Poltnla* platana ▼ (itnrli)! i9ndksld fcdlll li ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO >Hi^Mii l ■ |M ™~ iMi 1 • " • &°b(l)SSta) SftTpKdL W Liuhliana 97 illliia 1099 I Naroinlna ,.a detrt leta 20 Din, *a pol .eta 40 Din, ,.a 3 Dl ni Raiun poifne hranl"n*ce v IJub^an? Btev. 15*393 | MUDIjana# 27. J111118 1933 I T“ 1*?_®LD1?- ,V !“>!«“ ™ '?'? « IIr,_vFrauclJI Stev. 30 Lato V Jadralci p© zv akti Najboljša Sola za let z motornim letalom. - Jadralni uspehi z brezmotornimi letali. -16.000 mladih ljudi prisega na svoje „škatle“ , Cernu neki jadrati po araku? Nor-bert Kronfekl, sloviti jadralec po araku, ki je premagal Vezuv, pravi: »Ja-dranje po araku je šola aa pravo >letenje«, torej je osnovna stopnja letalskega športa. Ce bi hoteli vse le navdušene mlade J j udi, ne oziraje se na ogromne troske, navaditi letanja z motornimi letali, bi ugotovili, da manjka večini mladih letalskih učeu- li svoje »škatle«. Sredstva so lovili vsepovsod, delo, ki so ga ovirale tehniške neprilike, je bilo dolgotrajno, toda — lepega dne je bil »beli ptič« dograjen in sposoben za let. Treba je najti ugodno vzletišče. Vsak hrib ni pripraven za to. Za podvig takega umetnega ptiča je treba primerne »vlačiine« sile. Dvanajst krepkih fantov se vpreže v Kako grade ogrodje »jadrnice« cev prave telesne du duševne popolnosti za tak težak šport. Jadranje po zraku je pa najboljša preskuša ja in najboljša šola letalskih zmožnosti po-edincev.« Mlad, telesno in duševno čil človek se kaj kmalu privadi jadranja po zraku. Za to ni treba Bog ve kakšnih telesnih moči, temveč v prvi vrsti razuma, spretnosti in poguma. In prav za tem tiči veliki pomen tega krasnega športa za našo mladino. Poleg zdravega telesnega gibanja v prosti naravi, poleg tehniške izobrazbe in spoznavanja letalskih zakonov, je največje važnosti vzgoja v duševni disciplini, neustrašnosti in navajanje k umirjenim in premišljenim dejanjem. Seveda so žiiavoat, energija, navdušenost in tovarištvo glavni in samo po sebi razumljivi pogoji za udejstvovanje pri tem športu. V Nemčiji je na pr. danes ta dan 16.000 mladih ljudi, ki se bavijo z jadranjem po zraku. Z večiue so taki, ki so si strnjeni v skupine po deset ali dvanajst, pod vodstvom strokovnjakov sami zgradi- letalo in ga vleče na hrib, na vrhu jih potegne enajst za vzletne vrvi in enajst jih teče spet po hribu navzdol, dvanajst jih nese letalo nazaj na višino, samo da sme vsak od njih enkrat, vsaj enkrat užiti kratke minute sreče, ko sedi sam v »škatli« in s pametjo iii pravilnim krmarjenjem obdrži letalo v zraku, da morda v sijajnem loku olepša svojo zračno pot, morda poskusi »vijak«, preden se previdno spusti spet na zemljo —. Za to je treba rsničnega in zdravega navdušenja. Vse tiste grde dol-žitve, da so jadralci po zraku ljudje, ki svojega življenja ne cenijo dovolj visoko, so napačne in pretirane. Menda ni p0lna. Tukaj na teh zapuščenih Čereh so ameriška oblastva zgradila bolnico za gobavce. »De la Capras« (kozji otok) imenujejo ta otok, toda v svojem srcu eem mu dal za zmerom ime otoka groze. Ko smo obiskali ta strašni kos zemlje, sršeč iz širnega morja, je ■bilo v bolnici štirideset nesrečnežev, med katerimi je najstarejši že celih sedem in dvajset let jetnik tega brezupnega otoka. Nadzorstvo, ki ga je določilo zdravstveno oblastvo, je nad vse strogo. Toda kljub temu se posreči temu ali onemu obupancu, da najde utehe in odrešenje v pošastnih valovih morja. ljubezen zaznamovanih Kazen najbližnjih sorodnikov, ki jim je dovoljeno, da vsakih štirinajst dni obiščejo nesrečne svojce, ne sme nihče brez posebnega dovoljenja oblasti pristati na teh zaznamovanih skalah. Vsak teden obišče brivec bolnike. Hrano jim pošiljajo vsak mesec enkrat iz San Juana, zdravijo pa izobčence vsak teden enkrat z injekcijami, ki sicer bolezni ne ozdravijo, pač pa olajšajo, ali pa, če smo pošteni: podaljšajo. Ozdraviti se gobavost sploh ne da. One srečne, ki umro, pokopljejo brez vsakih slovesnosti. Izgnanci žive popolnoma ločeno ali pa v skupinah po tri ali štiri v majhnih lesenih hišicah, ženske na eni, moški na drugi strani otoka. Po- jnačiilo, se je ta šport razvil do take jvišline. Na raznih nemških športnih visokih &>Iah so uvedli jadranje po zraku kot ročni predmet. V Rh&nu se vrše vsako lato mednarodne tekme v jadranju. IPoileg letalskih šot na Wa®serkuppi in V Koesittih je vzniknila iz tal še šola /v Grunauu. Tudi na Syltu, otoku Severnega morja, se vrše vsako leto te-čaji in tekme. »Jadranje po zraku bo in bi naj postalo 'dski šport,« pravii Robert iKronfeld, zmagovalec v višinskem rekordu 2^50 metrov, * noči nadzirajo pazniki otočane, da bi se ne razvnela med gobavci ljubezen, ki je močnejša od studa. Toda sla ne pozna nobenih ovir; niti nagnusnost, niti ostudni gnoj, niti predpisi jih ne motijo, da se ne bi na skrivnem sestajali; skoraj vsako leto zagleda sredi sramote, gnusobe in smrti kak otročiček luč sveta. Fotograf, ki nas spremlja, se ponudi, da mi fotografira nekaj bolnikov. Možje se privlečejo, mlahavi, medli in otopeli, in se postavijo pred kamero, kakor bi ne vedeli, za kaj gre. Žene se pa skrivajo; kljub njihovemu žalostnemu gorju ni umrla v njih ničemurnost. Nikdo jih ne sme videti, njihovo ostudnost naj pozna le skalnati otok, čigar zemljo teptajo, ki jih bo, če je Bog milostljiv, kmalu skrila v svojem naročju. Toda čez nekaj minut se vendar spet prikažejo: premislile so si. »Lahko nas boste fotografirali,« pravijo, »če nam dovolite, da se nekoliko nališpamo.« Kmalu se vrnejo: ta je belo oble-, čena, ona sinje, plavolaska si je nakodrala lase, druga je nateknila lakaste čeveljčke ali ovila koketno svilnato ruto okoli vratu. Iz vseh vetrov so: Kitajke, črnke — toda vse buljijo v nas zabuhlih in nakazilih obrazov, ki so podobni strašljivim predpustnim šemam. Neka žena prosi za sliko, ker bi jo rada poslala svoji materi. Neka druga, ki kuje stihe, pripoveduje o svojem otroškem veselju, kadar zagledajo ladjo, ki pluje mimo otoka. »Me smo histerične,« pravi, »kajti lepega jutra se prebudimo vesele in razposajene, pojemo in kvan-tamo, smejemo se in nič nam ni hudo. Nenadoma pa ena izmed nas krčevito zajoče in vse se spustimo v jok za njo, ne vedoč, zakaj.« Ljudje, ki zgnijejo ob živem telesu Strahovit je učinek gobavosti. Gobavost gloda na nogah, dokler ne ostanejo od njih le še neobčutljivi okrški, ušesa odpadajo, nos, prsti in roke. Značilno je pri tej bolezni, da izgube oboleli udje sleherni občutek. Pri gobavcih je živčni sistem nepopoln, zlasti v okončinah. Zdi se, da se jim čutila sproti selijo proti komolcu, kolenu, itd. Njihov občutek tam jenja; zato se jim zdi, da plavajo po zraku, ker ne Čutijo dotika z zemljo. Bolniki ne morejo stran od nas. Naveski, s katerimi so se nališpali, povzdigujejo njihovo samodopadenje, toda njihova oglodana telesa v svečanih oblekah vse bolj spominjajo na cvetoče grobove. »Tukajle,« nam zakliče najmlajša izmed njih, »slavimo sveti večer s plesom in petjem. Tukaj proslavljamo četrti julij, dan neodvisnosti Združenih držav. Takrat nam pošljejo iz San-Juana rož in slaščic in še duhovna nam dajo, da nam bere mašo,« — Okoli nje, ki je pravkar govorila, se smehljajo rumeni in ble-dozeleni znakaženi obrazi... Ogledali smo si bolnico, jedilnico v njej in tesne spalnice, ki so okrašene po stenah z nabožnimi slikami, fotografijami in razglednicami. Muh je pa toliko tu, da vse ozračje kar brni. Kesneje smo se razgledali po otoku ter obiskali pokopališče, ki smo prišli do njega po skalnati in trnjevi poti. Dvajset surovih lesenih križev, ki se zde kar tako na slepo srečo zapičeni v zemljo, je ves okras poslednjega doma teh ubogih par. Nikjer ni kamna, nikjer gredice ... Nikomur ni mar te puščobe. Toda nikoli ni človeško oko videlo bolj svete in tihe njive božje, kakor je to zapuščeno grobišče gobavcev. Tam trohnijo trupla, ki so že v življenju gnila, tam počivajo duše, ki so jih človeški zakoni obsodili na molk in pregnanstvo, da za večno molče pod rušo, ki jih krije, tam so ljudje brez imena, ki jim ni bilo dano svobodno misliti in ljubiti — ki so se rodili Bog ve komu v strašno naslado... Otok grozote! Ko sem se vračal in se je moj čoln oddaljeval od njegove obale, je bilo v meni toliko žalosti in toliko sočutja, da sem sedel s hrbtom proti strašnemu kosu zemlje in se nisem upal obrniti glave. 