in nastal je bil krvav boj. Desetnika Iv. Marchetija je nekdo sunil v srce. Jeden poročnik od pešcev in jeden policist sta pa bila hudo ranjena. Le s težavo razpodili so upornike. Pet anarhistov, ki so se branili z orožjem, so zaprli.
Jedenkrat smo že omenili, da Most pojde k gleda-dališču. Dne 9. m. m. je Most prvi pot igral v Novem Yorku. Anarhistični vodja se pa nikakor ne misli odtegniti anarhističnemu delovanju, kakor se je govorilo, temveč gledališče mu bode služilo le v to, da bode dobival denar za razširjenje anarhizma. Igralo je z Mostom še kacih petdeset somišljenikov. Gledišče le bilo natlačeno. Igralo se je dobro. Posebno se jim je baje posrečil nastop, v katerem pride na vrsto neko razbijanje hišne oprave, na kar se seveda anarhisti dobro razumejo.
Francija pošilja v Cayene v Ameriko kaznjence obsojene v večletno prisilno delo. Posebno več anarhistov je že poslala v ta nezdravi kraj. Te dni so se pa anarhisti bili uprli. Bil je hud boj mej anarhističnimi kaznjenci in pazniki. Poroča se, da je 20 kaznjencev mrtvih, pa tudi 3 pazniki so ubiti. Francoska policija je baje izvedela, da iz Poitiera, Lyona in Liela pridejo trije anarhisti v Pariz, da poskusijo napad na zbornico. Storile so se baje že obširne naredbe, da se prepreči atentat.
Vse papirje razpuščenih društev v Italiji izročili so sodiščem, ki sedaj preiskujejo, če bi bilo kaj povoda proti komu začeti preiskavo. Posebnega menda sodišča iz teh papirjev ne bodo izvedela, kajti važnejše papirje fio že anarhisti tako spravili, da sodišče ni prišlo do njih.
Razpuščena delavska društva so menda pripravljala neke nemire in zatorej jih je vlada razpustila. V njih blagajnicah so našli mnogo denarja. V Milanu so pri jednem samem takem društvu dobili 35.000 lir. Sedajo ko so delavci zgubili ta denar, ne morejo tako lahko začenjati kacih izgredov.
Uničil pa Crispi anarhističnega gibanja s tem gotovo ni. Namesto javnih društev se bodo osnovala tajna^ katera ne bodo nič nadzorovana. Italija ima ugodna tla za razna tajna društva. Vse vstaje v Italiji so bile dela tajnih društev. Poleg tega so pa v Italiji od nekdaj bila razna tajna hudodelska društva z raznimi imeni. Udje tacih družeb so se podpirali mej seboj. Od druzih Ijudij so pa dobivali denar s tatvino, goljufija in ropanjem m izsiljevanjem. Poslednja vstaja na Siciliji je bila tudi dela tacih društev. Člani tacih društev tudi pri sodiščih pričajo drug za druzega in je pri njih celo kriva pisega dobra stvar, ako kacemu članu pomaga. S takimi društvi bode imel Crispi opraviti, ko je javna društva zatrL Snuja se že neka liga za obrambo svobode, ki pa bode najbrž le prekucijsko društvo.
Socijalizem ali bolje rečeno anarhizem je že v Italiji preveč razširjen, da bi se mogel kar tako zatreti. Samo v Milanu je bilo 50 tacih društev in so nekatera. imela jako veliko članov.