86 Parobrod O& Marko so bili imovlt trgovec. Imeli so Jtiri sinove, ki so se prav pridno ufili. ZaM jim oče oljljabijo , da jih bodo 8 seboj t Trat vzsli, ako kouceiu ^olsk«g& teta dobra apričala doinAv prinesfi. Taga so bili utroci zeW Teseli, iD jedra (komaj) Sakajo. da bi se šol« kon&Ue. Ta njihova želja se jim kuitdu izpolni. Šole se koučajo iu Markovi otroci so biJi tued usjboljšiuii učenci. Oču jim rek6: nDobro ste m afili, žatmcj odriaemo drag teden v Trst!" Otroci veselja poskakiijejo, da bodu videli uiorjo, inorske ladije ia parobiode, o katerili so užiS rnarfiiliuj slišali v šoli. ZaA ae, da 90 težko pri-fiakovali tega veselega iai. Ofe so bili inož beseda in osmi dan res odrinejo z ctroci v Trst, kamor so Tečkrat v lntn po hl&gfi hodili. Zjutiaj zgodaj, ko so se ože solnOni žarki prijetno r&zlili po gladiri jadraiiskega inorja, prisopiha mešani rlak ua ž>lez-niško postajo. Oča Marko, zapustivši kolodvor, gred6 z otroci v bHfcnjo gostilnieo. da odložč popotno robo in se malo okrepčajo. Kmahi potem gred<5 na morsko obrežje gledat velikanske ladije. katerih otroei še nikoli nijso vi-rteli. Xa ladijah je vse iivo pomorMakOT in drugih pomorekih deloreev. Ne ilolgo in dospejo do raorskega kljača *), ki ga Lahi imenujejo nni"lo.a To je širok jezik, sezidao od .iaiuih na štiri ogje rezanih kameuov, ki shiii lju-d^m za cesto ter sega dve do tristo stopinj dalcfi v morje, k&tero je tak6j pri bregu zelO globoko, da se naj-vefje ladije lehko približajo snhej zemlji. Čudeč se glwiajo oče in otroci r&zlitae ladije, male in velike. Posebno jun ngaja veliki parobrod. ki ga imajo pred oSmi. Daljši je od razookatere velike raestue hi§e; tudi visok jp, kajti polovica ga jo pod vod6. O^e Marko nagovorž pristaDiškega uraduika. ki jc blizu njih ob moiji stal, ter ga prosijo, naj bi jim parobrod malo razkazal. Uradaik . zel6 pri-jazen mož, rad je ustregel njihovej želji, ter jih takdj opozoruje aa posamez-nosti lepega paroljroiia, rekoS: rEakor viilil-e, ladija ,je lepo p.lmrvana, a to zaradi tega, da je lep^a in v voii bolj trpežna. Leseni oWd jc z bakreninii ali želoznimi pločaini okovan. Kovinake plSSe, gostejgo od leail, m zavirajo toliko uaglosti paro-brodom, kadar plavajo v daljavo. nego liiseni ob'5d. katnrega inorska voda kntaln razje : vvbu tega tudi daje ladiji vefijo trduost ia staaovit.nost. Vojne ladije so ve?;jid(,'l 9estavljene od sarnib jako debflib železnih p16c', V morji živi, kaknr vatn je znano, brez števila črvov in druzib razjtidnih živalic. Ko-vinski oklepi jim branijo, da se ne morejo zajedati v les, kateraga bi ga lehko kuialu popolnem nniiiile. Na prodnjeru parobrodovfira delu, malo pod vrhom, so majbene oknice, ki reisvotljujejo spaluico pomorSfiakom in popotniknm; a na zaiinjeiu paro-brodovem delu se svžti skozi dve vrsti nkuic nekaj v velibo, bogato oprav-ljpno uob&no Ja nekaj v kajut? za odli^ntf ]jndi, ^astuike Jd za kapetaua. Ono vnliko kolo na sredi parobrorta, podobnfi kotau našib savakih nili-uov. zgoraj pokrito, da pri vrtenji okoli s»be ne kropi, jo navadno od železa: na dnigej strini ladije je zopet tako kol6. Gčni ju velikannki parostroj, ki jp f središfii ladiJB. A vsak parobrod ueisa koles , kakor