M Grčiji. Vojaki in častniki »vedujejo o razsulu italijan-divizij na albanskih fron- po ofenzivi, ki se je izjalo- na vsej Črti. »lgrad. 20. marca.—Poročila tnesljivega vira se glase, da Ška oborožena sila, zbrana Jolgariji. in Rumuniji, šteje mož in da se ta pripravna udarec po Grčiji. Po na-* kontrolira"1 bolgarski tisk snjuje navzočnost Hitlerje-čet Ta piše, da se čete na-ijo v Bolgariji, da ji poma-> dobiti izhod do Egejskega rj». grškega vira je prišla vest, hrta Grčija mobilizirano ar ¿o 800,000 vojakov. Od te bo a Grčija 500.000 mož na seno fronto, če in kadar bodo lerjeve čete udrle na grško nlje iz Bolgarije, 300,000 vo-pa bo ostalo na albanskih Mah in se borilo naprej proti ijanom. Iz istega vira je pri-tudi poročilo, da ima An la 300.000 vojakov v Grčiji, armada je opremljena; s tan-bojnimiletali in drugim mo-mm orožjem in šla bo v ak-kakor hitro bo Hitler odre-napad na Grčijo tališče Jugoslavije je še ved-Mvito v meglo, čeprav so »¿ki krogi v Belgradu pričeli lU 8°vorice, da se bo Jugosla pridružila osišču prihodnji Te »o se pričele širiti po iferenci med Viktorjem von j nofn' "«'mškim poslanikom Ju(Movanskim zunanjim mi F** Cincar - Markovičem P" incident ni v soglasju _ nU- «Is bo Jugoslavija sto-na osišča. Doznava ae Je bil bivši premier St"jadmovič, ki je hotel JoRrm|avij0 p^ kontro. ^•'J' in hal,je, izgnan v Eflipt. 20 marca—Vr-" i"N« ljstvo poroča, da so 1 ogromne izgube 1 |*»zicije angleške-" kl "bl« ga Keren. fa-!"inj»vo v Eritreji. Po-^ ' tudi napoved, da kmalu psdla. Fa-P"»da obkrožena in " **nje. rh "I-racijsh sodelu-' *'mi (.Ha m i doma- nost in njeno svobodo. Pogaja nja z nemško vlado se vršijo duhu mednarodne strpnosti, ko-ikor je te še v Evropi. Italijanski tisk napada Roosevelta in Združene države, da so menda te ohrabrile Jugoslavijo, njeno vlado in narod v odporu, ki ga Jugoslavija že vef kakor mesec dni nudi na diplomatičnem po lju. Brezdvomno je, menijo Belgradu, vpliv Amerike jako velik. Zanimanje za usodo Ju goslavije je med ameriškimi od govornimi krogi zelo veliko Zadnje izjave Roosevelta na časnikarskih konferencah v njego-sinočnjem zgodovinskem govoru, kakor tudi izjave voj nega tajnika Stimsona: kakor j Roosevelt govoreč o tem, da j Amerika pripravljena priskočiti na pomoč vsakemu narodu se bo uprl Nemčiji, predstavlja jo odprt in jasen namig na Ju goslavijo. Jugoslavija in Turči ja sta zadnji državi, ki Se mora ta na Balkanu odločiti za odpor ali pa za kapitulacijo. Roosevelt je zato v svojih govorih in izja vah posebno poudarjal, da se morsta ta dva zadnja balkanaka naroda upreti, ker bo od tega odvisna tudi usoda Balkana gg angleškega odpora tamkaj. Važen člnitelj v tem odločanju je izkrcavanje angleških čet v Solunu. Jugoslavija je pred tem začela s svojim odporom, podpirsnim z mobilizacijo in koncentracijo velike vojske v dolini Vardarja, ker je menila, da je v vprašanju obramba nje-(Daljo aa S. strsaL) ki Chicago. 20. marca.—Uradniki International Harvester Co. so yo konferenci, ki je trajala ves dan, naznanili obnovo obrata v tovarnah na Blue Island ave. in Western ave., ki počivajo že tri tedne zaradi stavke, katero je oklicala unija Farm Equipment Workers, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij. Dru ge tovarne te kompanije na 2600 West 31st st. so zaprte že sedem tednov. Uradniki niso povedali, kdaj bodo tovarne obnovile obrat, toda domneva je, da bo obnovljen ob koncu tega tedna ali pa pondeljek. Policijski kapitan John Prendergast je zagotovil srotekcijo stavkokazom, kadar sodo tovarne obnovile obrat. Po-icija bo nastopila proti stav karjem, če bodo skušali od poditi stavkokaze. Okrog tisoč članov pred krat kim ustanovljene unije Ameriške delavske federacije, katero tvorijo bivši člani "neodyisne (kompanijske) unije, katero je federalni delavski odbor razpu stil, se je včeraj zbralo na shodu dvorani na 25th st. in £ler mont ave. ter poslušalo organi zatorje ADF, ki so naglašalt, da bodo člani te unije predrli stav kovno stražo unije CIO in šli -nu delo, ko bodo tovarne obnovile obrat. Ernest Pugh, pokrajinski direktor CIO, je poslal telegrame predsednikom 200 unij CIO v Chicagu in okolici s pozivom, naj se udeleže konference, ki se bo nocoj vršila \ hotelu Midland. Na tej konferenci bo razprava glede pomoči stavkarjem. "Sestavili bomo načrte glede pomoči stavkarjem ali pa pozvali člane drugih unij CIO, naj pomagajo stavkarjem pri International Harvester Co. pri piketi-ranju," je dejal Pugh. Vsa dosedanja pogajanja med unijo CIO in kompanijo glede izravnave konflikta so be izjalovile. Kompanija ima oporo pri uniji ADF, ki je že direktno pozvala svoje člane v stavkokaš- tvo. _ * Wilmington. Dsl., 20. marca. Domače vesti Pionir v Mlnneeotl bolan Gilbert, Minn.+-Frank Kariš, član društva 211 v Biwabiku, se ,e pred dnevi moral podvreči težki operaciji. Nkhaja se v bolnišnici v Biwabiku in upanje je, da okreva, čeprav je mož že visokih let. Članstvo mu želi, da se čim. prej zdrav povrne med Svojce in nam ipet kaj dobrega pove v naši Prosveti. Is Pannsylvanlja Ambridge, Pa.—Zadnje dni je umrla Mary Rosenberger, Članica društva 38 SNPJ. Stara je bila 54 let in rojena v St. Petru ¡>ri Novem meatu. Zapušča družino.