0iv/i lovec V neki vasi blizu Gablonca se je ondan zgodila presunljiva tragedija. Vsa okolica je poznala mladega kaneta Stani ja Larvo kot strastnega divjega lovca. Logarji so dobro vedeli, da je spet Larva na delu, če je sredi noči odjeknil strel. Vsi poskusi, da bi tatiča ujeli, so se izjalovili, ker se je znal jako spretno skrivati. Žena divjega lovca ga je z vso žensko zgovornostjo branila. Nikoli ni bila v zadregi, če so jo logarji izpraševali, kje je njen mož. Zmerom je imela tehten izgovor za njegovo odsotnost. Ko se je nedavno Stani Larva odpravil proti večeru v gozdove, so se zglasili logarji pri njegovi ženi in ji zmagoslavno pripovedovali, da ji kmalu ne bo več koristilo nobeno izgovarjanje in laganje, ker so končno slaknilii Larvovo pravo skrivališče. Komaj so gozdarski uradniki zapustili hišo, se je zagnala obupana ženica v dir, da bi še pra- V Pragi, julija 1933 vočasno obvestila svojega moža o preteči nevarnosti. Ko je bila v bližini moževega stajališča, se je previdno ozrla na vse strani, v strahu, da bi je kdo ne zalezoval. Sklonjena je smuknila skozi mlado smrečje. Nenadoma je počil strel. Z grozovitim krikom se je pri priči zgrudila mlada žena divjega lovca, zadela v glavo. Ustrelil jo je Larva sam, misleč, da se je v smrečju pojavil bežeč srna k. Logarji so še istega dne našli ubogo ženico vso v krvi in jo prenesli v vas. 0 Larvi ni bilo ne duha ne sluha. Čez dva dni se je prostovoljno prijavil oblastvom. Po strašnem činu je begal kakor iz uma po gozdu in ni mogel nikjer najti miru. Divji lovec se je še gozdarjem v srce zasmilil, ko je ves strt in obupan priznal svoj strašni čin. Komaj so ga za trenutek izpustili iz oči, se je nesrečnež obesil. Prišel jim je samo povedat, da je ubil svojo ljubo ženo.. < * Banka Baruch 15, Rue Lafayette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kur-za- — VHSi vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-68, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Odkod {e sila"? V parni tehniki pravimo onemu naporu sile, ki more v eni sekundi dvignili 75 kilogramov 1 meter visoko, »konjska sila«. Nastanek tega naziva nam pojasnjuje tale zgodba: J. Watt je vpregel svoj parni stroj prvič v neki londonski pivovarni za črpanje vode. Varilec pivovarne »Witbread« je prigovarjal Wattu, naj primerja pogonsko silo svojega parnega stroja z delovnim uspehom njegovih konjev. Ker se je znameniti tehniik s tem predlogom strinjal, je varilec vpregel svojega najboljšega in najmočnejšega konja, ki je z naporom vseh svojih sil pod težo bičevih udarcev 8 ur neprenehoma garal. Prenaporno vprežena žival je v tein času dvignila s črpalko 2,120.000 kilogramov vode za cel meter, kar da 'aa sekundo 73'6 kilogramov. Tn sekundni uspeh so zaokrožili na 75 kilogramov in ga uporabili za tehnično izražanje (konjske) sile. Resnejša dognanja so pokazala, da je stvarni delovni uspeh konja le 27-8 kilograma v normalnih okoliščinah. * 2aUtek vsc^a zla San Francisco, v juliju. Skopost je začetek vsega zla. S tem dejstvom se je moral sprijazniti tudi Jack Lavvrence. Da bi si zaradi denarja ne delal skrbi, ga je, kakor zdaj poročajo ameriški listi, skril zloženega v veliko kaseto v duplino nekega drevesa. Vsotica je bila precejšnja. Postopač BilIy Thornlon je sklenil zapustiti ta grešni svet, ker ni mogel več živeti, nepoštenosti se je pa bal kakor hudič križa. Za poslednje cente si je kupil močno vrv, na katero je nameraval v bližnjem gozdu obesiti svoje pretežko izkušeno telo. Neko staro piravo drevo ga je vabilo v svoje naročje. Splezal je nanj in hotel ovili vrv okoli najmočnejšega vrha. Tedaj je pa v deblu, kjer so se cepili vrhovi, odkril lepo železno kaseto. Pobral je denarce, kolikor jih je mogel stlačiti v žepe, in jo jadrno odkuril. Cez štiri dni se je po bliskovito razširila po vsej okolici novica, da se je bogati Jack La\vrence obesil v bližnjem gozdu na starem piravem drevesu. Nikdo ni vedel in ni mogel slutiti, čemu se je obesil stari bogatin, ki so ga zaradi njegove trdosrčnosti vsi sovražili. Gol slučaj je odkril tajnost postopača Thortona, ki so mu vsi privoščili, da živi zdaj srečen in vesel nekje za deveto goro, starega skopuha pa ni nikdo več pomiloval. * Iviboj dveh artistov u vrveh Senzacija na aachenski mjcwm Dopoldne ob obala -m*. Creme de chaque lieure Leta 1818. so se v dneh od 29. septembra do 21. novembra zastopniki Avstrije, Prusije, Francije, Rusije in Anglije sestali v Aachnu na mikov ni konferenci. V Aachnu žal niso mogli prirejati zabavnih voženj s parnikom po jezeru, ki so da-dašnje dni v navadi na raznih mirovnih in razorožitvenih konferencah v Ženevi. Nekaj so pa ti reveži morali tudi tak-at užiti; — zastopniki držav so morali biti dobre volje, — sicer bi ne mogli ljudstva poročati o uspehih mirovne konference. Zategadelj je mestna uprava prirejala cirkuške predstave, ognjemete in gledališke predstave. Saj vendar ni šlo, da bi se visoki gospodje dolgočasili! »Zvezdnik« vseh teh prireditev pa je bil angleški plesalec na vrvi Jack Barred, drzen in podjeten fant. !a-pel je svojo vrv od tal do line tega ali onega zvonika ter se sprehajal z neverjetno lahkoto po vrvi navzgor, držeč zaradi ravnotežja v rokah dolg drog. Gledalci so drznega artista divje in navdušeno pozdravljali. Najbolj navdušeni so bili seveda angleški zastopniki, ki so vsakomur z zanosom pripovedovali, da zmore takšne svojevrstne umetnije samo Anglež. Prusi iščejo konkurenta Zastopniki ostalih držav niso bili nič kaj zadovoljni s takim pretiranim hvalisanjem, zlasti 'Prusom se je za malo zdelo. Kralj Friderik Viljem je poslal po ministra Hardenberga in se z njim posvetoval, kako bi Angležem zagodel. Hardenberg se je po dolgem premišljevanju spomnil, da je nekoč videl v Berlinu nekega mladega plesalca, ki je bil na vrvi kakor doma. Kralj mu je ukazal, da mora tega tiča takoj stakniti in ga privesti v Aachen. Pričela se je pravcata romantična gonja po Evropi. Umetnik na vrvi, ki je ministru tako ugajal, je bil Viljem Kolter. Kraljevi odposlanci so v Berlinu zvedeli, da se je Kolter odpeljal v Šlezdjo. Urno so jo ubrali za njim, toda prišiti so prekesno. Kolter je bil že na Poljskem. Komaj so prispeli kraljevi sli na Poljsko, so jim povedali, da je Kolter odipotoval v Avstrijo. Šele tam so ga k sreči našli in mu sporočili kraljevo naročilo. Z divjo naglico so se odpravili v Aachen, kjer so Koltera takoj predstavili ministru Hardenbergu. Minister je vprašal artista, ali se upa rešiti na vrvi »čast Prusije«. Tako zelo važna je bila zadeval Kolter je pritrdil, izprosil si je pa 24 ur počitka zlasti za to, da bi svojega tekmeca te. meljito preštudiral. Smrtni skok na vrvi Drugega dne sta se artista »spogledala«. Ves trg je bil svečano odet z zelenjem in okrašen z zastavami. Vsi udeleženci mirovne konference so bili zbrani, ljudi se je pa kar trlo. Nenadoma se je oglasil rog v znak pričetka pomembnega dvoboja. Barred je bil prvi na vrsti. Mirno in lahkotno je stopical po vrvi navzgor, spremljan pri slehernem koraku z viharnim odobravanjem. Ko je prišel do polovice vrvi, je zdajci utihnilo ploskanje. Vrv je pričela nena- vadno nihati. Barred se je strahoma ozri navzgor in opazil, da mu prihaja po vrvi nasproti iz zvonikovega okna nizdol Viljem Kolter. Kolter je korakal varno in zanesljivo, ne da bi mu bil zaradi ravnotežja potreben drog. Barred se je ustavil in z napetostjo pričakoval svojega tekmeca. Ko se mu je približal na nekaj korakov je Kolter zavpil: »Obrni se, Barred, in se vrni po vrvi nizdol.« Barred tega ni zmogel. »Pa pojdi zadenskik ga je pozval Kolter. Tudi tega Anglež ni znal. »Poklekniti pa menda znaš?« ga je izzival Kolter. In res je Anglež pokleknil, toda v tem hipu je Kolter izvedel nekaj nepojmljivega, nekaj, kar je presegalo meje artistične umetnosti, nekaj cesar še nikdo dotlej ni zmogel: Kolter je skočil na poševno napeti vrvi čez klečečega Barreda in nadaljeval med viharnim odobravanjem občinstva svojo pot na vrvi, ki je sumljivo nihala semtertja. Barred je splezal na vrh in izginil skozi zvo-nikovo lino. V tistem hipu so ga bili že vsi pozabili. Junak dneva je bil Viljem Kolter. — Barred jo je še isto noč popihal domov. Ker na konferenci ni bilo važnejših dogodkov, so nemški časniki z velikimi črkami poročali, da je »Kolter sijajno reši'1 z dejanjem, ki ga dotlej svetovna zgodovina ni poznala, čast in slavo Prusije«... * Jutta in glas i/esti Kodanj, v juliju. Prečudna je zares stvar s človeško vestjo; kljuje in kljuje, zbada in muči leta in leta... Žalostno je le, da je podleži in veliki grešniki ne slišijo, po srcu dobrim ljudem pa dela zaradi malenkostnih prestopkov toliko preglavic, da zbole od muke in izgube veselje do življenja. V Lillebeltsbrdnu, lepem mestu na Jyllandu, prav tam, kjer grade zdaj ogromni most čez mali Belt, se je že pred petdesetimi leti poročil umen in podjeten pek Knut Sorensen z de- vico Jutto. Zakon je bil nad vse srečen, gospa Jutta je rodila dva otroka, v prodajalni je pridno pomagala, bila je prijazna in vljudna in vse mesto je najrajši kupovalo kruh in pecivo pri Sorensnu. Toda čim lepše je uspevala trgovina, čim lepše sta se razvijala otroka, čim bolj bi moral biti Knut Sorensen od srca srečen in zadovoljen, tem tišja in bledejša je postajala gospa Jutta. Hujšala je, njen smeh, ki so ga kupci tako zelo ljubili, je bil prisiljen, nekam zmučen se je zdel, in njena brezmejna ljubezen do otrok je iz-zvanjala v tiho bol. Knut Sorensen je svojo ženico za milo in drago prosil, naj mu pove, ali je ne tare kakšna težka skrb, ali ni bolna, ali je z njim nezadovoljna. Toda gospa Jutta je samo majala z glavo, z očmi je prosila, naj ne vprašuje, njen nasmeh je bil truden. Od dne do dne je postajala tišja in bolj zamišljena. Nekega dne je pa nenadoma prosila svojega moža, naj jo pusti v Ko- danj, češ, da jo muči čuden občutek, da je njeni sestri, ki je tamkaj poročena, težko in da jo potrebuje. Z velikim veseljem ji je Knut dovolil, saj je bil vprav srečen, da ji je mogel izpolniti kakšno željo. Že drugi dan se je gospa Jutta prisrčno po-slovila od svojega moža in otrok ter se odpeljala v Kodanj. Toda preden je obiskala svojo sestro, je smuknila v neko malo sla«' ščičarno, kjer je bila kot mlado dekle prodajalka. Lastnik je bil silno vesel, ko se mu je dala spoznati. Tei daj mu je hlastno priznala, da je ne-koč pred dvanajstimi leti bila v ven liki zadregi, pa si je iz ročne blagajne prisvojila pet kron. Na srečo ni nikdo opazil te njene tatvine, ki je edino nepošteno dejanje v vsem njenem življenju. Vsa dolga leta je živela z zavestjo, da je tatica, strašno je duševno trpela, toda zdaj je ni več strpelo, morala je priti semkaj, se izpovedati svojega greha in škodo povrniti, sicer bi bila prav gotovo omagala pod težo očitajoče vesti. Odprla je torbico in položila na mizo bankovec za dvajset kron ter naglo odšla. Pri sestri se je pomudila le nekaj ur. Z nočnim vlakom se je vrnila na; svoj dom, vsa srečna, čisto drug človek... Pek Knut SSrensen iz Lille-beltsbrdna je komaj spoznal svojo ženo, ko se mu je z zvonkim sme-hom in solzami sreče v očeh vrgla v naročje. Knut Sorensen je bil preprost človek; bil je vesel in to mu je bilo: dovolj, da je njegova draga ženica spet vesela in zadovoljna. * iflasbcHi staqcc\i Neki študent konservatorija v Londonu se ni ustrašil truda in je po večletnem delu napravil kartoteko besedil, avtorjev in melodij vseh šla* gerjev, kar jih je mogel izteknitL Po njegovi statistiki so zadnja leta samo v Evropi spravili na svet dobrih 23.800 takšnih bolj ali manj mu* zikaličnih proizvodov. Seveda je pa večina izmed njih neslavno obležala v miznicah avtorjev, zakaj mnogo je poklicanih in le malo izvoljenih... Ptasf/eii Prav imaš — že zdavnaj bi bil moral biti pri tebi.