ta. Novejši paro-brodi imajo aa zadnjem dalu pod vodo vreteuo ali vij&k (vinto), ki se uezuauo hit.ro vrti, oekako v vodi vrta, ter ladijo bitro gtfni. Kor se zel6 velik parobrod ue more k bregu pritisniti, zato se pride nanj po mosteku od desik. ki je nalašč v ta nanien pripravljen. ,0b stvaEŽh paro-iiroda so navadno tudi stopnice nizd61n do vode, Po njib hodijo ljudje t majhene čobiiSe." ^Zdaj hočem,u refie dalje uradnik, ^prositi parobrodnega kapitana, svo-jega dobrega prijatelja, da mi dovoli vam razkazati tudi uotiauje prostore ladije." *) Prava slovenska beaeda za molo jt kljuC. Pmlno so Lahi neEidali nov molo, imelj so starega s iiraTun sluvenskjm iraeDOin bljuft, katerega ae zdaj siuiii LaM Uue-nujejo molo-kljufi. 98 OJe Marko so m« at« zel{ hv&Mm. Tndi otted ae h'kera okmi, ki gre do vtha parobroda. CHobokeje v parobrod nijso 5li. k«r jih ne mika laziti po temnih prostorih. S posebnim doToljenjem gosp. kapilana, pelje jih kmiar tndi k parostroju. kamor jp sicer vstop propovndan. kar napis nad thodom kaze. Tn im»io prod očmi mogofon parostroj, katsri kakor mrtev velikan zdaj mirno pofiva. Na strini je videti po Ifi. pri drnzih tudi po vef vratic, skozi katera se poklada gorivo, premog; to so oamrei! peči. ki se kurijo, kadar ladija plnje po morji. Ob stranfli so veliki prostori za premog. Paro-stvoj stoji malo n? v srerliSCi ladije. Kolfca. yalji ia drnge gonilne priprave, ki gonijo silni pavostroj. so velikanske. Na 0gnjiS«i so parnmdri, ki kaiejo obilost in silo vodpne aopave, gonilne mofi. Parostroj ne t(ra samo ladije, nego goni tudi velika motcvila pri nakladanji in razkladanji hipfiijskega blagl Pod parostrojem so Se drugi prostori nekaj priSmogu. nekaj drugemu bliigu odloM. Odtod pelje uvadnik svoje goste na zadnii ilol parobvoda; tnkij je vse litfneje in iizornžje. Odlofen je ta kraj le paroljroilskim pastnikom in popotnikom, potujočim t prrem redn. Stopnice ao pregrnjene z dragim pre- •) Sv. Barlira je pomoOuca sttelcov s topovi m Tojsld. 89 grinjalom, vse ae sveti po hodiSJih. Skozi veS riiodOT od raznih prostorov se pride v krasno 90bano, kakoršne Tidimo le v knežeTskih palačah. Svet-lobe je tukaj dovolj: sedeži so dragocene blazine, krasoti se je čuditL Tukaj je shajališče dražnega življenja, rea da samo gosposkega. Stopivši iz pre-krasne sobane, stojž o8e Marko s svojimi otroci na mostovži, ki od rrha do-bira obilo svetlobe. Od tod se pride v kajute pirega reda, to je, sobice za jedno osobo, ki 80 zel6 bogato opravljene. Postelje so ozke io pritrjene k steni. Skozi majbeno okroglo oknicž preeej dobro sveti. Še drug prostor v tej vrsti je obednica, in drug odločen častnikom. Ogled«jo{ yse te lepe pTiprave, pridejo cio mogoSnega 8tebr» in i»do-vedno preSajo svojih voditeljer, Sima je ta steber. VU poprej so videli dva taka stebra. nTo so jadrtla," refe krmar dalje. terjih vede zopet na vrhparo-broda, kjer se mogočno jadrila vzJigavajo k liika, nosW obUo vrvi, lesa in jader. Jadrila so ntrjena v dno parobrodn ali v gredlji. Gredclj je ladijam to, kar je živalim hrbtiSSe. K jadrilom TisiS lesene jadrenice, na konci koželjaste, a Biedi mnogokrat tako debele, da jih odrasel Slovek ne obseže. Privezane so z najtrdnejšimi