—V Dunlu, Pa., je 6. marca umrl Jos. Kprošeč, stsr 74 let in rojen v Zali pri pigatcu. Bil je član društva 174 SNPJ v Kray-nu, Pa. Nov grob v Michiganu Calumet, Mich.—V Dodgevil-lu je 10. t. m. umrl star slovenski naseljenec John K. Grenc, star 66 let. Svoječasno je bival v Ähmeeku in dolgo let je delal v bakrenih rudnikih in pri delu je tudi izgubil nogo. Clevelandake vesti Cleveland.—Dne 18. t. m. je umrla Pavlina Lekše, roj. Ber-jak, stara 59 let In doma iz Žužemberka n^-DQlenjskem. V A muriki je bila 40 let in tu zapušča dva sinova in tri hčere.— Dne 17. marca je .pa umrla Ana Krfašič, roj. Mikllč, stara 62 let in doma iz Crosuplja na Dolenj skem. V Ameriki je bila 36 let in tu zapušča moža, štiri sinove, hčer in sestro, v Pueblu, Colo., pa dva brata. Registracija žensk v Angliji -' Delavski minister Bevin «e pritožuje ODBOR ZA IZRAVNAVANJE SPOROV IMENOVAN Reprezentantj% delavcev in delodajalcev v odboru AKCIJA ZA OMEJI-TEVSTAVK Olajšanje blokade zavisi od Francije Okupirane pokrajine ne dobe ziveSà —Unija jeklarskih delavcev CIO je obnovila stavko pri Malleable Iron Co., ki izdeluje topove za armado, ko so se pogajanja glede zvišanja mezde razbila. Petsto članov je zavojevunih v stavki. t* ti čini. Te so v teku v Abesiniji in Eritreji. Prvi angleški vojaški oddelki so samo 50 milj oddaljeni od Harrara, glavnega mesta abesinske province istega imena in važnega komunikacijskegs središča. Laeeer dobil vladno šluibo Washington, D. C., 20. marca. —David Lasser, ustanovitelj in bivši vodjs Delavske zveze, organizacije brezposelnih In relif-nih delavcev, je postal reprezen-tant WPA. Kot tak bo skušal ugotoviti, koliko delavcev, ki ao zdaj uposleni pri gradnji relif-nih projektov, se lahko premesti v privatne industrije. Lasaer. bivši sopotnik komunistov, kl ps je pretrgsl zveze z njimi pred več meseci, je dobil novo službo od Howarda O. Hunterja, administratorja WPA. Amerika in Kanada 20. rtterca.-Bombe. ^¿¿^H pakt .1 trr.fi 1 na ^ London. 20. marca.—Delavski minister Ernest Bevin je izjavil V parlamentu, da je v načrtu splošna registrscijs žensk. Dekleta, ki zdaj ne opravljajo nobenega koristnega dela, bo treba poslati v vojne industrije. Bevin se je pritožil, ds njegov apel na ženske, naj se prostovoljno prijavijo za dela v vojnih Industrijah, ni dobil pričakovanega odziva. On je apeliral, naj se najmanj 100,000 žensk prijavi za ta dela. Pelavaki minister je dejal, da «e je v Nevvcastlu samo 180 ženak prijavilo za delo v vojnih industrijah. Odziv v drugih industrijskih središčih tudi ni izpolnil pričakovanj. Iz tega razloga je potrebna splošna registrscijs in mobilizacija žensk za dela v voj nih industrijsh. Bevin je informlrsl parlament da nt omejil svojega apela nu ženske, kl ne opravljajo nobenega koristnega dela. On bi rad videl, da bi ženske, kj niso udeležene v produkciji orožja In bojnega materiala, prevzele dela v vojnih industrijah. Nadomestile naj bi delavce, ki so bili pozvani v armado. Ivan Grozni poet al eovjetški junaki Moskva, 20 marca.—Ivan Grozni IV., ruski car v šestnajstem stoletju, ki je dsl pomoriti na tisoče ljudi, je bil zdaj proglašen za junaka Jzvestja. glasilo Stalinove vlade, objavlja članek, vsebujoč slsvoepeve Ivsnu, "ker je storil velika dela za državo." Avtor članka je pisatelj V. Kostiljev. v Washington. D. Cm 20. marca. -rPredsednlk Roosevelt je včeraj Imenoval odbor enajstih Članov, čigar naloga je Izravnavanje stavk in sporov med delavci in delodajalci, ki ovirajo produkcijo v obrambnih industrijah. Okrog 40,000 delavcev počiva zdaj zaradi stavek In sporov, ki ogrsžajo Izvajanje obrambnega programa. , Roosevelt je podpisal posebno naredbo, preden je šel na kratke počitnice, in ustanovil odbor. Tu bo sodeloval z uradom, v čigar področje spada produkcija bojne opreme. Za načelniku odbora je" bfl imenovan Clarence A. Dykstra, predsednik wisconsin-ske držsvne univerze in direktor federslne naborne komiaije. Novi odbor bo posegel v sporne slučaje, kadar bo delavski départaient in njegov spravni oddelek ugotovil, da je tako poae-ganje potrebno. Predsednik je naznanil, da bodo štirje člani reprezentirall de-avcn, Štirje delodujalce, trije pa ;uvnost. Slednjo predstavljajo Dykstra, William H, Davis, new-yorški odvetnik, in Frank P. Graham« predsednik državno univerze v Sèvernl Karolini. Reprezentantje, delavcev so Gtwge Meaney, tajnik Amert ške delavskc*tederaclje; George M. Hafrison, predsednik bratov ščlne železniških klerkov; Philip Murray, predsednik Kongresu industrijskih organizacij, in Tho mas Kennedy/ tajnik-blugajnik rudarske unije United Mine Workers. . ' - Predstsvnlkl delodsjalcev so Walter C. Teagle, bivši predsed nlk Standard Olj Co. of New Jer sey; Roger D. Lapham, predsed nlk American-Hawallan Stcam ship Co., Eugene Meyer, izdajatelj lista Wushington Post, in Cyrus Chlng, podpredsednik United Ststes Rubber Corp. Člani odbora, ki niso v fede-rslni službi, bodo prejemali $25 na danf oni, kl so v federalni službi In že prejemsjo plačo, pa vsote za kritje potovalnih stroškov. ZBORNICA ODO BRILA POMOČ VELIKI BRITANIJI Waahlngton. D. C« 20. marca. —Vprašanje, ali naj Amerika naslčuje prebivalce v neokupt-ranl Franciji, je prineslo več problemov na površje. Naslče-vanje