« Njegov pogled je poželjivo objel mladi, kipeči obraz. Nasmehnila se je — nekam v zadregi, se mu je nenadoma zazdelo. Njena objestnost je tisti trenutek izginila. Pogledala je njegovo čelo (najlepše na njem) in skoraj preplašena opazila, kako so njegove oči v nenadnem ognju obvisele na njej. Brez strahu, toda v instinktivni obrambi je vzkliknila: >Plavajva za stavo, kdo bo zmagal!« In že se je pognala — čisto zoper pravila, ne da bi bila čakala znamenja, kakor je srdito ugotovil. »Ne velja!« je zavpil in se z vso silo vrgel za njo. Njen jasni klic ga je gnal naprej. Nekaj minut je bila tik pred njim, potem jo je pa prehitel in prišel prvi na cilj — toda.. kje je ona? Ali je odnehala? Kakor za nekaj lepega osleparjen, se je obrnil z nabranimi obrvmi in obstal. Tedaj mu je pomignila njena roka z brvi, kjer je sedela na plohih, vsa iskreča se od vode. Plavala je bila pod vodo in je zdaj triumfirala, pretezaje se v solncu. Urban se je zavihtel kraj nje na ograjo. Nekaj časa nista nič govorila; samo drug drugega sta gledala. Spodaj na reki je plul mimo njiju velik čoln in rezal penečo se brazdo v vodo. »Tako rada živim,« je rekla deklica z nenadno resnobo, in na obrazu ji je zasijalo pobožno veselje. Urbanu se je zdaj zdela manj mlada; toda to ni njenih čarov nič zmanjšalo. »Zadovoljno bitje si,« je rekel pol vprašujoč. Neka nerazumljiva skrb ga je zdajci obšla. Obrnila je k njemu svojo glavo in njene oči so se zamislile. »Ni treba da je človek zadovoljen, če rad živi,« je počasi odgovorila. Gledal je pred se. »Tudi v bolesti utegne biti neka radost, si hotela reči?« je tiho dejal. Čisto rahlo je položila svojo roko na njegovo. »Tudi ti to veš?« je vprašala. Zdaj sta se srečala njuna pogleda. Nista se drug drugemu umeknila, temveč sla mirno in zaupljivo, skoraj s srečnim začudenjem obvisela drug na drugem. Iz Johannesburga poročajo, da je umrla večkratna milijonarka v funtih, gospa Weinmerjeva, stara 85 let. Bila je lastnica največjih demantnih polj in zlatih rudnikov v Transvaalu. Življenje gospe Wemmerjeve je v najtesnejši zvezi z zgodovino angleških provinc v Južni Afriki. Njej mora biti svet hvaležen za neizmerna bogastva bivših republik Transvaala in Oranja, kajti ta žena je odprla človeštvu pot do zlata in demantov. Leta 1872 so se pojavila v angleških časnikih prva poročila o malenkostnih najdbah demantov v Transvaalu. Takratna petindvajsetletna gospa Wem mer jeva se je s svojim možem odločila, da pojde iskat sreče v neznane dežele. Zakonca sta se s skromnimi prihranki odpravila na pot. V Capetownu sta se izkrcala z nekaj funti v žepu. Za zadnji denar sta si kupila dva konja, dve puški in r kaj živeža ter se napotila v Trans-vaal, ki je bil takrat še samostojna burska država. Na potovanju v no-ranjost dežele sta se hranila v glasnem z divjačino, ki sta jo spotoma >Ali si sama?« je preprosto vprašal. Iztegnila je roke v zrak z nežno in hkratu zahtevajočo kretnjo, ki ga je vznemirila. Toda takoj je razumel, da velja ta kretnja lepemu dnevu, solncu, vodi, vsej tej negotovosti življenja... Za trenutek ga je obšla misel, da bi si jo osvojil, in po vsem životu ga je izpreletelo kakor električna iskra. Bila je ženska, ki je spadala v to okolje; njena močna in zavedajoča se natura se mu je zdelo, da na čudovit način združuje resnobo duševne poglobitve z zdravo vedrostjo lepega in svojeglavega človeka. »Mogoče te dobro poznam,« je dejal obotavljaje se. Prikimala je. Žareč smeh ji je obsijal obraz. >Ohraniva vsaj ta trenutek to vero! Lepo je misliti, da srno srečali človeka, ki ga razumemo...« In ko jo je toplo pogledal, je hitro povzela: >Ne vprašuj! čemu bi rad vedel, kaj sem in kaj počnem? Naj ti bom zdaj to, kar si želiš.« Obnemel je. Da je izgovorila njegove misli, mu jo je delalo še dragocenejšo. Dobro mu je delo, da ga je pogodila. Pozabil je, kako ga je drugače razdražilo, če je tuj človek hotel vdreti v njegove misli. Položil ji je roko okoli ramen — in tako sta sedela, s šumečo reko pod seboj, ki se je lesketala v solnčnih žarkih. V dalji je vstajala navpična črta dima z orjaškega parnika, ki se je vračal iz devete dežele... »V Indijo bi hotel,« je zašepetal. »Kakšne čudovite krasote premore svet...« In nenadoma je stisnil deklico k sebi in jo poljubil. V brezkončni tišini poletnega jutra, ko sta bila sama kraj mirno tekoče vode, pod tem brezmadežnim nebom je bil objem dveh tujih si bitij nekaj čudovito brezčasnega in sproščenega... Urban je zamaknjen to ugotovil — deklica pa, vajena sanj, ki se vzlic vsej fantaziji vendarle nikoli nastrelila. Časih sta se tudi udinjala na burskih farmah. Prvi plen Šele čez dve leti sta si ob skromnem življenju toliko prištedila, da 3ta se lahko za nekaj mesecev odpravila na lov za pravljičnimi zakladi burske dežele. Ob bregovih Zand-Riverja <>b krokodilski reki sta si Wemmerjeva kupila ogromne predele sveta, ki sla zanje plačala le piškavih sedem Šilingov. Že čez tri mesece sta naš'la demante, ki jih je gospa Wem mer jeva prenesla na konju v Pretoriio, glavno mesto Transvaala, kjer jih je prodala za 35 funtov. Prvi plen — 22 sirovih demantov — je bil za nju celo premoženje. V življenjski nevarnosti Vest o demantnem bogastvu bregov Zandi-Riverja se je z bliskovito naglico raznesla po vsej Južni Afriki. V Londonu so samo o tem pisali in govorili, ves svet je nenadoma šepetal o obljubljeni deželi. Z vseh koncev sveta se je odpravilo v Južno IPiriiam iit® čilim pirej s pravilno nego obraza In se obrnite na Izučeno kozmetičarko DARINKO VDOVIC LJUBLJANA, Gradišče 4 vhod skozi trgovino ne iztrgajo iz lastnega jaza, je občutila minljivost trenutka kakor brezdanji prepad ... Ni vedela, da je vzdihnila ... Izvila se je iz njegovega objema. In ko jo je pogledal, je videl v njenem obrazu čudno zrelost in malone materinsko razumevanje njegovega stremljenja drugam. »Prav drobceno minuto si bil moj,« je rekla počasi in se zdajci rahlo spustila v vodo. Iztegnil je roko za njo, kakor seže človek po oblaku, o katerem ve, da je daleč in se mu bo izmuznil iz rok... Vzlic temu se njegov pogled Di mogel odtrgati od njenega vitkega telesa, ko se je še enkrat vzpelo iz vode. Pomignila mu je in se nasmehnila. Zazdelo se mu je, kakor bi se bile njene jasne oči z bolestno gorečnostjo ozrle po njem. Zgenil se je, kakor da hoče za njo. Toda ona je odkimala in njen n usta so se zresnila. »Z Bogom!« je zavpila. In že ae je potopila v vodo. Obstal je nepremično in čelo se mu je nabiralo, ko je čakal, dokler se ni v precejšnji oddaljenosti spet prikazala njena glava. »Z Bogom!« je tudi on zavpil Nobenega odgovora ni bilo več. Tudi njena roka mu ni več zamahnila ... Urban se je s srditim skokom zagnal v vodo in zaplaval proti domu. Plaval je zdaj proti toku — v ugodje mu je bilo, da se mora nekoliko bo- Afriko na tisoče takih, ki so hoteli čez noč obogateti. Med njimi je b>lo mnogo pustolovcev, ki jim ni bilo nobeno sredstvo za dosego cilja preunia-zan'j. Wemmerjeva so neštetokrat napadli in izropali. Njuno farmo so jima večkrat zažgali. Gospa Wemmer-jeva je bila v prvih letih pionirstva dvanajstkrat tako nevarno ranjena, da ji je šlo za življenje. Končno sta z možem organizirala svoje delavce v pravo oboroženo četo, ki je noč in dan stražila taborišča zakoncev in večkrat uspešno zavrnila napade roparskih tolp. Demantna polja, k:i sta jih kupila za sedem šilingov, so bila neverjetno bogata. Z voljo in pridnim delom sta svoje plodonosno podjetje čedalje bolj razširila. Wemmerjeva sta bila že okoli leta osemdesetega milijonarja. Njune trgovine in prekupčevalnice v Pretoriji, Capetownu in Londonu so rasle z dneva v dan po obsegu in slovesu. Kesneje je našla podjetna žena še ogromna ležišča zlata v bližini reke Oranje ter je ustanovila delniško družbo za izkoriščanje sveta. Vse do svetovne vojne je energična žena osebno vodila podjetjo, zlasti po moževi smrti. Šele leta 1914 se je preselila na svoja posestva blizu Johannesburga. kjer je zapustila krasen dvorec, poln naičudovitejših umetnin. riti... Smrt najditeljice iufnoafrižkih demantnih leži« /AOST VZDIHOV ZGODOVINSKI ROMAN NAPISAL MIC H EL ZEVACO 83. nadaljevanja »Nemarnice!« je zagrmel Aretino. »še smejale se boste, ko sem najmanj stokrat tvegal življenje!« Aretinke so ga začele tolažiti in mu pomagale izpod postelje. Nato so ga otrle in obsule s poljubi, naposled so mu pa jele pripovedovati o Candianovi zmagi. »Pismo!« je tedaj zamrmral Aretino in se udaril po čelu. »Dandolovo pismo!... Kako naj mu ga spravim v roke, da me ne ubijejo!...