vrnni na jadrila, a obrafajo se na vsako atran, kamor je po vetrn treba. Na jadrenicah ™6 težka platnena jadra. ki jih vater Dapihoje in s tem ladijo žcne. Vsako jadro ima svoje imd. Vdliki parobrodi jih imajo obilo. Z vrvmi se priveznjejo. natfaajo, oslabevajo, zavijajo. Jadrilo na prednjem deln parobroda, ki malo ne raviio naprej moli. imennje se ^bng-sprit.u Tudi Eusi je tako imennjejo. Iznad ladije k viskn moleSa jadrila se iraennjejo: prednji, glavni srednji ali veliki in zartnji. Na zadnjem konci la-dije je 5e jadrilce, ki nosi samo sastitvo (flago). Jadrila nijso od jednega debla, kajti nij tako risomh in moCnih. Vsako je od treh delov. Na <5nih treh T^Iikih jadrilib sti po dve nVršeli.11 košem podobni. kakor ograjeni ho-diSfi. Do njih plezajo pomorSfaki po lestvicah od vrvi spletanili. pritijenih na zgornjem robu ladije. Do vseh drnzih krajev ladijo, treba da pomorSSaki le pn jednej vrvi plezajo ali hoiijo po jadrenicah malo ne poprej oinenjenih. V silnem viharji jiin je to velika muka in njih trpljcnja nij lehko popi-sati. Zato se pa Ijudje na poruorščake De hudnjejo, ako Sft na snbem slo-bodneje nosijo, ker so na ladijah pod strogem redora in pod ostrimi zak6ni. A vae to bi pomoršifakom ue bilo dovolj, ako bi ne iineli magurtne iglc (kompasa). To nmeteljno naredbo ima ladija na STojem površji za trdno Toditeljico na neijroernej morskej ravnoti. Magnetna ig!a ostaje zmirom v ravnoležji, naj sc ladija ziblje ali nagiblje. Tik magnetne igle je kolo, katero krmar ob mirnem vremenn sam z lehka vodi; a ob viharji pristopijo trije ali Stirje možjž, in 5e jim je pretežko. Jeden Markorih sinov ngleda na parobrodu tiidi golobinjak ter povpraSa krmarja, je-li imajo na parobrodu tudi dvorišCe za perotnino. Krmar se temu na6mčhne. ter reSe, da dvorišea Bicer npmajo. a vendar v hrano s scboj vo-zijo tudi perofcnino, drobnieo in druge take živali. Imoviti popotniki in čast-niki imajo aa razpolaganje razlienih oknsnih jedil, ki ,se pripravljajo v po-sebnpj kuhinji; a pomoršfiaki imaji svojo knbinjo ua prednjem delu ladijft. I?,-nad ladije moll parostrojev dimnik, ki je iiekoliko nazaj nagnjen; tudi jadrila ne stojS navpičao aego požev, a to zaradi tega, da retrovi aemajo tolike aK>6i 90 do njih. Pred dimnikom je mojhen most. na katerein stoji kapitan ali kik dnig rastnik, da slraži in vlada parolmid, kadar pluje po moiji. Od mosta do parostroja gre govorno trobilo. Po tem poti dohnjajo ka-pitanovi okazi do pamega stroja, & tndi ja v dolnjih prostorih Se tako velik šam in ropot. Na drdgcin kraji so nakupigene veri»e, na katerih se kotva (maček) r dno morja pogr«a, kadsr je iadijo ustniti. Kot^e so jako težke in mofne. Dve risiti spredaj ub ladiji, a jedna zadej. Po vitlu (vinti) jih v inorjc po-tapljajo in zopet vzdigavajo. Oče Maj"ko videč. da sta pristauiški uradnik in krmar obilo č&s& iz-gutiila s teui. da sta jim raztaovala najznamenitejSc stvari parobrodove, za-hvalijo se jima aa trud in se poslovč. Tudi Markovi sinovi se spodolmo pri-klonejo ter od morja idoč 4o jedenkrat prelcpo ladijo pogltdajo. Na strehi velicega kolosa, je stalo zapisauo i ziatimi pismoui parobrodovo iuie: „11 desdieado fuj-ioao," ___________ Sr. Stegnar