bo morda le eksperiment, kar priznavajo celo krogi, ki pritiskajo na wushingtonsko vlado, naj podvzame korake za pomoč francoskim prebivalcem, ki trpe pomanjkanje. V Londonu so dsli razumeti, da bo Anglija olajšala blokado in dovolila dovoz živil v Francijo le pod pogojem, da Petaino-va vlada revidira svoje proti-britsko stališče. Razveljaviti mora predvsem vse ukrepe, kl ae direktno ne nanašajo na določbe sklenjenega premirju med Fran cijo in Nemčijo. Petainovu vlu da je zusegla del belgijske in poljske zalogo vlata, kar je is-zvalo proteste v angleških, poljskih in belgijskih krogih v Lon-doitui - V načrtu ni nasičevanje vsegu francoskega prebivalstva. Živila, če bodo razgovori, kl so zdaj v teku uspešni, se bodo razpeču-vala pod nadzorstvom Ameriškega rdečega križa, ampak sumo v neokupirant Franciji. Otro; ci bodo imeli prednoat. Angleško ministrstvo za ekonomsko vojno Je proti olajšanju blokade. To ima aeznam francoskih tovarn, ki Izdelujejo blago za Hitlerjevo vojno mašlno. Poslanik Halifax Je nedavno dejal, da ao med onimi, ki najbolj kričijo, da mora Amerika prlako Čiti na pomoč prebivalcem po na cijih zasedenih dežel, zsgovornl ki ameriške izolacije, pacifisti in pristaši oslšČs. Ti so najbolj aktivni podporniki HooVrovega na črta. Končna odločitev glede olajšanja blokade še nI bila izrečena ne v Londonu in ne v Washing tonu. Čeprav bi Anglija dovolila uvoz živil In drugih potrebščin v neokuplrano Francijo, bo dovoljenje preklicano, če bo odkrita evidenca, da odhajajo v ae-verno Francijo, katero at) okupl rale nemške čete. Oaem prominentnih Belgijcev je v kablogramu iz Bruslja ape liralo na bivšega »predsednika Hoovra za živila In druge potrebščine. Hoover Je načelnik odbora za pomoč malim demokracijam. Sedem milijard dolar-je v dovoljenih VSI AMENDMENTI ZAVRZENI Waahlngton. D. C.. 20, marca. —Nitja kongresna zbornica je sinoči s 337 proti 55 glasovom sprejela načrt, da predsednik Roosevelt dufri sedem milijard dolarjev za financiranje pomoči Veliki Britaniji in Grčiji.' Po sprejetju Je bil načrt poslan v senat, kjer se bo prihodnji teden pričela debuta o nJem. Gotovo je že sedaj, da bo načrt sprejet tudi v senatu. Za načrt je glasovslo 232 demokratov, 104 rspublikancl in eden farmar-laborit, proti, pa 45 republikancev, šest demokratov,, trije progresivcl In eden član Ameriške delavske stranke (New York). Načrt je bti dan na glasovanje po šest urni debati. Vsi amendment) so bill xavr-eni. Republikanska opoxiclja je skušala reducirati vsoto na pet milijard dolarjev, a ni uspela. Zagovorniki načrta so naglašali, dii mora Amerika pomagati Ve-Ikl Britaniji v interesu svoje ustne obramb«* v njeni borbi : proti oaišiHi Rim-Berlin-Tokio. Kongresnik Clare K. Hoffman, republikanec Iz Michigana in ve-ik sovražnik unij CIO, je v teku debate zahteval odstavitev Sidneys Hlllmana, direktorja federalnega odbora za produkcijo bojne opreme, ifillman .je tudi predsednik oblačilno unije Amalgamated Clothing Workers. Hoffman je grmel, da bodo stavke ovirale produkcijo v obrambnih industrijah, dokler bo Hillman član omenjenega odbora. Hoffman je udurll tudi po predsedniku Kooseveltu In mu <•« ital, m don včeraj In danes zjutraj, sí» Washington, D. C., 20 marca zanetile mnogo požar*» in po-1 Amerika m K-n.da -ta včer-j rušile več poslopij. Poleg Lon-1 podpiral, pakt glede poglobitve dona so bila bombardirana tudi reke St Lawrence druga angleška mesta Necijl so vrgli na stotine bomb ns Hull. mesto ob vzhodnem angleškem obrežju, ki ao ubile in ranile veliko število civilistov in gradnje elektrarn Elektrika, ki jo bodo produrirale elektrarne, bo gonila stroje v novih tovarnah orožja in bojnega materiala Detelji I>akta bodo pojasnjeni jutri. Španska vojaška misija obišče Italijo Madrid, 20. marca.—Vojaška misija bo kmalu odpotovala Italijo, kjer ae bo posvetovala a Amerika pošilja letala v Alasko Kongres dovolil nadaljnje vsote za gradnjo baz Waahlngton. D. C« 20. marca. —Vojni department je nažria* nil, da je že* več lete lakih 'enot odrinilo v Alasko in da bosta dva nadaljnja letalska zbora, opremljena s hitrimi letali, poslana na Filipinske otoke v bližnji bodočnosti. Naznanilo je sledilo1 poročilu o ojačanju posadk na otokih v Pacifiku Nižja zbornica Je odobrila načrt glede gradnje nadaljnjih pomorskih letalskih baz na Oua-mu in Samoaji. V to svrho ¡^kVl/Toda vložiti" ne bodo mog potrošena vsota $»38 321,700 Na-1 fi|.||||rj(| ^ y m,, *p|oh do črt je bil jk> sprejetju v zjvirnicl poslan senatu. . Doznsvs se da bU vojni y ill|( Pl „„iuljnjl ko- pa rt men t poslal okrofi 50 bojnih | ' Igimpanji, katere cilj je letal na Klliplnake otoke. Letala ^ „ Protižidovska gonja v Franciji Zid je izločeni iz poklicev Pariš; 20. marca,—Žid je bodo jx»polnoma izločeni Iz poklicev v okupirani Franciji nu podlagi novih dekretov, ki bodo kmalu objavljeni. Zldje ne bodo ude leženl v trgovini na debelo ln drobno, ne kot drhidajalcl In ne kot upravitelji ali uslužbenci. Druge aktivnosti, ki b«»do za prte Židom, uključujejo finan ce, plovb«», transportad Jo in agenture vseh vrst. Zldje ne bo-(io smeli lastovatl reatavrsd, hotelov In bančnih zavodov. Pojasnjeno Je bilo, da bodo židj dobili odškodnino za prodana liodjetja, ki so zdaj 'le v njihovih bodo pilotirali letalci, ki s* nahajajo zdaj na xapadném ohtež- Ju. V • Vojni tajnik Henry L. «Hm-son je dejsl, da so bili trije letalski zbori poslani Iz Ftfrt Ma fällsti^niml voditelji. Nsčrlnik sons, Cal., v Alanko te misije je major Guillen Na- daljnjl zbori tnalo poalani jcez nekaj dni. popolna cev in francoakega ek«Mliti< kr KU »«m Natlaaal NmmTU ImWt NwWilu w Mrutrn» lrta«t Ibrn Cfcleac«) la K*u4« («40 na Irto. M ou ca pol I*ta. $140 ca tetrt lata; ca Chicago la CUmv rr-M aa «Ai Uto. MW •• M taU; «a liniiaUw N.M. luèiTrfr"'" ratai I for tW UnlUÍ HtaUa (asea* Cklca«o) ■ai ftMfc Mft W ni' L'ln«a*e *** ci»«» rt.!