« Pogled mu je obstal na Gianettu. Stopil je k njemu in mu jel tiho govoriti. Nato mu je izročil pismo. Glanetto je stekel z njim. Ko je Scalabrino zažgal vrvco v smodniških eodih na admiralski ladji, je krenil na vrh. V splošnem vrvenju in zmedi se ni nihče zmenil zanj. Sicer je bil pa oblečen v mornarsko uniformo. Na palubo je prispel ravno v trenutku, ko so častniki na Altierijev poziv dali ukaz, da odidejo vojaki na mostič, ki je vezal ladjo s suho zemljo. Scalabrino si je s komolci in pestmi utiral pot ravno na nasprotno stran, kakor so pritiskali vojaki. A tudi zdaj ni bilo videti, da bi se mu mudilo; morda se je celo nadejal, da ne bo o pravem času prišel do ograje ladje. In vendar je prišel!... »Pojdimo!« je zamrmral. »Usoda menda hoče, da ostanem živ!« Zavihtel se je čez ograjo in se pognal v morje. Dve sekundi nato se je ladja odprla kakor žrelo ognjenika. Scalabrino je ostal dobro minuto pod vodo; tega je bil vajen. Ko je priplaval k nabrežju, je zagledal Al-tierija, kako beži. Zagnal se je za njim. »Ta mi ne uide,« je zarenčal sam pri sebi. Altieri je tekel do svoje palače. V nekaj skokih je bil pred Leonorinim stanovanjem. Sunil je z nogo v vrata, da so se odprla na »ležaj, in hlastno preletel sobe. »Zbežala je! Zbežala!« je zarjul. Zdajci se je spomnil, da je šla Leonora za pogrebom svojega očeta. Lakeji so se bili že vrnili. »Kje je signora?« je zarenčal. »Na Olivolskem otoku,« so mu odgovorili v strahu, videč, kako raztrgan in okrvavljen je njihov gospodar. Altieri je zletel po stopnicah in se zagnal v tek. Dvajset minut nato je bil pri Dandolovi hiši. Zagnal se je na vrt, podrl s pestjo na tla starega Filipa, ki mu je hotel zastaviti pot, in planil v obodni c o. Leonora je v rokah starega doža kriknila: »Branite me, oče! Prebudite se, Visokost! Na pomoč!...« Z močno in hkratu nežno kretnjo je dož z eno roko objel Leonoro, drugo je pa iztegnil pred se: »Kdo je tu?... Kateri razbojnik grozi slabotni ženski?« »Jaz!... Jaz, Altieri!...« »Česa hočete?« »Svojo ženo!« »Svojo ženo!« je vzkliknil stari Candiano z neizmernim začudenjem človeka, ki se je prebudil iz dolgega sna. Da... to nepričakovano razburjenje, to vpitje, ki je prihajalo vse bliže, ti Leonorini kriki, njen obupni glas, s katerim mu je bila popisala svoje gorje: vse to je v starčevi duši dopolnilo prevrat in mu do kraja vrnilo razum, ki so mu ga besede njegovega sina in skrbna Filipova nega jele prebujali... »Svojo ženo!« je besno kriknil Altieri. »S poti, starec! In zahvali Boga, da te blaznost brani! Toda tako mi pekla, dolgo te ne bo branila, če...« Altieri ni utegnil dogovoriti. Težka roka se mu je spustila na ramo. Z besnim krikom se je obrnil... Pred njim je stal Scalabrino. »Kaj hočete?« je hripavo zarenčal Altieri. »Ubiti vas!« je odgovoril Scalabrino. Isti mah je skočil k zidu, kjer je viselo orožje, zgrabil dve bodali, vrgel eno izmed njiju Altieriju pod noge, drugo pa vzel sam. Altieri je bodalo pobral. Z enim skokom se je Scalabrino zagnal med generalnega kapitana in Leonoro ter Candiana. Stari dož je omahnil v naslanjač in njegove prazne oči so zastrmele pred se, kakor bi hotele šteti udarce, ki se pripravljajo. Leonora je pokleknila in skrila glavo starcu na kolena, da ne bi ničesar videla... Altieri je bil pobral bodalo. Šele tedaj je dobro pogledal Scalabrina, ki je s svojo orjaško postavo in strahotnimi očmi, s kamenitim obrazom in z lasmi, ki so se mu še mokri od vode lepili na čelo, mirno stal pred njim in čakal. Zdajci se je Altieri zgenil, kakor da se hoče zagnati nanj. Toda ni se zagnal. Morda je spoznal, da je njegova usoda zapečatena. Morda mu je strahotni pogled na Scalabrina vzel poslednji pogum. Obrnil se je k Leonori in ji krčevito drgečoč s pojemajočim glasom dejal: »Umrl bom; bodi srečna, ker ti bo moja smrt prinesla srečo... Toda ko umiram, te prekolnem... Srečna bodi... in prekleta! < Še enkrat je vrgel okoli sebe brezumen pogled. Nato je vzdignil bodalo In si ga z vso silo zasadil v prsi. Prvd trenutek je nepremično obstal, upiraje svoje oči z izrazom smrtnega sovraštva v Leonoro. Potem ga je pa nenadoma zvilo, in kakor posekan je telebnil po tleh. Njegove oči so ostale odprte; čudna grožnja se je zrcalila v njih, kakor bi še v mrtvecu divjale iste strasti, ki so ga vodile v življenju. Scalabrino je vrgel bodalo na tla in stopil k Leonori. Mlada žena je brez življenja ležala na starčevih kolenih. »Signora,« je mehko dejal, »končano je... odrešeni ste...« »Kdo ste?« je vprašal stari Candiano. »Prijatelj njegove Visokosti Rolanda Candiana... prijatelj signore... vaš prijatelj...« »Roland,« je zavpil starec z glasom, ki je v njem drgetala bolest — torej razum! »Roland!... Kje je Roland?... Kje je moj sin?... »Vaš sin!« je vzkliknil Scalabrino z zamirajočim glasom. »Moj sin, ste rekli!... Tak veste! Tak razumete!...« Dve solzi sla spolzeli po razoranih licih starega doža in glava mu je težko omahnila na prsi. »Bolje bi bilo zame, da se mi ni nikoli vrnil razum;.. Da, spomnim se! In v spominu, ki vstaja iz dna moje teme kakor svinčena zarja, vidim samo gorje, samo trpljenje in grozo... Moj sin! Moj sin!« je zaihtel. »O gotovo še zmerom vzdihuje na dnu beneških ječ!... Moj sin!... Roland, Roland, kje si?...« Scalabrino je že hotel odgovoriti, povedati vse, kar je vedel, kako se je Roland rešil, popisati njegove dolge boje, povedati, da je revolucija v Benetkah... Toda prav takrat sta vstopila dva moža. Eden od njiju je bil stari Filip. Drugi je bil Gianetto. Le-ta je stopil naravnost k Scalabrinu in mu dejal: »Nujno moram govoriti z gospodarjem...« »Zakaj?« »Tole pismo...« »Daj sem!« Scalabrino je vzel pismo — tisto pismo, ki ga je bil Aretino napisal po diktatu umirajočega Dandola. Z enim pogledom ga je preletel. Moral se je vgrizniti v ustnice, da je vdušil krik, ki se mu je hotel utrgati iz grla. »Vidva,« se je obrnil h Gianettu in Filipu, »vidva bosta pazila na signoro... gledala bosta, da nikamor ne pojde... niti trenutek je ne bosta pustila same...« Potem je prijel starega Candiana za roko: »Vedeti hočete, kje je vaš sin! Dotekniti se ga hočete, videti ga s svojimi rokami, s svojimi poljubi... ker ga ne morete videti z očmi... Pojdite z menoj!...« »Moj sin! Moj sin!« je zahropel dož. »Pojdiva! Oh, pojdiva!...« »Oče, ne zapustite me!« je zaihtela Leonora. »Pojdiva! Pojdiva!« je silil Scalabrino. Prijel je starca za roko in še poslednjič z očmi zapovedal Filipu in Gianettu čuječnost. Leonora je vstala. Toda njene moči so bile pri kraju, njena pogumna natura ni vzdržala več. Padla je v naslanjač in se spustila v krčevit jok. Filip je pograbil Altierijevo truplo in ga zavlekel ven... XXXVI Kazen za Foscarija Vrnimo se zdaj na Most vzdihov. Foscari je bil priklenjen na kamenitem sedežu, kamor je bil pred devetimi leti dal posaditi doža Candiana, da so mu potem na zverinski način izteknili oči. Toda še v tem trenutku ga ni zapustil ponos. Njegov pogled, poln smrtnega sovraštva, se je upiral v Candiana. Krinka suverenosti in veličanstva, ki je z njo tako dolgo pokrival svoj obraz, ta krinka je padla z njega. Zdaj ko mu ni bilo treba ničesar več skrivati, je njegova robata in brezobzirna natura udarila v vsej svoji goloti na dan. In v teh nehlinjenih črtah obraza je prevladoval ponos. Njegov orlovski pogled se ni pobesil pred Rolandovimi očmi. In v vsem nastopu premaganega in vklenjenega doža je bila neka divja veličina, ki je ni nikoli pokazal, ko je še vršil kraljevsko oblast v Benetkah. Toda Rolandov nastop je bil v svoji preprostosti in ledeni mirnosti še veJičastnejši od Fo-scarijevega. Sodnik in obtoženec sta bila vredna drug drugega. »Foscari,« je začel Roland, »besede bi bile jalove. Pred vami stoji človek, ki ste ga pohodili v cvetu njegove sreče, da utešite svoje slavo-hlepje. Pred vami stoji sin Candiana, ki ste ga dali oslepiti, ki ste ga samega in brez sredstev postavili na samotno cesto in ga obsodili v bedo, ki ste ga pognali v blaznost. Razumite me: nisem sodnik. Sin sem. Kaj boste odgovorili?«^ »Da prav storite, če maščujete svojega očeta,« je odgovoril Foscari. »Foscari, mrzim vas. Mrzim v vas človeka, ki je vrgel v nesrečo starca, ki ni nikomur nič hudega storil... Moja volja je, da boste isto trpeli, kar je moral moj oče pretrpeti od vas... Foscari, dobro me poglejte. V temi svojega obupa boste videli moj obraz... Foscari, čez nekaj sekund ne boste več videli. Zakaj oslepili vas bodo, kakor so oslepili mojega očeta, postavili vas bodo na samotno cesto, kakor so storili z mojim očetom, zasmehu boste izpostavljeni in na miloščino navezani, kakor je bil moj oče!...« pU Foscarija je prešinil krčevit drget. Za trenutek se je celo njegova trda duša otajala. Toda prihodnji mah se mu je spet vrnil ponos. Dvignil je glavo In uprl v Rolanda jasen pogled, poln mržnje. Rolandove oči so plamenelo. Dal je znamenje. Neki mož je pristopil... »Krvnik!« je zamrmral Foscarii. »Z Bogom, solnce!...« Takrat se je a konca mosta razlegnil krik. Možje okoli Rolanda so se razmeknili in prikazal se je belolas starec, ki ga je vodil neki velikan — nekdanji dož Candiano s Scalabrinom. Iztezal je roke pred se in pogled na nesrečneža Ije bil tako grozen in tako presunljiv, da so celo irobati Rolandovi tovariši vztrepetali in si zaželi brisati solze iz oči. Krvnik je odstopil od Foscarija. »Moj Siin! Moj sin!« je zavpil starec. »Moj sin! Slišim te! Našel sem te, sin moj!...« Trenutek nato je ležal Roland, kakor iz uma od nadčloveškega veselja, v rokah svojega očeta. Njun objem je bil dolg in krčevit. Hotela sta govoriti, izpovedati si svojo srečo, toda iz ust so se jima trgale samo nezvezne besede. Tisti trenutek sta pozabila vse okoli sebe. Roland se ni vprašal, kako se je njegovemu očetu vrnil razum. Stari dož ni razglabljal, zakaj je njegov sin gospodar v doževski palači. Tedaj se je na Rolandovo ramo spustila neka roka. Roland se je obrnil, kakor bi se bil prebudil iz sna. Tovariš, ki se ga je bil doteknil, je pokazal na Foscarija in dejal: »Ne gre, da bi zavlačevali njegov smrtni boj.. .« Roland je vztrepetal, prijel očeta krčevito za roko, ga potegnil s seboj k Foscariju in hripavo dejal: »Oče, pred vami je človek, ki vas je oslepil!« »Človek, ki me je oslepil!« je gluho ponovil stari dož. »Spomnite se, oče!... Človek, ki vas je dal prijeti ono prekleto noč...« »Foscari!...« »Človek, ki vas je dal prikleniti na ta ka-meniti sedež...« »Foscari!...« »Človek, ki vas je obsodil v večno temo...« »Foscari!.. .« Takrat je Foscari pobesil glavo in nehote trznil v svojih vezeh, kakor bi se hotel umekniti pred nečim strašnim. Mož, ki ni vztrepetal pred Rolandovim pogledom, je vztrepetal pred temi praznimi očmi, zakaj ta strašni opustošenj obraz je bil njegov lastni obraz, ki ga je videl v duhu pred seboj! »Pred vami je, oče,« je nadaljeval Roland z glasom, ki se je lomil od gneva in bolesti. »Pred vami je! Govorite oče! VL sami sodite! Kaj naj storim s tem človekom?« »Foscari!« je ponovil starec in iztegnil roke. »Kje je? Daj, sin, da se ga doteknem! Doživel eem veselje, da sem se doteknil tistega, ki ga ljubim nad vse na svetu ... tebe ... Zato mi daj veselje, da se doteknem še njega, ki ga nad vse na svetu mrzim ... Foscarija!« Roland je prtijel očeta za roko in jo položil ivklenjencu na glavo. »Foscari,« je vprašal nekdanji dož, »ali ste to vi?... Ali ste res vi, ki sedite tu, na kame-nitem sedežu, kamor so posajali izdajalce?« »Da, Candiano,« je dostojanstveno odgovoril strmoglavljeni dož. »Jaz sem! Jaz... na sedežu na Mostu vzdihov, kamor sem dal nekoč iyas prikleniti...« »Oče! Oče!« je kriknil Roland, »izrecite obsodbo! ...« »Premagan sem, toda z nezlomljenim duhom pričakujem obsodbe!-!: je ponosno dejal Foscari. »Govorite, oče!« »Da, sin moj, govoril bom!« je rekel stari Candiano. Trdo je položil svoje roke premaganemu idožu na glavo. Nečisti piš temnic, ki je bril čez V 24 URAH barva, pllslra la kemično čisti oblek«, klobuke Itd. Skrobt In svetlollka srajce, ovratnike, zapestnice Lt. d. P ere, rali, monga In lika domače perilo tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Most vzdihov, je valovil njegovo belo brado in njegove dolge srebrne lase, ko je z vzvišenim glasom in z obrazom, ki mu je sijal v ognju nadzemeljske vedrosti, počasi dejal: »Foscari, odpustim vam ... Pojdite, sin moj, in če morete, živite v miru s svojo vestjo!« In tedaj, pravijo, je Foscari pobesil glavo in se razjokal. Ta železni človek se je takrat priznal premaganega! ... In med tem ko so ga razvezavah, med tem ko je počasi odhajal, s sključenim hrbtom in zamišljenim čelom, kakor bi izpraševal vest, ki mu jo je zbudil starec, je Roland padel na kolena, pritisnil ustnice na tresoče se očetove roke in zajecljal: »O, oče moj! Veliki ste med velikimi... Zakaj danes ste mi razodeli, da je najstrašnejša vseh osvet, najneižbežnej-ša in najtrša velikodušno odpuščanje...« EPILOG Beneška ljubimca Leonora je obležala na kolenih v obednici nekdanje Dandolove hiše na Olivolskem otoku. Ko je stari Candiano odšel s Scalabrinom, jo je obšel občutek, da je zanjo vsega konec. Misli o smrti so se zmedeno preganjale v njeni duši. Poslavljala se je od vsega okoli sebe: od življenja, sinjega neba, mladostnih sanj, od stare hiše, kjer je doživela svojo prvo in edino ljubezen... z Bogom vi vsi! Z Bogom, spomin ljubezni! Z Bogom Roland! To ime je bilo začetek in konec njenih poslednjih misli. Š tem imenom na ustnih je hotela umreti. Izgovarjala ga je s tisto pobožno gorečnostjo in tistim obupom, ki sta ji razodevala vso brezdanjo globino njene ljubezni. Morda se je šele v tem trenutku svojega življenja do kraja zavedla, kako čisto, kako brezmadežno in veliko je bilo njeno srce. Vse njeno bitje, vse njene misli, vsa čustva njenega srca so imela svoj vir v tej veliki ljubezni. Ljubila je kakor je dihala. Živela je od Rolanda. Brez njega življenje ni bilo življenje. O, kako strašna in genljiva je bila tista ura, ko je njena duša govorila z Rolandom, ko mu je pripovedovala, kaj je prestala in tolikšen je bil njen obup, ko mu je prisegala, da se mu ni izneverila in da je je bila sama zvestoba, sama ljubezen!... Naposled je vstala. Ali je videla Gianetta in starega Filipa, ki sta pazila nanjo? Verjetno je, da ju v svojem poslednjem snu ni videla. * »Roland,« je zašepetala, »ljubila sem te ... ljubim te ... z Bogom, Roland ...« Segla je za nedrja in potegnila izza njega stekleničico, ki jo je bila tja skrila. Njene oči, ki jih je že kalila instinktivna groza pred smrtjo, so se uprle skozi odprto okno na vrt, ki so nanj že legale prve megle. Še poslednjič je dehnila: »Roland!...« »Leonora!...« je kriknil z vrta brezumen glas... glas, ki jo je stresel po vsem životu. »Roland!« je kriknila bolj mrtva ko živa, z glasom, v katerem je drgetalo tisoč tesnob. »Leonora!« je zajecljal Roland in se prikazal na pragu. Minuto sta stala tako, drug pred drugim, minuto, ki se je zdela dolga ko stoletje. Slednja beseda med njima je bila odveč. Leonora je videla, da Roland ve o njeni neomajni zvestobi. Roland je videl, da ga ljubi kakor jo on ljubi... Bil je zanju eden izmed tistih strašnih trenutkov, ko se človeku zdi, da se mu srce ustavlja, ko se duša izgublja v brezdanjost, ko telo ne prenese več strahotnega bremena nadzemeljske sreče. Njune roke so se iztegnile. Iz oči so jima lile solze, grenke in žgoče ... In tako sta si z rokami, iztegnjenimi druge proti drugim, pijana od ljubezni, stopila naproti, tako sta se združila, tako sta v krčevitem obje: mu zlila svoji duši, svoji srci, svoji misli, svoji ljubezni... In kakor bi se bilo v blagoslovljenih solzah stopilo vse prestano gorje, sta tedaj pogledala drug drugemu v oči. In na ustnih jima je zaigral neskončno mehak in blažen nasmeh. Ta nasmeh konča našo povest. Skušali smo se potruditi, da smo jo popisali po svojih najboljših močeh. Zato se drznemo upati, da je bralec v njej našel ta ali oni dober nauk in da nam je sledil z ne prevelikim nezadovoljstvom. Pet mesecev po dogodkih, ki smo jih pravkar popisali, se je na svečan način vršila poroka med Leonoro Dandolovo in Rolandom Can-dianom. Iz čisto prirodne želje, da združi sedanjost s prošlostjo — v tisti točki, ko je usoda njuno srečo tako brutalno pomandrala — je Roland hotel proslaviti združitev na dan 6. junija, na obletnico njune zaroke. Dan poprej je dal Roland Candiano, od 1. februarja dalje izvoljeni ljudski dož, nalepiti razglas, kjer se je zvest svoji obljubi odrekel oblasti in svetoval beneškemu ljudstvu, naj v miru živi v svobodi. Toda na žalost za Benetke ura svobode še ni napočila. Leto dni ali dve je ljudstvo živelo svobodno in brez gospodarjev. Toda kaj kmalu so slavo-hlepje in gospostvaželjnost teh in pomehkuženost drugih potegnile mesto v nove nesreče. Toda to sega čez okvir naše povesti... Povejmo le to, da je Scalabrino trdovratno odklanjal ponujano mu mesto generalnega kapitana; ostal je pri Rolandu in se tudi pri poročnih svečanostih ni genil od njega. Potem ga je spremljal na dolgem potovanju po Italiji in drugih deželah. Aretino je zložil svatbeno pesem in jo sam proglasil za veličastno in blestečo ko solnce — iz strahu, da ga ne bi poslušalci premalo pohvalili. Gvido Gennaro se je mesec^ dni po strmoglavljenju Foscarija pojavil v doževski palači in prosil, da bi spet dobii mesto policijskega šefa. »Policijskega šefa ni več,« mu je odgovoril Roland.« Toda poverim vam nalogo, da poiščete in mi sporočite imena siromakov iz predmestij; za to vam pa zvišam plačo.« V to svrho se je namreč uporabilo Dandolovo imetje, ki ga je vrli Aretino pošteno predal. Gennaro je prevzel to novo policijsko službo in razvil v njej takšne vrline, da se jim je še sam čudil. O svečanostih, ki so jih priredili po poroki in jim je predsedoval stari Candiano, ne bomo govorili. Povemo naj samo to, da so se jih udeležile vse Benetke. In zvečer, ko je navdušeno ljudstvo vzklikalo beneškima ljubimcema, sta se Leonora in Roland pokazala na stopnicah Velikanov, v luči plamenic, ki so razsvetljevale staro doževsko palačo. In to navdušeno vzklikanje, to razkošje razsvetljenih pročelj, ta toplota pesmi, ki so vstajale iz okrašenih gondol, to čisto veselje in neskaljena sreča, ki sta žareli z obrazov razigranega ljudstva — vse to je bilo kakor veličastna apoteoza Svobode. Zvestobe in Ljubezni. KONEC Stoj! dokler še ni prepozno I/eleri dofncut Joan Cra>vfordova kramlja Zob je votel in semora zaliti. Dnevna temeljito SiŠčenje z zobno«pasto Chlorodont bi to poŠkodbo lahko preprečilo. Chlorodont ne dajo zobem samo blestečega sijaja; ant) palc jih ohranjuje fildi ždravei Dobiva se povsod. » Poskusiti eno tubo, uspeh Vas l»o presenetili Tuba Din. 8.-, velika tuba Din; 13. <*> Toda mi vsi se kaj radi sestanemo tudi izven sten študija. To seveda ni tako lahko, kajti neglede na naše zasebne družabne obveznosti, ki nam jih nalaga umetniško življenje, zvečine niti večeri niso naši. Da se pogovorimo o izvedbi rokopisa, nas cesto kličejo zvečer na sestanke, časih piše v tistih velikih knjigah, da moramo filmati ponoči, potem so spet premijere, no, in h koncu se je treba naučiti tudi vloge ... Toda sreda zvečer je naša. Časih se dobimo pri Ramonu Novarru, časih v lepi iiišici Norme Shearerjeve, Marija Dresslerjeva nas je zmerom vesela, dočim nas Wallace Beery najmanj tolikokrat povabi kakor Clark Gable, Buster Keaton, brata Lionel in John Barrymore ali pa Dorothy Jordanova. Jackie Cooper, ta razva-ljeni ljubljenec Metro-Goldwyn-Ma-yerjevih študijev, po navadi na žalost ni z nami, ker bi se utegnili za takega osemletnega mladega moža večeri vendar preveč zavleči. Toda nedavno je bil ves srečen, ko nam je prinesel povabilo svojih staršev. »Nocoj bodo pa pri meni gostje, pa sami veliki pridejo,« je ponosno pripovedoval. »Jaz bom pa pokoncu, dokler vsi ne odidejo.