« IM» yaar, fomtva «MMUtM *.M p*r mr. . Cana oglasov po dogovoru Kokoplal dopisov In nana-roéattih Člankov mu vrtajo KoSopUl ji tar am»- vaalMna • mir*. povf»ti, drama, pa«nl itd.) aa vrnajo poálljatalju ia V' aMaju. 6a la prllolil poAUUno. AdvaftNi«« rmUa oa Haamarlp* a« NmI*« m w, In lai lift i 4'rohveta M1T4I Sa. Lawadala ia. Chlcaaa. MKMSSS Of TMS KKUKBA1 Pata» v t*U|MiJu aa »rlatar (Marafc »I. IM1). pota« valaaa aa aaalava Sa vaai J« • Ua éfmmm potaàla aa- Paaavtta ia »rav«daaaa, 4a aa »ua Hat aa aeleat "^Ofr 'm Tragična figura Figura bi bila komična, silno komična, če bi ne bili današnji časi tako prekleto resni, 4« so tudi politične komedije prej tragedije kof komedije. • ■ t Ta figura je habsburški "kronprinc" Otto, ki je začasno gost Združenih drŽav in zdaj obiskuje večja mesta in predava o — "osrečeniu" bivših avstro-ogrskih narodov, katero jih čika z obnovo habsburške monarhije. Nič ni v tem času tako tragičnega kot so o-stanki nekdaj mogočnih dinastij; tudi oni monarhi, ki ie "po milosti božji vladajo", z gotovostjo računajo, da so le od danes do jutri. Nič ni bilo v zadnjih dvajsetih letih tako globoko pokopanega na pokopališču preteklosti in poza bnosti kot so bili sistemi monarhij. Otto pa ie vedno sanja o oživljenju Habsbur-žanov. To dokazuje, da je pristen Burbonec, ki se ne more naučiti, niti ne more pozabiti. Čltamo, da se Otto ustavlja v katoliških krogih, kamor pride; v teh krogih najde največ zaslombe in simpatij. Saj ni nič čudnega . . . Iz poročil doznavamo, da je Otto Habsburg doktor filozofije. Če bi priiel med demokratične ljudi, bi ga podučilL da se nedostojno obnaša v hiši svojega velikega gosta, da zlorablja demokratično svobodo, kakršno so njegovi predniki skrajno zaničevali in zatirali — da bi bilo bolj moško od njega, če bi za vselej pozabil na habsburško krono in si poisksl kruha na kakšni katoliški univerzi. ' • je alternativa? Nemogoče je razumeti ljudi zdrave in bistre pameti, ki ob današnjem gigantičnem dvoboju med demokratičnimi silami in največjim barbarstvom, kakršnega še ni videl svet, sicer priznavajo vse strahote tega barbarstva, hkra-tu pa ne vidijo nič dobrega na demokratični strani. Besedo "demokracija" pišejo zanlčljl-vo v ušescih in neprestano brskajo po zgodovini za vsemi mogočimi subjektivnimi elementi, s katerimi bi opravičili metanje svojih polen demokraciji pod noge. Samo nazaj gledajo — naprej, predse niso sposobni pogledsti, da bi videli, zakaj gre. Res je, včasi je dobro pogledati nazaj — kadar je ta pogled na mestu, ampak v tem hipu je to najmanj na mestu. Danes, ko gre za eno od dvojega: biti ali ne biti, takšen, kakršen si — je argumentiranje s svečano in avtoritativno gesto, če je Anglija demokratična ali ni, če je Kitajska in Grčija demokratična ali ni, je to ar|umentiranje absurdno in nevredno doraslega moža, prsv Uko je vsako in noprestano ponavljanje zgodovinskih faktov glede imperializma Velike Britanije, glede njenega zatiranja Ircev, Indijcev in drugih kolonialnih ljudstev, glede njene nedavne zločinske politike na-pram Španski republiki itd. — je v tem momentu skrajno idiotstvo. Sure, Mike, vsi vemo, da Je vse to res, ampak mi vemo še nekaj drugega, česar ti ljudje no-dejo vadeti in ne videti — namreč to, da poraz Anglije v tej vojni ne bo poravnal niti enegs imperialističnega zločina na Irskem, v Indiji, Južni Afriki, niti nikjer drugje. Niti eden Irec, Indijec ali Spanec, niti eden angleški delavec ali kmet, ki je trpel krivico doma, ne bo osre-čen, ne bo NAPLAČAN, če barbarska nacljska sila doseže zmago v tej vojni t v Mi vidimo še nekaj, česar U ljudje ne morejo videti — namreč to, da vsi Imperialistični zločinci Anglije in Amerike skupaj v zadnjih 300 letih so bili komaj "Sunda.v plcnlc" napram gorostasnim grozodejstvom, ki so Jih Izvršili v zadnjih 20 letih diktatorji NemOlJe, Italije, Rusije in Španije! Anglija in Amerika, kakršni sta, sta edina altemstiva napram barbarski sili evropsko-azijatakegs totalitarizma. Edina alternativa! Ali Imajo godrnjači zoper demokracijo kakršno svojo alternativo? Mar mlalijo. da bo njihovo gobezdahje ustavilo Hitlerja in ostale totali-tairce na pohodu? Ali gobesdači prav nič ne cenijo lastne svobode, ki jo uživajo? Ali se prsv nič ne zavedajo, da bodo imeli zašita usta in zvesane roka, če kdaj pade U "bogus in Amerika postane totahtaraka kolonija? če mlalijo, da je to "histerično strašenje," naj pogledajo. kaj se danea g.*!, na Češkem. Poljskem. Norveškem, Danakeni ftuozemskem, v Belgiji in Franciji. =a«=g 1 i Glasovi iz naselbin Kartna zabava v 8DD Detroit. — Ženski odsek Delavskega doma na Lavernois ave.* priredi vecerinko s kartno zabavo v nedeljo, 23. marca. Vsi rojaki z vzhodne strani Detroits so uljudno vabljeni. Vstopnina prosta in dobra postrežba. ' Mary Knez. O delu in kritiki Sharon« Pa,—Tudi jaz se želim malo oglasiti v Prosveti. Delavske razmere so tukaj zelo slabe za nas Slovence. Prej, ko je obratovala tovarna (Tin Mili) Carnegie-Illinois Steel Corp., smo bili vsi Slovenci v njej zaposleni. Vrata je zaprla 9. jan. in mi smo se znašli na cesti. Potem sjno tavali od tovarne do towne, nas pa so vpraševali, kaj znamo. Seveda je vsakdo povedal, da je delal v "Tin Millu" in tfcibil odgovor, da "tinmilških" delavcev ne potrebujejo. Samo v Wpstinghousu imajo nekaj takih del In so uposlili nekaj delavcev. Sedaj smo tako razkropljeni, da je eden tukaj, drugi tam, zaslužimo pa vsi enako— "iebersko". Vsi smo novinci in vsi se moramo učiti. Čital sem dopis Joeva Garma, ki nekaj kritizira Frances Novak. Jaz toliko rečem, če bi ne bilo Johna Novaka in njegove družine, bi tukaj ne bilo nobene igre ne petja. Če bi vsi Slovenci toliko delali za prospeh slovenske kulture kot so že Novakovi, bi bili lahko ponosni na svojo nafcMfcino, Človek res lahko govori, ampak ubijati se z igrami ali petjem je težje. Frances Novak je že prepisavala igre do treh..zjutraj, ob 7. pa je^la na delo. Tudi njen oče in mati sta vedno delala v korist dramatike in Slovenskega doma. Frances Novak tudi uči naše malčke in vem, da je z dušo z njimi. Zaliaj hI jo torej kritizi-ralf'ln ji metali polena pod noge? Joseph Kramer. O Bellkranjclh EUsabeth. N. J.—Brala sem, da je v Brooklynu umrl neki Bejpkranjec po imenu Kapš. V resnici je on umrl v bližini Eli-zabetha, N. J., blizu nas. Je tako kot sem že večkrat pisala, da se nekateri skrivajo ln se najraje Izdajo za drugorodce, samo Jugoslovani nečejo blU. Kako bodo otroci vedeli za rojstni kraj staršev, ker še ob smrti za ta je avojo rojstno domovino? V Družinskem koledarju sem videla sliko Martina Konde iz njegove mladosti. Njegove sorodnike sem v starem kraju dobro poznala. Imel je dva brata in sestro, ki je bila dvakrat poročena—prvič se Je pisala Skala, drugič Plut. Brat Je doma go-s podaril z očetom in smo imeli skupaj vinograde. Tudi drugi brat Ivan mi je bil dobro poznan. Imel je gostilno v Kandi-Ji pri Novem mestu, kjer smo se Belokranjcl navadno vedno uaUvlll, ko smo priili preko gor-janskih hribov in se pogovorili z Ivanom. Tudi on se je s Semi-čanl rad pogovarjal. Tudi on je bil dvakrat oženjen, toda ostal Je brez otrok. Martin je res pisal in izdajal Glas Svobode, kar ni njegova družina v starem kraju nikdar vedela. Oni so bili telo pobožni. Sestrin sin je bil v frančiškan- skem samostanu na Trsa tu pri Reki. Drugi sin je bil v Ameriki, toda je sedaj doma v Črnomlju in oženjen. Sedaj ni nobenega Martinovega sorodnika v Ameriki. Tudi njegov brat Ivan je v Novem mestu vsako jutro šel k maši. Martin je bil res popolnoma drugačnega mišljenja kot njegovi v starem kraju. Njegov oče je bil trden kmet. S sinovo družino je spomladi delal v vinogradu do trdne teme. Kot otrok sem morala iti po šoli v vinograd pobirati odrezke in odsekane kole. Tako sem videla, ko so se naši večkrat pogovarjali s Kondovimi—pri hiši so rekli "pri Matijevih". Večkrat so tudi stopili drug k drugemu v hram ali zidanico, ker je imel vsak vinogradnik dosti vina in so ga vsi prodajali. Oče Konda je rekel, da njegov sin Ivan toči največ iz njihovega soda, kupoval pa je tudi od sosedov in zato je bila njegova gostilna dobro poznana—radi dobre belokranjske kapljice. Martinovi sorodniki ie danes žive v vasi Osojnik pri Semiču. Agnes Paaarich, 540. gaoiziraaega detac*. nazadnju .cgvscgčil belokranjski "Chap-¿ke? Kaj je pa pote"» napredno? lin" A. Kpptch. Imenujem ga Po mojem mnenju je Oaide^ "belolcranjskr zato, ker je moj csoan, doma iz Črnomlja. Be- Zahvala La Salle« I1L—Spodaj podpisana se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč v času bolezni in smrti ljubljenega moža in očeta. Umrl je 2. marca po devetdnevni mučni bolezni in operaciji v bolnišnici v Peruvu, star 55 let. Pokopan je bil 5. marca po cerkvenem obredu. Iz starega kraja je prišel v Chisholm, Minn., od tam pa se je preselil v Erenvil, III., in potem v La Salle. Po poklicu je bil premogar. Doma je bil iz vasi Narede, fara Rap pri Hočev-ju na dolenjskem. Iskrena hvala mojemu bratrancu Antonu Ganiniju in njegovi družini, ki so prišli iz Mtf-waukeeja na pogreb, prav tako družini, RemŠek od istotam za udeležbo pogreba. Nadalje h a-la društvu Triglav 2 SNPJ za venec, kot tudi vsem sorodnikom in prijateljem za cvetlice. Pokojni soprog je bil naročen na Prosveto, od kar izhaja in vsa družina je pri SNPJ. Poleg mene zapušča pet otrok—Antona, Henryja, Franka, Louiso in Frances, v Minnesoti sestro Mary Adam, v stari domovini pa enega brata in dve sestri. Se enkrat iskrena hvala vsem za vse! —Žalujoča— Louise Korošec. 