« Naši večeri ob sredah so — menda lahko to v imenu vseh nas povem — pravcati dogodki, tako nekaj neprisiljenega, ljubeznivega, prijetnega in ubranega je v teh prijateljskih sestankih. Obiskujemo se kar tako, kakor smo pač odšli iz študija od dela, brez velike toalete. Posedemo neprisiljeno v skupine, čebljamo, jemo slaščice, malo kadimo — in časih gre Čeprav se prične kinematografska sezona šele čez dobra dva meseca, so vendar že skoraj vsi lastniki zaključili s filmskimi podjetji jesenske in zimske programe. Ameriški filmi, ki smo jih lani zaradi zakonskih odredb pogrešali na naših sporedih, bodo letos na dnevnem redu; pVetežna večina jih bo res dobrih in zanimivih. — Tudi podjetja, ki trgujejo z evropskimi filmi, so prav dobro založena s prvovrstnimi filmi. Pričakovati je torej, da bodo naši jesenski in zimski sporedi znatno boljši in zanimivejši od programov iz let 1931. in 1932. Ondra-Lamač filmska družba z o. z. je pričela delati v ateljeju v, Geiselgasteigu prizore za film »Gospodična Hoffmannove pripovedke«, zunanji posnetki ob Bib-seeju so pa že dogotovljeni. Rokopis je Hansa H. Zerletta, > žira pa filmi kakor ponavadi Karl Lamač. Anny Ondra in Mathiaa \Viemann igrata glavni vlogi. Sodelujejo pa še: Ida Wiist, Paul Otto, Josef Eichheim, Lisi Karl-stadt, Max Schreck, Carl Walter. Mayer in še nekaj drugih. Greta Garbo bo po dovršitvi filma »Kraljica Kristina« igrala glavno vlogo v The Painted Veil« (Pisani pajčolan), čegar vsebina je posneta po Maughamovem delu. Zvedeli smo, da je pričel Fox delati film »Kralj ciganov«. Glavno vlogo ima znani umetnik Don Josč Mojica. Film bo izdelan * našem jeziku. Beverly Hills ni predmestje, kakor so vsa ostala predmestja na vsem svetu. Beverly Hills je velikanska družina, ki je samo zaradi prostora prisiljena, da razvrsti svoje otroke v več hišah, namestu da bi vsi skupaj stanovali v eni sami veliki palači. Vsi se poznajo med sabo, vsi so si prijatelji, skupno dnevno delo pa prijateljstvo samo utrjuje in poglablja. morda Norma Shearerjeva h klavirju pa nam nekaj zaigra, ali pa igrata Lionel in John Barrymore duet na goslih in klavirju, ali nam Ramon Novaro zaigra in zapoje nekaj španskih in meliikanskih narodnih pesmi. Ploskati se pri nas ne sme. Zdi se nam odveč, kajti vsakdo, ki pri nas igra, igra za nas in zase, v našo in lastno zabavo, sicer se pa strogo ogibamo vsega, kar bi le dišalo po okorni in prisiljeni družabnosti. Toda nikoli ne mine večer brez godbe — in prav zaradi tega sem to poročilce nazvala »večeri domače glasbe«. Tako lepo je in prijetno, če ležiš zleknjen v udobnem naslanjaču, za-preš oči, ničesar ne govoriš, ničesar ne misliš — samo prisluhneš mehkim, melodičnim zvokom Mendel-sohnove barkarole, oživiš pri po- skočnem tričetrtinskem taktu Schubertove muzike, ali pa vzbočiš prsi ob mogočnem ritmu Čajkovskega. Čeprav ljubim glasbo nad vse, se mi zdi, da ni človek zmerom tako ubran, da bi sedel v veliko koncertno dvorano, kadar se mu zahoče glasbe. Toda niti najboljši gramofon, niti najpopolnejši radijski aparat ne moreta nadomestiti fluida, ki veje od onega, ki se je zatopil v godbo in čara iz instrumenta blage zvoke. Najprijetnejše je pa to, da ni nati" skanega programa. »Zabrenkaj Schumannovo Arabesko« lahko poprosiš, če ti je ravno tako pri duši. Lionel Barrymore nam časih zaigra tudi svoje skladbe. Taka je torej naša domača glasba. Poživi nas, dobre volje nam da in nas odvrne od velikih in malih skrbi vsakdanjosti. Rada bi vam, če mi ne zamerite, nekaj svetovala: če vam kateri dan vse narobe gre, če je bil starešina v pisarni nateknjen, če vas je sluga predrzno nahrulil, če vas je brivec urezal, če se je omaka prismodila ali se vam je karkoli skazilo: telefonirajte svojim prijateljicam in prijateljem in priredite večer domače glasbe. Boste videli, kako to pomaga. Stavim, da bo vse »ali right«! * Liljan Harvcjeva dela v Ameriki že (lrngi film 2h/0tft6 JftUnOtefa Ateljeja št. 7 Paramountovih študijev v Hollywoodu se je vsak človek; v loku ogibal. Kljub temu so v ateljeju delali »s polno paro«. Vrteli so nekaj prizorov 9 tridesetimi prav važnimi bitji, ki so sodelovala v Ce-ci'la B. de Milla velikem filmu »V znamenju križa«, v nenadkriljivem umotvoru izza časoiv preganjanja kristjanov v starodavnem Rimu. Ta bitja so bili levi, veliki, dorasli levi, ki so se sprehajali po ateljeju. Atelje so spremeniili v veliko podzemeljsko rimsko ječo, iz katere so držale široke kamnite stopnice v »cir-cns maximus«, kjer so se pred dva tisoč leti bili pogumni gladiatorji in kjer so za preprosto ljudstvo predvajali krvave bitke divjih zveri, kjer so jim dajali tiste zloglasne »ciircenses«. V rokopisih je tako zapisano, da morajo leve nagnati po stopnicah v areno. Osem kamer, ki so jih postavili ua lude-setiU levov različnih mestih — operaterji so bili primerno zavarovani — je prestreglo vsako kretnjo divjih zveri kako so se vlačile in plazite po stopnicah navzgor. Pred stopnicami je bila pritrjena električno delujoča kamera brez operaterja, ki je filmala zvenine prav od blizu, s čimer se je posrečilo ujeti na filmski trak nad vse zanimive posnetke. * Kalvarija ljubezni Roman Iz naših dni. — Napisal P. R. »Najlepša vam hvala,« je rekla Ilona in si zapisala na košček papirja, ki ga je vzela iz torbice, ime kraja, da ga ne pozabi. »To je vse, kar sem hotela vedeti.« Mlada Madžarka se je poslovila in se vrnila k vozu, ki jo je čakal. Zvečer je poslala kovčege na postajo. S seboj je vzela samo najpotrebnejše za nekaj dni potovanja. In potem jo je potegnil vlak v mrzlo in jasno zimsko noč... vozil jo je, kakor je dejala Horvinu, njeni usodi naproti... V mali Martini hiši je še zmerom vladala žalost. In vendar je to jutro solnoe vzšlo blesteče in mladostno kakor spomladi. V njegovih žarkih se je zdel sneg še bolj bel, še bolj blesteč. V kuhinji je plapolal ogenj. In Marta je sedela pred njim in topo zrla vanj. V sobi na vrhu je Ljudmila nemirno hodila sem in tja. Otroka je bila toplo oblekla; zdaj sta bila pripravljena za pot. In potem se je jela še sama oblačiti. Marko in Boža sta veselo skakala po sobi... Vsaka vožnja z vlakom je bila zanju dogodek. Prejšnji večer sta stara Marta in Ljudmila dolgo na samem govorili. Marta se je vnovič vrnila k svojemu predlogu. Očividno je našla prepričevalne razloge, zakaj naposled je Ljudmila omahnila svoji tašči na prsi in zaihtela: »Hvala vam, babica, za vse kar boste zanj storili ... Nikoli vam tega ne pozabim ... Pri vas bo Ciril dobro spravljen. In tam v Švici, daleč od njega, vam prisežem, da ne bom več toliko mislila na njegovo izneveiro... Skušala bom pozabiti in mu odpustiti.« Ravno zdaj se je Boža privila k mamici in vprašala; »ALi očka ne pojde z nami?« »Ne, srček. Očka ostane pri babici.« »Zakaj ga bomo tu pustili?« »Ker mu bo tu bolje.« »Ker bo hitreje ozdravel, kaj ne? Daj, povej, iinamica, ker bo hitreje ozdravel, ali ne?« »Da, srček!« Marko ju je poslušal. Nič ni rekel, le njegove velike otroške oči so se čudno žalostno upirale v mamico. Ljudmila se je bila med tem oblekla. Ogrnila se je v topel plašč. Kovčegi so stali raztreseni po sobi. Cirili to jutro še ni bil vstal. Pravkar je pri vratih pogledala babica in tiho dejala: »Ciril še spi... Siromak, še nikoli ni tako sladko spal!...« »Pojdimo zajtrkovat, otroka,« je zdajci rekla Ljudmila in se obrnila k Marku in Boži. Na trepalnicah so se ji lesketale solze. »Pojdimo zajtrkovat!« sta vzkliknila otroka. Vsi trije so šli po stopnicah dol v kuhinjo, kjer je bila stara Marta že postavila skodelice s Ikavo. Takrat je prišla Muhovčeva Mica. To jutro ni mogla dolgo ostati, ker je morala v sosednjo vas na neko ženitovanje in se bo vrnila šele čez tri dni. Povedala je, da je bila prejšnji večer na postaji in da je govorila z voznikom Jernejem, ki pride okoli devetih a sanmi, da odpelje Ljudmilo in otroka na postajo. Otroka sta z dobrim tekom pospravila kavo. Marta in Ljudmila sta pa le s trudom popili nekaj požirkov. Marta je čutila, kako jo spet prijemlje čudna slabost. Bilo ji je kakor takrat, ko jo je prvič napadlo. Strašna tesnoba jo je grabila za srce... tesnoba, ki je ni hotela pokazati svoji sinahi. In zaman si je prigovarjala, da je to samo od razburjenja spričo odhoda Ljudmile in otrok. Mlada žena je bila že dvakrat stopila k vratom Cirilove sobe in obakrat se je vrnila z besedami: 28. nadaljevanje »Ciril še zmerom spi.« Zdaj se je pa Ciril nenadoma prikazal na pragu. Otroka sta stekla k njemu. To pot se ga nista nič bala: oklenila sta se ga okoli kolen. Ciril ju je dolgo gledal. Nasmehnil se jima je... In na ustnice so mu prišle besede: »Otroka ... ljuba otroka ...« Bilo je, kakor bi se bilo nenadoma v njegovih očeh nekaj zasvetilo. Toda prihodnji mah se je ta ogenj spet utrnil. »Očka,« je dejala Boža, »ko se bomo vrnili... boš spet zdrav... boš videl... in spet bo lepo kakor je bilo...« In Marko je ponovil za njo: »Lepo kakor je bilo ...« Deklica je pa nadaljevala: »In to bo kmalu, zakaj drugače bi morali predolgo čakati. In če bi mamica pozabila, ji bom jaz rekla... da nas čakaš... in da te ne smemo pustiti ... In potem, očka, ti moram še povedati, da bomo vsak dan mislili nate... vsak dan se bova Marko in jaz spominjala očka... zato da nama boš, ko pridemo pote, kaj pripovedoval in nas objel kakor nekoč... In dobri Bog naju bo uslišal... Zakaj dobri Bog je pravičen... in če ne bi izpolnil najine prošnje... veš, potem ga ne bova nič več ljubila... kaj ne, Marko, da potem dobrega Boga ne bova več ljubila?« Deklica je resno prijela svojega bratca za roko. In Marko je prav tako resno, s čudno otožnostjo v svojih temnih očeh ponovil: »Ne, potem dobrega Boga ne bi več ljubila, če ne bo ozdravil najinega očka.« Takrat je bilo, kakor bi se bila za mizo, kjer sta Marta in Ljudmila sedeli s sklonjeno glavo, utrnila dva plača ... Muhovčeva Mici, k,i je odnašala z mize posodo, je padla skodelica iz roke. Ali je tudi njo pretreslo? In s čudnim glasom, drugačnim kakor po navadi, je vzkliknila: »Ježeš! Kako sem danes nerodna!...« Cinil je bil stopil k cgnju. Tisti mah, ko je prišel v kuhinjo, je že zavil proti ognjišču. Plapolajoči ogenj je očividno imel do njega čudno privlačnost. Tudi to jutro je bilo kakor druge dni. Ciril je opazoval že zaprte kovčege, ki so jih bili prinesli v kuhinjo, toda njegove oči so ostale nebrižne. Marta je vstala. Morala se je nasloniti na mizo. V glavi se ji je vrtelo in predmeti okoli nje so plesali pred njenimi očmi. Toda čez nekaj sekund jo je toliko minilo, da je mogla stopiti k Cirilu, ga prijeti za roko in privesti nazaj k mizi. »Pridi, sin moj... pridi, tvoj zajtrk je pripravljen ...« Hotela se mu je nasmehniti, toda njene uboge stare ustnice so se samo spačile pri ponesrečenem poskusu. In potem je dejala: »Midva bova tu ostala. In če mi bo Bog dal še nekaj dni življenja, bom lahko lepo skrbela zate... kakor takrat, ko si bil še majhen.« Tudi Ljudmila je stopila proti njemu. Bila je bleda ko prt. Njena lica so se bežno doteknila Cirilovih. Potem so ga posadili za mizo. A tudi on fb jutro ni imel pravega teka; skoraj vso kavo je pustil. Med tem ko je stara Marta stopila pod streho po nekaj jabolk za otroke, je Ljudmila pristopila k Mici. »Nečesa bi vas prosila, Mica.« »O, prosim, gospa,« je odgovorila postrežnica. Če vam lahko pomagam, bom zelo rada storila.« »Hvala vam vnaprej. Za tole gre: moj mož ostane nekaj časa pri moji tašči.« »Vem, mati so mi pravkar povedali, ko sem prišla.« »Toda stvar je taka... da mora biti človek na vse pripravljen... Moja tašča je že v letih... In lahko se zgodi, da danes ali jutri umre...« Mica je prikimala »Če bi se to zgodilo, bi hotela takoj izvedeti ... Ali se lahko zanesem na vas, da mi boste takoj sporočili?« »0, seveda, gospa, čeprav mislim,« je čez nekaj časa povzela, »čeprav mislim, da se tako hitro nesreče še ni bati. Dobra ženica je mati Marta in nam vsem bi bilo hudo, če bi umrla.« Ljudmila je v naglici napisala nekaj besed na kos papirja: Gospa Milavčeva, poste restante, Saimaden (Švica). »Tole je moj naslov,« je rekla in izročila Mici papir. »Če se kaj zgodi, mi pišite ali pa brzojavite, ako bi bila sila. Hotela bi pa iz več razlogov, da ostane moje bivališče tajno. Zato vas prosim, da ga nikomur ne poveste.« Na misel ji je bil prišel kakor pred odhodom iz Ljubljane dr. Horvin. Dejala si je, da bi utegnil kirurg poizvedovati in dognati, da je sama z otrokoma, torej brez varstva, in da bi jo potem morda spet začel zalezovati s svojo strastjo. »Ne bojte se, gospa,« ji je svečano zatrdila Mica. »Ko se vrnem domov, bom ta papir spravila na varno, in prej mi bodo iztrgali jezik kakor bi pa izdala, kar gospa želi, da ostane tajno.«« »Še enkrat najlepša vam hvala, Mica...« Mlada žena ji je stisnila v roko srebrnik. V tem se je vrnila stara Marta. Njen obraz je bil Meč in kar videlo se je, kako ji kri sili v glavo. Pri vsakem koraku se je morala opreti, da ni padla. Ljudmila je tudi njo prosila, naj pazi na njenega moža; kaj je govorila z Mico, ji pa ni povedala. Takrat so se zaslišali srebrni glasovi kraguljč-kov sani. »Sani so tu,« je vzkliknila Mica. Ljudmila je še bolj prebledela. Spet je stopila k Cirilu in ga prijela za roko. Videlo se je, da se v njej vrši boj med nasprotujočimi si čuvstvi... Za mizo jo je gledala stara Marta. Tudi v njej se je odigraval boj. Toda ta boj je bil drugačen. Obhajala jo je bolestna slutnja, da se ji bliža smrt. In najrajši bi bila kriknila svoji sinahi: »Odloži, Ljudmila... odloži do jutri svoj odhod ... odloži ga za nekaj dni... zakaj strah me obhaja, da se bliža nesreča ... Ne bojim se zase ... Mene ni strah smrti... temveč za Cirila, ki ostane sam pri meni.« Ze je hotela izpregovoriti. Tedaj je pa pomislila: »Samo po nepotrebnem bi jo prestrašila... Saj mi ni tako hudo... In jutri bo že bolje... gotovo bo bolje... Vse je že pripravljeno za odhod ... Zakaj bi jih potem zadrževala.« Otroka sta stekla k njej in jo objela. »Do svidenja, babica!« sta vzkliknila. S solzami v očeh je zajecljala stara Marta: »Do svidenja, otročička!« Ljudmila ju je vzdignila drugega za drugim v naročje in ju približala Cirilu, ki ju je objel in poljubil. In spet so mu prišle na ustnice besede, ki so pričale o bežnem povratku razuma: »Otroka ... ljuba otroka...« Boža in Marko sta ga obsula s poljubi. »Očka, pridi kmalu k nam!« Potem je bila Ljudmila na vrsti. In naposled je še Marta trepetaje pritisnila mlado ženo na prsi in jo objela. Voznik je bil že nestrpen. Počil je z bičem. In tišino je pretrgal njegov klic: »Podvizajte se... Drugače bomo zamudili!« Nekaj minut nato so Ljudmila in oba otroka sedeli v saneh. Stara Marta je stala na pragu in po licih so ji polzele solze. Naslanjala se je na zid in gledala skozi meglo zasolzelih oči svoje drage, ki so jo zapuščali. Toda od sekunde do sekunde je manj videla. Kmalu je razločila le še črno piko, ki se je oddaljevala... Ciril je prišel k njej na prag. Tudi on je gledal. In v njegovih očeh je bila neka razumevajoča otožnost. Naše velike nagrade se delilo Ob prisotnosti naroCnikov »Družinskega Tednika** smo izžrebali v dvorani Delavske Zbornice v Ljubljani narožnike, med katere se razdelijo nagrade tretjega velikega nagradnega natečaja »Družinskega Tednika**. V četrtek, dne 20. t. m. se je izvršilo v dvorani Delavske Zbornice v Ljubljani žrebanje za nagrade, ki jih je razpisal »Družinski Tednik« za svoje naročnike v tretjem velikem nagradnem natečaju. Udeležba s strani naročnikov ni bila nič manjša kakor pri prvem nagradnem natečaju Lahko bi jih bilo prišlo še več, toda upoštevati je treba, da se je večina naročnikov nahajala pri delu ali na kopanju, ali se jim pa ni hotelo iti v mesto zarodi hude vročine. Naročnikom, ki so se zbrali ob tretji uri popoldne v Delavski zbornici, je osebje uprave »Družinskega Tednika« rade volje ustreglo z odgovori na vsa vprašanja, ki so se nanašala na nagradno žrebanje. Razkazalo jim je tudi pole, na katerih so bile napisane številke tekmovalcev, ravno tako je pa vsakemu naročniku rado povedalo njegovo številko, če kateri svoje ni vedel Po teh formalnostih so se pred navzočimi razrezale pole s številkami, številke so pa prišle v žaro. Potem je navzoče pozdravil v imenu uprave in uredništva »Dru žinskega Tednika« urednik g. Kern, ki je v kratkem nagovoru označil pomen nagradnega natečaja za list in za naročnike. Zelja lista je bila, da se z nagradnim natečajem doseže čim boljše in hitrejše plačevanje naročnine. Naročnikom naj bi se pa za njihovo redno plačevanje naročnine priznala nagrada v obliki darila. Naročniki so pri tem mnogo bolje zadeli, zakaj uprava je morala vzlic težkim žrtvam za nagrade izdati še velike vsote za opomine; z denarjem, ki se je moral vzlic nagradnemu natečaju izdati za opomine naročnikom, bi se mogla prva nagrada skoraj še dvakrat kupiti in podeliti. Neredno plačevanje naročnine je upravo na ta način stalo velike in popolnoma nepotrebne troske. Na drugi strani so pa nevestni naročniki s svojim stalnim odlašanjem zakrivili odlašanje nagradnega žrebanja. Res je, da je marsikateri naročnik utemeljeno prosil upravo, da ga počaka. Res je pa tudi to, da so s plačevanjem naročnine odlašali tudi ti- sti naročniki, ki jim glede na njihovo gmotno stanje ne bi bilo treba in ki bi malenkostni znesek 20 ali 40 Din lahko utrpeli. Na koncu svojega nagovora je g. Kern obljubil, da bosta uprava in uredništvo »Družinskega Tednika« vse storili, da si bo list s svojo zanimivo vsebino pridobil še več prijateljev in naročnikov, in da se bo po možnosti čim prej zvečal obseg strani; napovedal je tudi, da bo »Družinski Tednik« kmalu stopil pred svoje naročnike in čitatelje s prav zanimivo in veselo novico. Ta kratki nagovor so prisotni poslušali 7. vidnim zanimanjem, čeprav se je na obrazih vseh videlo, da nestrpno pričakujejo začetka žrebanja. Saj ni čudo! Naš tretji razpis nagrad je bil zelo bogat in pester po svojih darovih. Posebno žrebanje prve nagrade so vsi navzoči pričakovali z veliko napetostjo. Marsikateri med njimi je bil prepričan, da bo on, ravno on zadel 18.500 Din vredno spalnico. Sreča je pa hotela drugače. Prvo nagrado dobi g Pirman Igor z Viča pri Ljubljani, ki pa tekmi ni prisostvoval. Žrebanje se je pričelo, ko sta k mizi pristopila dva gospoda iz vrst naročnikov kot priči. Oči navzočih so bile mrzlično uprte v žaro. Na vseh obrazih se je bral izraz pričakovanja in nestrpnosti. Marsikatero upanje in marsikatera želja je pa bila pokopana, ko se je z odra zaslišal glas; spalnico vredno 18.500 Din je zadela številka 2722. In po kratkem presledku je sledilo ime: Igor Pirman, Vič pri Ljubljani. Potem je prišlo na vrsto žrebanje druge, tretje, četrte, pete in ostalih nagrad. Nagradno žrebanje se je končalo ob tričetri na pe.. Tudi to pot so, kakor smo že poudarili, naročniki »Družinskega Tednika« sami prisostvovali javnemu žrebanju in so se mogli sami prepričati, da se je izvršilo popolnoma v redu. Srečnim dobitnikom, katerih imena spodaj