2. popolnom* na mestu in tudi v pravem. Vse, kar zapiše, zapiše tako kot vidi stvari on. Molek in drugi pa zapišejo tako kot vidijo oni. Tako se sliši več strani, vidijo oblike z več strani, pojmi se pri tem bistrijo, kar je v korist čitateljem. Danes je svetovna situacija tako zamotana, da ne more nobeden prisegati, da je v pravem. Če pomislimo, da je moral Debs 5 let odsedeti radi nasprotovanja zadnji vojni, ko nam danes vsak iskren Američan prizna, da je bil Debs v pravem, se lahko zgodi, da tisti, ki včasih podvomijo o profitarski propagandi, bodo najbolj v pravem.— Gardna poznamo kot iskrenega in vztrajnega agitatorja za preobrazbo človeštva, ki že nad 20 let prispeva nesebično — več kot kdo drugi — v ta namen. Njegove tedenske razprave v Prosveti so poduČne in potrebne listu. Njegov članek "Naprej ali nazaj?" se mi je jposebno do-padel. Le tako naprej, Tony! Kaj moremo pa zapisati o Novaku? Moje mnenje je z ozirom na razpravo v Prosveti, da Prosveta ostane to, kar je bila do se daj — odprta njiva izražanja v vsem, kar je v prid delavskega razreda. Seveda izražanje mora biti v mejah dostojnosti. Ker že pišem, naj omenim, da ima pevsko društvo Zarja koncert 6. aprila. Tega dne bo pro-izvajana opereta "Povodni mož" in "Prizor na vasi" kot posebna atrakcija. Rezervirajte ta dan Zarji! Leo Poljšak« 147. lgncman _ lokranjec je tudi baritonist F. Plut. Kdo naj še reče, da so Be-lokranjci zanič! Po igri sem se seznanil z M. Medveškom, katerega prej nisem poznal. Poznam pa dobro njegovega očeti, marljivega delavca na društvenem polju,7s katerim sva bila na več konvencijah SNPJ. Ravno tako sem si štel v čast seznaniti se s sopra-nistinjo mrs. Simčič, ki je metfi in moji soprogi sporočila pozdrave od Franka in Joaephine Tratnik iz Clevelanda, s katerima se poznamo še iz Kansasa. Kot nama je pravila mrs Simčič, tajnica društvo 137 SNPJ, je mrs. Tratnik blagajnica njih društva ter zelo aktivna. Imel sem priliko seči v roke tudi mojemu "šlafkameratu" L. Kaferletu, ki je režiral igro in vodil program. Z njim sva za časa 9. redne konvencije SNPJ v Chicagu imela skupno sobo in skupno posteljo ter par galonov vina pod njo. Od konvenčne dvorane sva imela precej daleč in predno sva prišla zvečer domov, sva bila zopet žejna. Tukaj v Detroitu vse Uko izgleda, da bomo morali nekaj denarja skupaj zbrati ter dati za maše, ako hočemo, da nam ne bo F. Česen nazaj hodil. Na id nas je med igro opozoril on sam. 2e večkrat sem slišal, da je smeh v dobrobit zdravju. Ako je, potem bo neka ženska živela sto let. Pri tej igri se je tako sladko smejala, posebno pri nastopu Bučeglava (Eppicha). V splošnem je bilo med občinstvom veliko smeha. Na koše smeha bomo deležni tudi dne ¿0. marca v isti dvorani SDD na Livernois. Na omenjeni dan priredi pevski zbor Svoboda koncert in opereto Srce in denar. Pri tej igri nastopijo večinoma mladi igralci, izvzemši našega starega detroit-skega "Chaplina" Franjo Ku-hovskega, kateri bo predstavlja bogataša, ki bi se rad ženil z mladim dekletom. V igri nastopijo solospevi, dueti, kvartet, oktet in celokupni zbor. Na koncertu bodo poleg slovenskih pesmi nastopili s par angleškimi pesmimi mladi pevci, kakor tudi ženski zbor bo zapel pesem Palčki. Po koncertu in igri bo ples. Za ples bo igral Jankovi-chev orkester iz Clevelanda Vstopnina za koncert 50c v pred-prodaji in pri vhodu nekaj več za ples po igri 35c. Siguren sem da boste tudi na tem koncertu imeli veliko duševnega užitka ter bili zadovoljni Torej na svidenje na 30. marca v Delavskem domu. Zvečer pred koncertom bo Jankovichev orkester igral Slov. nar. domu na John R. Leo Junko. Ljubi svojega bližnjega— Ročk Springs, Wyo.—Kar se dela tiče, je tukaj vse bolj po starem. Dela se po tri in štiri dni v tednu. Drugih industrij kot premogovne pa ni tukaj, da bi izdelovali vojne potrebščine V Cheyenu so zgradili nekaj ba* rak, v katerih se bodo vežbali vojaki, če se bo treba braniti pred napadom kakšnega dikU torja. Slovenski dom tudi dobro na preduje. Lani Je dobil novo srajco in nov želodec (stoker), kar je precej sUlo, toda ima še par stotakov v žepu. Zadnjih nekaj let ima SD še precej dober od bor, ki se res razume na svoje delo. Ako kako poleno prileti odkod, se pa ne gleda Ravno sedaj čiUm v kat. gla silu ponatis iz Domoljuba, ki udriha po sovjetski Rusiji. Piše kako komunisti obeUjo delov nemu lju4§tvu raj na zemlji in koliko drulin so že razdrli ter koliko U»»dl že pomorili. Na žalost je vse to strašna resnica Toda če U grozodejstva primerjamo s Hitlerjevimi grozodejstvi, vidimo, da Jih ne samo mori, marveč svoje Žrtve tudi preganja z njih lastne zemlje in ne vedo, kam bi se podali In Uko jih na stotine pogme od lakote in bolezni, pa naj bodo že mo-¿ki ženske ali nedolžni otroci. Ali ni to hujše kot hitra smrt? _Domoljub tega ne vidi. c,° ** ' «- - ♦ U« L^LSr^Tif'^^^ . ' (Dal* m I, vttsal) Garden Je v pravem Cleveland« O.—Dne 14. marca je zopet prinesla ProsvcU dopis br. Johna Novaka, v katerem prav prostaško bere levite pomožnemu uredniku Gardnu. Očita mu, da so njegove razprave v Prosveti—"budalostl, smrdeča robs, nazadnjaške fraze" in kaj še vse. Pravi, da Garden piše v "skrajno nazadnjaškem tonu." Ko č^tsl Uk dopis, se ti nehote stavi vprašanje—ali dopisnik sploh ve, kaj piše? Ali Je to, kar Garden piše, skrajno nazadnjaško"? Ali so razprave in komon-tarjl o dnevnih vprašanjih in s.v cialnih problemih iz vidika or- S pota V bolnišnico v Duluth se je zopet morala vrniti mrs. Tekautz, članica društva 108 SNPJ na Elyju. Ravno v tej bolnišnici St. Mary's se nahaja Gregor Ku-tich iz New Dulutha, Na Chisholmu pa je že več časa v bolnišnici hči Mary Lenich (prej Smoltz), ki je dobro znana članica SNPJ. Hči Mirni je bila nevarno bolna, toda sedaj je že na poti okrevanja v veliko vese lje svoje matere kot tudi drugih, zlasti pa svqje hčerke in moža. Vreme je tukaj zdaj kot pomladi. Mogoče ces dobimo zgodnjo pomlad. Matija Pogorele. Predstava se Jim dopadla [ ' Detroit. Mlch.—Igra Nevtralni Amor, katero je spisal urednik Ivan Molek in katera je bila dne 9. marca uprizorjena pri nas v Detroitu pod avspicijo Cankarjeve ustanove, je zelo Ugajala občinstvu. Zelo pohvalno so se izražali tudi o petju in pevcih. In v resnici se mora priznati, da so L. Belle, F. Plut, J. Nosan, J. Lube in Tončka Simčič dobro trenirani pevci. Pevovodja našega pevskega zbora Svobode J. Berlisg jih je zelo navdušeno poslušal in jim krepko ploskal. Zelo ginjen je pa bil, ko je mrs. Simčič zapela pesem njemu v počast kot staremu marljivemu delavcu in dirigentu glasbe in petja. J. Berlisg je res veliko storil na prosvetnem in kulturnem pq-lju v tej deželi. Veliko brezplačnega dela in časa je žrtvoval pevskima zboroma v Detroitu, posebno Svobodi, za kar se mu podpisani v imenu tega pevskega zbora prav lepo zahvili. Toda nazaj k predsUvi, ki je povzročila med posetnlki veliko smeha. Posebno veliko smehs je Politično življenje| v zasedeni Belgiji Iz poročil raznih listov, ki imajo v J je stalne ali priložnostne dopisnik« mo naslednje podatke o političnem Lt tej državi, ki je pod nemško vojaško Kralj, ki je dejansko ujetnik, ne 0 ševati svojih vladarskih poslov posl stavna vlada, ki jo je sam imenoval ta na na vse vetrove. Ko mu je bivši vlade Pierlot sporočil avojo ostavko odgovoril, da smatra, da kot vojni ui^Jj ma pravice niti sprejeti demisiJe niti ti nove vlade. Tretji rajh se v lokalno upravo nJJ pač; pa je uvedel spremembe na najviš^ stih. DeUvnost starih belgijskih strank'Z povedana, namesto njih pa sta bila ustM na flamski in valonski svet, ki kot d ^^ organ predstovlja belgijsko skupnost. Flamce vodi katoliški duhovnik CyiJ chaeve, pesnik flamske ljudske tradicije njegovim vodstvom so se združile v* flamske stranke, vendar je opaziti dve ta ci: eni so sovražniki sedanje belgijska dr in računajo z ustanovitvijo Flamske kot stojne državice, drugi pa so realisti in ra jo, d$ jim bo spričo njihovih sedanjih oda jev z Nemci uspelo ohraniti samostojnost* odvisnost sedanje Belgije. Prvo skupino a-stavlja manjšina, v glavnem le Flamci drul f osUli politični činiUlji, ki so še v državi njimi tudi Degrelle s svojimi "reksisti", v« socialistov, ki so zvesti svojemu šefu (k) A skoro vsi valonski katoliki ter večina lik cev, ki so p? tradiciji pristaši sodelov« Francijo. Vsi ti si žele, da bi se vojna konofc kompromisnim mirom, v katerem bo tudi Bi ji zagotovljen nekak vmesni položaj, ki boš vi zajamčil njeno popolno neodvisnost ia mostojnost. Nwa uporaba aluminija V zadnjih letih se je uporaba aluminiji najrazličnejše svrhe zelo razširila, vojna p v tem oziru dala še nove pobude. Tako a z uapehom končali večletni poskusi, da bi porabila U kovina močneje nego doslej v h servni industriji. Doslej so konservne škatk delovali skoraj izključno iz bele pločevine, daj ko je uspelo nadomestiti to tvorivo 11 minijem, pa so samo v Nemčiji naročili peti lijonov aluminijastih škatel za ribje koma T\tdi v Zedinjenih državah se pričenja uveli ljati aluminij za podobne svrhe. • | V skandinavskih deželah izdelujejo v noi šem času iz iste kovine opone. Te opone, M v bistvu tenki aluminijasti lističi, imajo k stnost, da v veliki meri odbijajo toplotne ig namesto da bi ¿ih vsrkavali kakor papin* svilene Upete. ToploU/ki se širi od ljudi v bi ali od kurilnih naprav, se na ta način m sredno vrača, Uko da je v sobi z aluminiji mi oponami topleje in je mogoče šteditii javo. Pri poskusih so polagali aluminija stiče celo pod druge nastenske prevleke ter segrevali z elektriko, tako da so s svojim rom za električni tok rabile kot posredni vala. Na Švedskem, Norveškem in Da že številne pisarne opremili s sivkastimi nijastimi oponami. V Kodanju pa so z« piske izdelali za izolacijo njih telesne celo neko vrsto aluminijaste obleke, ki ji iz voščenega praška. Na velikem blsff sejmu na Norveškem so razstavili takšne ke in so vzbujale veliko pozornost. Na Norveškem je nadalje prodrl postopek, katerem se namesto zlata v zobozdravnik? ksi uporabljajo aluminijaste zlitine. 9T holmski zobozdravnik Axel Danielsen si je patentirati poseben oksidscijski postopek katerem se zlitina električno osami in dobil Časno veliko odpornost proti izrabi in Cela vrsta nbrveških zobozdravnikov upjj lja sedaj U novovrstni nadomestek a Ženske postajajo redkejk Po neki sUtistiki iz Stockholma pr* žensk v Evropi sUlno nazaduje. U prebitev danes še v bivšim baltskih drtf| kjer znaša na Lotiškem 1139, na Estonsl«®! in Litvi 1097 žensk na 1000 moških. P-razmerje bo tudi v Rusiji, vendar pa ie še Številke ne dado dobiti. ^ L Sledijo nato Portugalska (1083). Švica <1 Francija (1071), Poljska (1096), Cesl»-!