navajamo, uprava in uredništvo »Družinskega Tednika« iskreno čestitata. Obveščeni bodo o tem še s posebnim dopisom in jim bo sporočeno, kdaj lahko pridejo ponje. Tisti gg. naročniki, ki to pot niso imeli sreče, bodo v kratkem imeli priložnost, da na podoben način poskusijo svojo srečo. Toda za vse mora veljati, da od lista, ki jim toliko nudi, ne smejo preveč zahtevati in morajo biti pri izvrševanju svoje naročniške dolžnosti vestnejši kakor so bili do zdaj. »Družinski Tednik« izpolni svoje obljube, zahteva pa zato samo redno poravnanje naročnine. V naslednjem navajamo naroč- nike, ki jim je bila pri žrebaniu sreča mila, in nagrade, ki jim jih je žreb prisodil. ŽREBANJE NAGRAD Prvo nagrado, t. j. dragoceno spalnico v vrednosti D>n 18.500'—, je prisodil žreb št. 2722. Seznam tekmovalcev je pokazal, da ima to številko Pirman Igor, Vič št. 30 pri Ljubljani. Drugo nagrado, t. j. Singerjev šivalni e! roj 66 K 4, je zadela št. 2020, pod katero je vpisan Mlinar Pavel iz Gradca pri Litiji. Vrednost te nagrade je 5800 dinarjev. Kot tretjo nagrado podari »Družinski Tednike prvovrstno moško ali žensko kolo. To nagrado je žreb prisodil št. 432. Seznam tekmovalcev je pokazal, da je to nagrado zadela Anica P e r 11, učiteljica v Negovi p. Ivanjci pri Gornji Radgoni. Vrednost kolesa je Din 19(i()-—-. Četrto nagrado (eleganten gramofon v obliki kovčega, vreden Din 1500—) je zadela št. 1998, pod katero je vpisana Tilka Štiglic iz Laškega št. 56. Peto nagrado, t. j. kompletno garnituro kuhinjske posode v vrednosti 800 dinarjev, je zadela št. 2225, pod katero je vpisan Gornik Ivan iz Runarske-ga šl. 16, p. Nova vas pri Rakeku. Šesto nagrado, t. j. kompletno porcelansko jediina garnituro za 6 oseb v vrednosti Din 690*—, podari »Družinski Tednik« ge. Heleni Smole iz Koril-nega št. 16, p. Bled, ki je vpisana pod št. 2720. Drugi kompletni jedilni servis kot sedmo nagrado »Družinskega Tednika«, v vrednosti Din 550*—, je zadela št. 823, pod katero je vpisan g. C u r h a 1 e k Frane, pos. iz Mosteca št. 13, p. Dobova. Osmo nagrado, t. j. 29delno garnituro za pijače iz brušenega stekla v vrednosti Din 500*—, je zadela štev. 307, pod katero je v seznamu tekmovalcev vpisana Kovše a Marija iz Sv. Petra na Krasu št. 55, Italija. Ga. Reichman Mici, Spod. Plavž št. 11, p. Jesenice na Gorenjskem, je s svojo po kuponu pridobljeno št. 560 zadela deveto nagrado, t. j. lepo porcelansko garnituro za umivanje v vrednosti Din 450’—. Deseto nagrado, t. j. kompletno porcelansko garnituro za dišave, je žreb prisodil št. 1830, pod katero je v seznamu tekmovalcev vpisan g. Peter Volčič jz Podsmreke št. 14, p. Dobrova pni Ljubljani. Vrednost nagrade je Din 350-—. Enajsto nagrado, t. j. kompletno garnituro za pijače iz dobrega stekla v vrednosti Din 350*—, je zadela št. 168. Pod to številko je vpisan g. Josip Herman z Ježice pri Ljubljani. Nadaljnjih pet nagrad, l. j. kompletne serije vezanih letnikov »Družinskega Tednika Romana« letnik 1929, 1930 in 1931 v vrednosti po Din 215’—, so zadele št. 371 (Zupančič Alojzija, Ljubljana, Cesta v Mestni log 26a), št. 763 (Čroilee Franc, Naklo 33 pri Kranju), št. 420 (Ba-har Ivana, Ljubljana, Hranil niška c. 12), št. 169 (Slovenec Beti, Ježica pri Ljubljana) št. 1662 (Fric Albin. trg. pom., Celje, Prečna ulica 6). Nadaljnji dve nagradi, t. j. dve garnituri 9delnih čajnih servisov sta zadeli št. 31 (Simonič Terezija, Idrija, Italija) in štev. 646 (Juvan Josip, Črmošnjice), Vrednost posamezne nagrade je 200 Din. Petnajst nagrad v blagu za damske obleke, t. j. po 5 m umetne sviile v vrednosti po 150 Din je prisodil žreb naslednjim številkam: 1179 (Božiček Franc, Dobleaice 49, p. Pilštanj), 1036 (Primožič Metka, Goričane p. Medvode), 1417 (Klun France, učitelj, Zagorje ob Savi), 2129 (Lapuh Franc, Maribor, Trstenjakova 4), 1871 (Šeško Karolina, Stopiče p. Grobelno), 2499 (Rotman Jožef, Sv. Jurij v Slov. goricah), 162 (Jordan Tončka, Malence 3, p. Kostanjevica ob Krki), 714 (Fricel Anton, Kropa p. Bočna pri Gornjem gradu), 980 (Kunc Meri, Poljane, p. Prevalje), 335 (Gričar Pavel, Retje 119, p. Trbovlje I), 2433 (Gradišnik Terezija, Cret 18, p. Slivnica), 2018 (Loser Ivan, predilnica, p. Litija), 514 (Korošec Janez, Ribičev Laz 28, p. Sv. Janez ob Boh. jezeru), 1695 (Jordan Ivan, Rut-nava 4, p. Bela cerkev), 2671 (Klemenc Marica, Sv. Anton na Poh. p. Vuhred). Nadaljnjo nagrado, t. j. servis za črno kavo je zadela št. 988 (Lango Ema. Saloma d’Isonzo. Tfaliial: vrednost nagrade je Din ISO-—. Deset vezanih letnikov /Družinskega Tedmiika Romana« letnik 1930 v vrednosti po Din 90*— so zadele te-le izžrebane številke: 1488 (Jelenec Marijan, Primskovo 102, p. Kranj), 647 (2vaji Ivan, Sludor 39, p. Srednja vas v Bohinju), 1436 (Lampret Leopold, Stoprce, p. Majš-perk), 681 (Ogrizek Marija, Gor. Logatec 66). 312 (Vogrinec Micika, Kog, pi Sv. Bolfenk), 978 (Kos Mici, Prevalje), 550 (Praprotnik Julijana, Pušenoi 29, p. Ormož). 34 (Vozel Karolina, Kranj, rest. pri kolodvoru), 375 (Franko Franc, kr. podmornica »Smeli'-, Tivat. Roka Kotorska), 2003 (Kerin Franc, Vel. Podlog 4, p. Leskovec pri Krškem.) Naslednjih deset nagrad, t. j. enoletno brezplačno prejemanje »Družinskega Tednika«' (vrednost Din 80*—) so zadele te-le številke: 848 (Pačnik Albertina, Laško), 1020 (Magajna France, Cave Auremiiane, Italija), 39 (Moser Alojzij, gost. in mes., Zidani most), 490 (Pek a v ek Adolfina, Gaštej, p. Stražišče), 1102 (Ramšak Rezi, šiv., Polule 30, p. Celje), 173 (Pirc Angela, pri g. Horvat, Ljubljana-Vič), 1927 (Seljak Jožef, Podgorska 131, p. Kočevje), 885 (Golavšek Avgust, Me-gojnice 52 p. Griže pri Celju), 2685 (Jurca Otmar, Zagorje ob Savi), 2365 (Gregorec Franc, Petanjci p. Rankovci). O nadaljnjih nagradah (originalne fotografije filmskih igralcev, serije umetniških razglednic filmskih umetnikov in leposlovne knjige) bomo izžrebance obvestili v posebnih pismih, ker bi nam vzel« preveč prostora, že bi hoteli vsa njihova imena priobčiti v listu. če še ne veš Lijakov in emajlirane ali pocinkane vedrice se kaj rada prime mastna nesnaga, ki jo z milom, sodo in krtačo komaj odstranimo. Če pa kanemo le nekaj kapljic petroleja na krpo, zadostuje da z njo nalahko obrišemo lijak in nato z vodo splaknemo. Miši kar bežijo, če v koteli in ob' stenah nasujemo cvetove divjih gomilic, ker ne trpe tega duha. Sila preprosto sredstvo, toda uspešno. Cinkove in kopalne kadi čistimo s salmijakovim cvetom in vročo vodo. Za vedrico vode je dovolj četrt litra salmijakovega cveta. Prav lepo jih’ očistimo, če jih drgnemo s preslico. Naša skrivalnica, ki jo je bilo treba rešiti pri tekmovanju za naš 3. nagradni natečaj DNEVNO SVEŽE PRAŽENA L3UBL.D A.M -VODNIKOV TRG ST. 5.— SUKNO TEOHAROViC HUMOR Previdnost . >Conte Alplionso de Toledo y »Ali si bral, kako je snoči gorelo v Blatni vasi?« »Ne, časopisov že najmanj štirinajst dni ne čitaimk >Zakaj ne?« »Ondan sem našel zlato uro, zdaj se pa bojim, da ne hi kdo razglasil \ časopisih, da jo je izgubil... Predobro namreč samega sebe poznam, kaj hočeš, poštenjak sem... in če ibi bral, se ne bi mogel premagati, in bi jo vrni'1!« Dobra tipkarica »Oprostite, gospod Kovač,« zajeclja nova etenotipistka, ko je še! zdrdral svoje pismo, »kaj ste že rekli med ,Velespoštovani gospod' in ,Z odličnim spoštovanjem'?« Nesporazum Zadnjič se je vršila v Ameriki tekma, kdo 'iima najkrajše ime. Zmagal je nekdo, ki mu je bilo ime A. Drugod imajo spet drugačno slavo-hlepje. Tako na primer se na Španskem nihče ne bi pulil za najkrajše ime — narobe. Tam so ponosni na to, če ima kdo najdaljše ‘ime. Pa se je pripetila nekemu dolgoimenske-mu senjorju nesreča, da se mu je ponoči polomil avto in je moral pri nekem kmetu iskati prenočišča. Kmet ga je vprašal, kdo je zunaj, na kar je senjor ponosno odgovoril: Hermannos da Xeres y Cordobesito de Carren.« Prestrašeni kmet je zaprl okno: za toliko ljudi na žalost nima prostora... Mark Twain je strupen Na dolgotrajno prigovarjanje znamenitega angleškega slikarja Whi-stlerja se je Mark Twain naposled odloči! obiskati ga v njegovi delavnici. Pisatelj se je z velikim zanimanjem zatopil v najnovejše slike. Pred neko sliko je posebno dolgo stal. »Tale slika,« je dejal humorist, »mi je še najbolj všeč. Samo zdi se mi, da onale drevesna partija nekoliko kvari celotni vtis.« To rekši je s prstom pokazal na platno. »Za Boga!« je zakričal Whistler, »slika je še mokra!« »Nič ne de,« je hladnokrvno odgovoril Mark Tvvain, »saj sem v rokavicah!« Nesebično »Kako pridete na misel,« se je začudili sodmk, »da naj bi vas milo sodil? Kaj je mar to vaš prvi prestopek ?« »O, ne,« je odgovoril obtoženec, »pač pa prvi proces mojega zagovornika.« Pozna STOje starše »Maks, zdaj bi pa morala domov, sedem bo že ura!« »Ne, kaj pa misliš! Ce se zdaj vrneva, bova našeškana, ker naju tako dolgo ni bilo. Če pa prideva šele ob devetih, dobiva poljub, ker se nama ni nič hudega pripetilo.« Pri vojaki K »Kaj najprej napraviš, kadar čistiš puško?« »Številko pogledam.« »Zakaj?« »Da ne bi nemara očistil tuje puške.« Zlobno »Ali je vredno te čevlje popravljati?« »Zakaj ne, gospa! Če dobe nove podplate in novo vrhnje usnje, bodo še čisto dobri... Luknje za trakove so vendar še kakor nove!« Dober odgovor »Zakaj se vaš nos tako sveti?« »Od samega ponosa nad tem, da ga ne vteknem v vsako reč!« Vljudnost »Oče, kaj je prav za prav vljudnost?« »Vljudnost, sin moj, je tista umetnost, lco drugim ljudem ne daš vedeti, kaj o njih misliš.« Ako Vam naš list ugaja, ga pokažite svojim prijateljem in ga pošljite kot tiskovino svojim sorodnikom v Francijo, Nemčijo, Ameriko in druga* • • • da pri nakupu preparatov za nego (&za