-ska (1062), IUlija (1061). Med ostalimi skimi državami štaje sUrs Nemčija K» na 1000 moških, na koncu pa sU Svcdifc» " ln Holandska z 1013 žensk na 1000 moli» Samo v dveh evropskih deželah jemanj» nego moških, in sicer v Bolgariji (9W) »' ■ skem (152). Zanimivo je, ds na ostaiU» moški večinoma prevladujejo. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete. 21. marca i«n Domače vestL V Willocku. *J¡íi kob Miklavčič. bivši gl. predsednik J Delavske vesti. Obtoženi rudarji r m giniji oproščeni pred sodiščem InoeematTo. Iulijs je formalno primorske kraje.-Nemčijs jc r biscitu v Gornji Slezlji. Sovjetska Rustía. Leninov® ljavUa vse »ure pogodbe f TufOjo. ^Untrtui ka Narn ii ua ftabp orna Irftuu ta Se niso stopili v NSZ, se je "Nove Pravda" * dne 16. jan. kar razjezila nad njimi: "Socialisti demokrati (ali socialisti, ali marksisti), ki so imeli v svojih rokah vodstvo razpuščene Strokovne komisije za Slovenijo, so sklenili, da vzamejo razpust strokovnih organizacij s protestom na znanje in da priporočajo svojim prijateljem, da se odšle j udejstvujejo le v delavskih športnih, kulturnih, gospodarskih in dobrodelnih društvih. Svoj sklep so utemeljevali s tem, da bo najpozneje tekom dveh let zmagala demokracija, potem bo pa tako vae druga- ovice Milk NlNfltk, inaa>t Komentarja k temu sklepu ni nobenega treba. Nastaja samo vprašanje, v koliko je bil ozek forum strokovničarjev, ki so pa v prvi vrsti le političar-ji, opravičen tako sklepati." Nato jim pa bere take-le levi- ganizacije poslale odgovornim krogom. Poleg brzojavk Hrvatske bratake zajedniee, Srpskega narodnega saveza, slovenskih jednot, je še poseben vtis naredila tudi brsojavka Louisa Adamiča, ki je i besedami, polnimi človečanakih čustev rekel, da ne sme Jugoslavija iti po ielostni in aramotni poti Rumunije in Bolgarije, nego po svetli in junaški poti, ki si jo je iibrala Grčija. LJubesen ' Ona: "Dragi, toda samo od ljubezni vendar ne moreva t i veti!" On: "Zakaj ne, če te tvoj o6e dovolj ljubi?" • Zapleteno Zdravnik: "Ali ima vaš prijatelj navado, da govori Mm a seboj, kadar je sam?" Prijatelj: 'Tega ne vem, le nikoli nisva bila Skupaj, kader je bil sam .. ." ASE HWW ÉMILE ZOLA ROMAN IZ VOJNE L. IS/Ml • - Prelotli VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuj«.) "Mislite si, mama leži; zbolela je od vsega tega. Zdaj, vidite, sem samo jaz doma: oče je narodni gardist na trdnjavi .. Cesar je hotel pravkar zopet pokazati, da je hraber; iel je spet iz hite in prišel do konca ulice, do mostu. Ena granata je padla celo tik predenj ter ubila enemu izmed njegovih jahačev konja. A nato se je vrnil ... Kaj ne, kaj pa hoče drugega? ' "Torej, vi veste, kako je z nami . . . Kaj pa pravijo tj gospodje?" Pogledala ^a je z osuplim očesom. Ohranila je bila svojo veselo veselost, s svojimi finimi lasmi in jasnimi otroškimi očmi, živahno gibajoča se sredi teh strahot, ne da bi jih bogve koliko razumela. "Ne, ničesar ne vem . . . Opoldne sem nesla neko pismo za maršala Mac-Mahona gor. Cesar je bil pri njem . . . Celo uro sta ostala zaprta skupaj, maršal v svoji postelji, cesar sedeč ob žimnici na stolu ... To vem, ker sem jih vi jp bil najmanj ¿ngin o^ra^ , : tako lep,'1 je začel Bengt znotaJ / Bengtovega, dežnika ni| "In če bi bil iz kalifornijske kur- kJer-je volne, bi bil še zmerom dežnik,---■ ki sem ti ga jaz podaril. To je "'vmmZIjZTZZa trdosrčnost to je zaničevanj« T^e^io^ mojega darila, ki je v tem, da ga nem B-l isboljia spetlt b « kratko in malo kje pustiš. A o Dobi so pri vašem lskanar)il tem ne bova govorila dalje. V bo- Jm" Trln*r Corp. 1333 So. k doče se boš morala zadovoljiti s ^l,^0' llllt____ 21. rofcavio ga^je trmasto prikimaJ^ Inga je molče drobil, , bilT* ^ Sedla sta. "Kavo ali slaščice'" i», Bengt. ' * "Oboje!" je zamrn* Izgubiti dežnik in niti« ti, to je bilo neverjetno' ni spregovorila niti bese«' Kmalu sta se odpeljala o, mesto. Ko Sta odhajala,, je, so začele padati prve I "Moj novi klobuk!" je i la Inga. "Na glavi ga imišr Bengt pomirjujoče. "Razpni dežnik!" je ukt* Bengt je zgrabil v pra* lica se je začela vrteti. N4 TISKARNA S.N.P.I SPREJEMA VSA v tiikariko obrt iptdajocadcli Tiska vabila za veselice In shode, viiitnice, l knjig«, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvi slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku Id VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANfi S.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA ' V SVOJI TISKARNI Vss pojasnila dajo vodstvo tisksrne Cene smerna, unijsko delo prve vrat« Pišite po informacije na naalov: S.N.P.J. PR1NTERYI 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE * Telefon Rockwell 4904 Tam so dobo na isljo todi vsa nstmens pojsisils CHICAGO. ILL. ne bi oporekali mali skromni reklami koledarjem, ki jih izdaj vsako leto jednota. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVB Po sklepe 1L redne konvencije «o lahke uueH m Ust fm««^ prišteje edea, dva, trk Mri aM petilaaev ts aa dražiš, k «si«* ataL List Preereta aiaae aa vso Snaket sa liane aH nallsaa IMJ eae letae aaretalae. Ker »a liani io plačajo pri asssmaats M® tednik, aa Jim U prišteje k aaretafaL Tsnf sedaj ai rsrsks, r** Jo Ust peedrag sa Oaaa SNPJ. Uat Preeteta )e »sla k* gotovo |o v vaald draUal nekdo, ki ki rad «tal Ust rsak